Kaj si kdo želi.
Uo je vzpomladoega dne minolega leta.   Tolpa večjili dečkov  koraka po cesti v ueilnico.   Pomaknivši se nekoliko naprej.  ustavijo se,  a kmalu zopet mahajo dalje po cesti.   Danes imajo posebno z.auimiv mgovor med seboj.
Vsak pvipovednje kaj bi bil najrajše.
Blažek bi bil najrajže: papei; Milče: cesar; Janko: general; Miško: iraovit graščak i. t. d.
Zdajei sc oglasi tudi Šapljcv Zdravko in reče: ,Vestp, kaj? naš gospod župnik so nam 6no nedeljo v cerkvi propovedovali da pod solocem ga ni iloveka, ki bi bil popolnem srečen in zadovoljen. Cim imenitnejšega stauu je kdo, tem vei ima skrbi, dolžnoeti, odgovoruosti, težav in sitnosti, — veekrat tolike, da niti spati ne movu mirno. Nii, če bi bilo meni ronder kaj na izbiro, bil bi jaz najrajše hiti-a lastovka," priatavi Zdravko.
nOj, oj! kakšno veselj« bi bilo to meni! Lctel bi križem sveta tako naglo, kakor raisel iz jednoga kraja v drugi. Vsako vzpoml&d in jcaen bi preletel vso lepo italijansko zpmljo, a vsedši se na vrh vplike 138 metrov visoke cerkve st. Petra, nagledal se sfctega rimskega mesta.
Zacvrčavši svoj ^flič, fli6!" vzletel bi potlej v slovenske zemlje — i svoj rojstni kraj. Ocl tii bi mahnii po zraioem potu dalei tja čez hribe iu doline navavuost na Dunaj na zvonik sv. Štefana 137 raetrov visokega. Oj, kako krasen mora biti razgled iez ves Dunaj in 6no imenitno .rotundo" 85 metrov visoko, ki je oslala za spomenik iz svetorne razstave 1873. leta!"
Po Dimajskih dolgih in širokih ulicah bi si nalovil nckoliko sladkik mušio in komarčko? — in potlej — ,frk!" naravnost v Pariz na Francosko. Ko bi si to veliko mesto dobro ogledal — ,frk!" i najrečje CTropsko raosto — v London. Vidcl bi tam 111 metrov visoko cerkcv sv. Pavla; videl tudo-vito mnogo tovarcn in različnih umeleljnih strojev.
Od tom bi zafrčal v Kolin (K6)n). Videl bi tii pri stolnej eerkvi veli-kanska stolpa, ki sta vsak po 156 metrov visoka.
Ko bi se tii nekoliko oddahnil in si ogledal mostne znamenitosti ,frk!" naprej v prestolno nemško mcsto Bcrolin, kder bi videl lop 61 metrov visok .pobždni spomenik"; 20 metrov visoka ,Iiraiiiborska vrata" in Se mnogo drugih znamcnitih zgradb.
Iz Berolina pa — rfrk!" preko Varšave iii Smolenskega nararnost v ilnskvo na Ruskem. V Petrograd se mi zdi malo predaleč, zato bi se pa Moskve bolje Dagledal.
Zna se, da bi se tu do dobrega odpočil na zvoniku Jvaou Velikega", kateremu je vcs vrhovni kro? s čistiin zlatora prcvlečen. Ta zvonik jc ukazal zgraditi  car Boris Godunov 1600. 1.   Oj kakšen vam jc to lesk t solninem
63
svitu! — Nii, na !10 metrov visokem zlatem trovn sedeti, kakšna bi bila to meni 6ast in sreča! In tako sedeč bi poslnšal ,novi zvon" tehtaj'06 1440 centov, v katerera visi 42 eentov težek kembelj. Niže doli pred cerkvijo pa je videti se dosti vcčji zvon z dolgo Skrbino v kriln. Ta zvon relikan tehta 4300 centov. Videl bi tudi vdikansk top ali ,,0ar puLko", ki tebta 2426 eenlov in drakrat več eerkev nego jih jo v Eimu.
Ko bi se tako uagledal prelepe AloBkve pa — Bfi'k!" preko Karpatov v liuda-PeSto, od tain v Zagreb, h Zagreba v Ljubljano, potem nazaj v moj sloveuski rojstni dom pod (,'aven v mcliko gnezdieo pod Draginavo streho."
Ko Zdravko preneba, oglasi se Klcnckov TonCe: »Vender bi jaz ne hotel biti lastovka, da-si je urna kakor raisel.
Na jesen, kadar se zbere mnoga lastoviiana drobujav v veliko jato, takrat je še nekaj veselja, kadar pa odrine preko Sirokega morja v daljno Afriko, takrat pa je v vclikej opasnosti (nevarnosti). Često nastauo vclik morski viliar, ki lcteče lastovke pomeče v razburjeno morsko valovje, kdcr žalostno poginejo. Taka opasnost jim tudi preti, kadar se vračajo v Evropo, leteč preko sred-njega morja.
Ees je, da brzokrila lastovka lahko preleti mnogo širnega sveta, a vender si vsega sveta ue upa ogledati. Tii je morje preširoko, tam zopst ledeni severni ali južni te6aj, kder ni dobiti lastoviSinemu želodžeku niti mužice niti mastncga komarčka.
