GLASILO SLOVENSKEGA KATOLBHfflGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV (No.) sS ' CHICAGO, ILL., SREDA, 9- TANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY, 9, 1934. LETO (Vol.) X. Protestantsko-socialistična komedija. VERSKI NASPROTNIKI IMAJO NAJVEČ ŽIVIH DOKAZOV V SVOJI SREDI, DA JE ČLOVEK S POLNO GLAVO A PRAZNIM, BREZVERSKIM SRCEM LE PREMNOGOKRAT NAJVEČJI LUMP. ; • (Nadaljevanjr.) ' • • Na drogem mestu pa piše i- liko pamet srečala, če vas bo six: Recimo, da bi bil Mojzes sploh Tcedaj, da boste spoznali, v vseh modernih znanostih: as- takrat pa sv. pismo v roke! V tronomfii, geologiji itd. podko- njem boste našli vse, kar more van. kaj bi bilo koristilo, ali človeški razum o Bogu vedeti, bolje koliko bi bilo škodovalo, pa bi morda nikdar ne zvedel, kr» bi bil govoril in pisal kakor ko bi on ne bil tako dober, da kak Kopernik. Newton, Lapla- <±e nam je razodel in nam pove- ce, Werner. Buch. Karl Lyel in dal. kako imamo živeti, da pri- AMERIŠKE VESTI. | UNIJSKI VODITELJ 0- STRELJEN NA ULICI. I Patrick Berrell predsednik unije voznikov je postal žrtev njegovih zarotnikov. — Washington-. — Prezident Coolidge daleč nadkriljuje s priljubljenostjo senatorjar Hirama Johnsona med ohajsko republikansko delegticijo. Johnson je zadnje dni-rVse poskusil, da bi pridobil večino delegacije naj Chicago. — Včeraj dopoldne svojo stran, toda vsi njegovi do-( je bil napaden od skupine napad-sedanji poizkusi so bili zastonj. ^ ni ko v Patrick Berrell predsednik Država Ohio trdno stoji za unije chicaških 44 teamsterjev" C oolidgem. , — voznikov. Najprvo so ga pri- — Washington. — Vojni taj- jeli in razorožili in nato ustre nik Weeks je naznanil, da je lili. Berrell ie dvakrat ustreljen, vlada Združenih držav odobrila,j Nahaja se sedaj v bolnišnici in da se proda Ohregonovi mehi-, zdravniki izražajo upanje, da bo kanski vladi tisoč pušk. mi- okreval. Iz Jugoslavije PODALJŠANJE REŽIMA NA ŠKODO NARODNIH INTERESOV. — KRALJ DAROVAL ZA NESREČNIKE RADI POPLAVE. — RAZNOTERE NOVICE. . Belgrad. — Te dni je imel mi-. 2. Dvignenje sekvestra "Hemat-uistrski svet sejo, na kateri se j staettenbank"♦ v Mariboru, zna-je govorilo o sporazumu z dže | nega nemškega zavoda za potuj-mijetom. Vlada je sklenila, da čevanje. 3. Dovolitev koncesije sprejme vse zahteve džemijeta, za tiskarno v Mariboru. Tiskar-ki je o tej stvari izdal komuni- j na, za katero je že vse pripravke, v katerem pravi, da bc d/.e-j 1 jeno. se bo imenovala "Helios,, mijet še nadalje podpiral radi-| d. d." 4. Garancije za mirno de-kalno vlado, ker je le-ta sprejela! lovanje vseh nemških kulturnih čenjaki prihodnjih stoletij zopet spoznanja. Saj imate ravno vi njj. Huerta od kraja ne začno s svojim nor- največ živih dokazov \ svojii — Rushville. III. — Velik po-čevanjem z njegovih naivnih na-( sredi, da je človek s polno glavo. ^ar. ki je nasta! včeraj na nepo-zo¥ov. ' i a praznim, brezverskim srcem jasnen način v tem mestu je uni- Dr. J Os. Pohle piše: Sv. pis- le premnogokrat največji lump. mo ni nikaka vična knjiga naravoslovja. Kaka razodeta fizika kemija, astronomija, geologija itd. bi bila * sedmimi pečati zapečatena knjiga, ki bi vzbuja- Vi socialisti, ki imate prazne glave in prazna srca, ste v tem oziru naravnost dvorni založniki človeške