Cerkvene zadeve. Cerkvena glasba. Nemško cecilijino druStvo, ki skrbi za pobožno petje v cerkvi, je v treh dnevih od 24.—26. avgusta pr. leta o priliki 13. svojega občnega zborovanja v Gradci jasno dokazalo, da je oživel božji duh v cerkveni glasbi, dub, ki pometa dozdanjo skladbeno smet iz božje hiše. Dosti se je v tein oziru v raznih krajib zgodilo in dognalo, malo pa še v naSej vladikovini. Naše ubogo slovensko-štajarsko ljudstvo je zgrešilo svoje narodno petje in ž njim tudi cerkveno; kar poje, to so večjidel tuji »jodler-ji«. In te, ker boljšega ne pozna, poje tudi v cerkvi. Kake, vsedrugačne, resnobnosvete so nekdaj se zlivale črez ustnice naših pradedov! (Poglej prvi letnik »Gerkvenega Glasbcnika«). I)a se ljudsko petje v cerkvi oblaži in postane enkrat dostojno, to je Rogu pri srci. Zato pa naj orglavec pred vsem stori svojo dolžnost in naj začne, kjer še ne dela tako, boljše orglati. Orglanje, ki se sliši po škofiji — izvzemši nekatere župnije delomjj — to orglanje ni glasbena umetnost, niti glasba, še manje pobožnost v glasbi. Kaj patorejje? Če je kaj, je le nekoliko svetne ničemurnosli, katera moti navzoče v pobožnosti. Pokazalo se je, da celo v Mariboru laki, ki so znani kot orglavci, ne premorejo pravilno igrati najložje medigre, katera dostaja orglam, kraljici vseh instrumentov. Pomni si: orglanje je molitva v glasovih. Kdorkoli namreč jg pri božji službi, mora moliti; zato pa eden moli na rožnivenec, drugi iz bukvic, orglavec pa na orglah. Sveti Duh pravi: > Pred molilvijo pripravi svojo dušo in ne bodi, kakor človek, ki skuša Roga«. Eccli. 18, 23. Ker ne moliš samo z duhoni, ampak tudi z donečim soglasjem, katero nabiraš na tipkah, zato ti je treba ročnih vaj, da ne boš na orglab, kakor človek, ki ž njimi skuša Boga. Zatoraj spravi si responsorije Foerster-jeve iz Ljubljane, ob enem tudi preludije v koralno-umeteljnem smislu; nasvetujem ti Hernh. Kotbe-ja predigre, prvi del (v katol. bukvarni v Ljubljani ali pri .1. Meyerhoff-u, Rischofplatz, Graz). Vadi se doma vssajeno uro na dan. Nikdar ne preludiraj brez predloge; po predlogah so igrali in igrajo virtuozni orglavei, genijalni umotvorniki. Tako toraj in vsaka medigra, zagotavljam te. ti bo vir zvišenega veselja. Pozen je ta opomin, pa s tem nujniša mu bodi zvršitev! Ti mi porečeš: naša siromaška cerkva ne more zdrževati umetnega orglavca. Odgovarjam ti: ali misliš, da prost človek si ne sme prizadevati, naj lepo časti Boga? Saj je zadosti cerkvenih lahkih prediger (Kothe), ki prej, kakor najumetniše, človeško srce zazibajo v pobožnost; teh prediger se ti vsak lahko nauči. V Mariboru že poje od velike noči eecilijin pevski zbor pri pontifikalnih (škofovih) sv. mašah. Na Cecilijino je zapel Witt-ovo mašo (v čast sv. Luciji) s trobentnim spremljevanjem. Marsikateri vernik je nagnil uho, ker se mu je zdelo, da sliši speve iz višav odmevajoče na zemlji; to ti je bilo čvetero trobent naslanjajocih se na nežno zborovo petje. Kdor je potem na praznik čistega spočetja D. M. Wittovo mašo (sv. Ambroziju v čast) poslušal, opazil je njeno resnobo in razumel tekst (besede) kolikor toliko, temu se je razgrelo srce v blaženih čutih. Pri polnočnici ,je pevski zbor cecilijin povečeval skrivnostno slovesnost s Koenen-ovo mašo, katera je prvotna in osobito lepo izraža včlovečenje; čeravno je dvoglasna, sliši se pa ednako večglasnej. Na božič ob 10. uri se je ponovila ova krasna Witt-ova v čast sv. Ambroziju z novimi ulogami. Vse 'umotvore glasbene, ki so se spretno prednašali — hvala č. g. pevovodji Hudoverniku — nadkriljeval je veličastni koral. Dobro cecilijansko petje dopade vsaeemu; dokaz temu je list »Marburger Zeitung«, kateri je, čeravno ni dobrohoten krščanstvu, obžaljeval svoje prejšnje predsodke proti cecilijanstvu. Za prihodnje praznike je bil zbor pripravljen, pa na sam božič g. pevovodja hudo za influenco zboli. Vsled tegaje to petje moralo za nekoliko časa nehati. Dr. A. M. Cerkveni listi. Listov, ki služijo sarao ali najbolj le eerkvenim rečem, imamo Slovenci več in sicer izhaja »Zgodnja danica« v Ljubljani vsak teden ter jo vrejuje že dolga leta nisg. Luka Jeran; v Gorici izhaja pa »Rimski katolik« vsak mesec in urejuje ga prof. dr. Anton Mahnič. Ta list in pa »Duhovni pastir«,ki ga urejuje č. g. Anton Kržič v Ljublj ani, po enem zvezku v meseci, sodita v prvi vrsti čč. duhovščini, a za ljudstvo izdaja č. g. 0. St. Škrabec v Gorici vrlo »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«. Poleg ieh listov pa izhaja še v Ljubljani »Kršč. detoljub« in »Angeljček«, ob& urejuje «5. g. katehet A. Kržič. Prvi izhaja že 5. leto, drugi pa Steje doslej že 6 zvezčekov. Vredna sta, da ju iinajo v vsaki slov. rodbini. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Stranice 2 fl., Koprivnica 8 fl. 60 kr., sv. Jurij v Slov. goricah 14 fl., Ptuj 6 fl. 87 kr., Mala nedelja 6 fl., Svetinje 5 fl. 50 kr., Rogatec 9 fl., Negova 5 fl., Sv. Ana v Slov. goricah 10 fl., Središče 4 fl. 58 kr., Ormož 10 fl. 97 kr., Sv. Nikolaj pri Ljutomeru 7 fl. 54 kr., Sv. Alojzij v Mariboru 2 fl. 50 kr., neimenovana dobrotnica v Mariboru 200 fl., Zusem 16 fl., Buče 17 fl., Zibika 8 fl., Velika nedelja 22 fl. 37 kr., Pernice 8 fl. 17 kr.