Tudi jaz bi rad videl mnogo sveta in prav zato bi bil rajše zlato solnčece nego li urna lastovka. Pregledoval bi si svet na \se strani od severnega do južnega teiaja. Zna so, vsakih 24 ur bi se zemlja zavrtcla pred raojim okroglim rumeuožareCim licem, da bi si v pravo zabavo vso zemljo ogledal. Plaval bi reJičastao po jasDem neba.    To bi bilo veselje yscga vesclja."
Zdajci poprime besedo Čibejev Tomažek, reko8: ,Vse je res, Tonče raoj dragi, kar si povedal o solnčec.u, a vodeti moraš, da solačeee vidi po svetu tudi mnogo zliiga in britkosti. Žalostno gleda krvave Tojske mej človeSkim rodom; vidi prepir, neslogo iu sovraštvo. Ker ima čistosvetle o&i, vidi vse prav na drobno, zato mn je toliko britkeje. OdkritosrfDa rai izpoved: Jaz bi bil vender-le rajže srebrna ltiniea nego li zlato 8010660?," — pristavi Tomažek. nPlaval bi mirno in tihotuo v noči po jasuera nebu, kakor svelal srebrn hlebec: Tudi bi tako na drobao ne gledal vseli zemeljskib nadlog ia nesreč kakor bistro6ko solneeee. Zna se, kar je kraljiea vsemu narodu, to bi bil jaz mej zvezdami. Oj, kako krasna je noč, kadar jej sveti pi'ijazna luna! Kako rairno in sladko bijo človeku srce ob ujeuein srebrnem svitu!"
rVeš kaj, Tomažek moj! jaz pa bi ne hotel biti srebrna luniea," zavrnc ga Godinov Videk. nfiUnica je meni premalo svetla; še dobro čitati ne raorem pri njej. Meui tudi ni iepa zato, kev se vedno izpremiitja: zdaj se manjša iu maujSa do nič, — a zopet se vekša in vekša do okroglega hlebea. Za trenotek ni Dič stalnega ua njej. Nesparaetnemu filoveku ve&krat pravijo ljudje: Bluna ga vozi \" ali pa: nIuna ga trka!"
Rajše kakor srebrna luniea hotel bi jaz biti biserna zvezda." Imel bi na jasnem nebu brežbrojno družbo. Prijazno in Ijubeznjivo bi druga drtigo gledale in se v zabavo kaj pogovarjale. Gledal bi tudi doli na zemljo iu vlival reraemu srcu aladko tolažilo.   Oj kako prijetno bi to bilo I Saj vže neka pesenca pravi:
64__
MZvezda zvezdi je soseda, Njih za nas števila ni; Druga v drugo svetlo gleda, Vsaka v božjo east gori."
^Videk moj dragi!" odvrne mu Repiier Vladko: „0 zvczdah nam se res tako zdi kakor bi prav blizu blestele druga pri drugej, — zdi se nam, kakor bi se prijazno gledale in se na tihem kaj pomenkovale i. t. d. a ?se to je le slepilo našim očem.
Zvezde so velikanske svetle oble, ki se stalno sneejo v nebesnem pvo-storu po svojej določenej dragi ali črti. Zde se uam kakor svetle lučiee ali svetla očesea, a to zaradi tega, ker so silno dalee, daleč od nas. Zvezdc pa so si priraeroma toliko sesede, kolikor naša zemlja k solnci ali luni. Vsi ti migljajoči, bleste^i se in okrogli svetovi, ki jim pravimo zvezde, manjši so ali večji; bliže ali dalje od nas; manj ali bolj svetli: zato so tudi zvezde videti manjše ali večje, manj ali bolj svetle. Ti nebesni svetovi so predaleč od nas; zvezda bi jaz vže ne hotel biti."
^Stokrat rajSo kakor vse drugo, kar ste si zaželeli, hotel bi jaz biti: ^angelfek božji" ro5e dobrosrčni Vladko.
^Temu jc dve leti, kar so mi umrli Ijuba mati. 0 koliko dobrega so mi storili; kako vorno za-me skrbeli!   Koliko hvaležuosti jim dolžujem!
Nu, ako bi bil jaz ,,angclct'k božji", takoj bi vzletel naravnost k materi v nebesa. Tam bi jih oažel. Prigovarjal bi jih da se vrufijo k meni na zemljo; ako pa bi tega ne boteli storiti, ostal bi še jaz gori v nebeeih pri svojej dobrej materi.                                                                                                  J
Zna se, da bi potlej nc mogel več z vami v šolo hoditi in  se z vaini            |
pogovarjati."
Dečki svoj pogovor pretrgiijo in umolknejo. lTmeje stopajo, da bi v šolo ne zamudili.
Vladko se je s srino Ijubezuijo in hvaležnostjo spominal svoje Ijube matere, zato je pa tndi svojo pravo željo razodel, kaj bi bil on uajrajše, samii da bi mu bilo vHeti raater, na katero je Tedno mislil.
Takih dobrili otrok, ki Ijubijo svoje stariše, Bog nikoli ne zapusti; Bog je vodi in 6uva po vsch potih njib mladega življenja.
Otroci moji zlati! Najljubši in najdraži naj vam bodo stariSi; zato je radi slušajte in delajte jira veselje,   da sc vam bode dobro godilo na zemlji.
J. Volkov.