984
VELIKI  PETEK
LETA TISOČ DEVET STO IN DEVETNAJSTEGA
(Karlu Liebknechitu v spomin)
Miroslav   Krleža
O Velilki Brezglavi Nekaj, bodi prekleito tvoje ime
iia veke vekov.
Krvavi žeblji znrova
trgajo roke človeku,
zlogodka ptica temine pa mrivaškoi pesem poje.
Zlogolka ptica temine, slepa ptica soiva.
O Veliki Brezglajvi Nekaj, bodi prekleto tvoje ime
na veke vekoiv!
V  boju s krdelom krivili in izmišljenili bogov je pal Človekov Sin.
Golgoitski cirkus je preisitavil svoje križe iz gobave Judeje v kajzarski Berlin.
V  odsevu biriške lampe, ki sije vauj vsa žolta, kaj naj stori ubogi Hrvat?
Hrvaške solze golta. Slaoio in grenko sol.
Mar naj beli ideal, ve« gol,
zaničevan in oipljuvan,
za večno na križu visi?
V odsevu biriške lampe, ki sije vaaij  visa žolta
na Evropski Veliki Petek,
kaj naj Hrvat ulbogi sitori?
Ko Sina Človekovega žalijo,
mu riane parajo in palijo,
ko mu kletve in kamni in naiboji lete v glavo,
na oblačni, črni Evropski Veliki Petek,
ko se trese zenilja, ta krogla krvava,
'od Pdkinga do Rjiima, od Traniswaala do Kreinlja,
hrvaški ljudje mrliško lučlko' žgo,
sedmino otiožmo pijo in izateglo poijo:
Spet je ena glava iza krvavo iseme pala.
Na jamibor ladje so ispet prilbili admitrala.
A ikaj za to! Dani se. Initernacionala.
Prevedell   Matej  Bor
985