družbe. Toda že vem, kaj imate na jeziku proti mojim zgorajšnim la najtežje verske dvome, ker; se naravoslovna naziranja m z dokažem. Kajne v* bi mi radi njrmi jezik skozi *stoletja nepre-J zabrustfi v obraz: Katoliška cer-stano spreminjajo. Zato je moral kev in z njo vi katoliški pismar-l>iti Svetopisemski način izraze- ji, ste prišli do tega pojmovanja nja o teh stvareh edinole ljud- sv. pisma šele, ko ste videli, da, čil sedem poslopij v glavnem trgovskem delu mesta. Pri gašenju in reševanju so zgubile štiri osebe življenje. — Ocean Park. Cal. — V ne- naglo izvršili, poskakali v avtomobil in pobegnili. Napadnikov nihče še dosedai ne pozna. Govori se. da Rarrell je prejel svarilna pisma, da naj nikar ne hodi na takozvani kraj "Hay-market Square/* Ker se Berrell ni mnogo zmenil za taka svarila, ie bil včeraj nepričakovano na- in gospodarskih društev,1 ki ze obstoje in se bodo še ustanovila. 5. Povrnitev t premoženja vseh. razpuščenih društev. -o- Kralj za oškodovance po poplavi. Zagreb. — Pokrajinski namestnik dr. Cimič je prejel 100.-000 dinarjev kot prvi dar kralja Aleksandra za podporo oškpdo-vancem vsled poplave. -o- ski, ki ne gleda na znanstveno objektivna dejstva, temveč na videz. Ta način izražanja ostane vedno resničen, ker samo z relativno mero meri naravne pojave in ne gieda na to, da bi iz- ste pred zmagovitim pohodom deljo jutro je izbruhnil požar; paden od njegovih zarotnikov, pri obrežju, kjer so se obdrža-vale večerne in nedeljske zabave in je vničil več najmodernejših verand. Materielno škodo cenijo do $3,900.000. — Ullin, 111. — Sto sedem let na starka Eada Scotland je te dni umrla radi opeklin, ki jih je zadobila. ko se ji je petrolej u-žgal. ki ga ie nalivala v peč. Drugače je bila pri dobrem i zdravju pravi poročilo in umrla je samo radi opeklin. — Galveston, Tex. — Britanski škuner je bil včeraj za vede v nevarnosti. To vas je prisililo, da ste začeli z mrzlično naglico iskati izhoda iz zagate, dokler ga niste v tem zavijanju našli. No, če to trdite, potem le razil njih absolutno stanje. Zato' še bolj razgaljate svojo ignoran-se je to, na opazovanju temelje- co. Naj vam še to dokažem. Po-če izražanje, ohranilo tudi v do- slušajte"! bi Kopernikovega sistema in to Analist kardinal Baronij pra-celo mej poklicnimi astronomi, vi: "Sv. Duh nas je hotel učiti, Se danes govorimo o vzhajanju kako se pride v nebo in ne kako in zahajanjn solnca in zvezd. > gre nebo." Njemu se menda še Glavni, dogmatično moralni ni bilo bati. da bi znal priti zma-ali recimo religijozni namen sv. povito prodirajoči vedi pod no-pisma, je bil po izvajanjih iste- ge. Ko je umrl (1607.) je bila o-ga pisatelja ta. izvoljenemu na še v plenicah, zato mu ni še ljudstvu in po njem vsemu člo- mogla s kakim ali ali stopiti nas-veštvu štiri temeljne resnice v proti. Izpovedal je to, ker je ve-spomin vrezati: 1. Je Bog in le del. kak namen ima in kakega en Bog. Stvarnik nebes in zem- nima sv. pismo. Da pa to ni bilo Ije. 2. Vse to je Bog iz nič ust- samo njegovo osebno mnenje varil. 3. Vse. kar je izšlo iz stva- temveč tudi mnenje sv. cerkve, riteljsWe roke božje, je d^bro, je priča to, ker ga ona radi te iz- Philadelphia v Baltimore zgubi-prav zato, ker je njegov<^delo, jave ni klicala na odgovor, češ la v strašnem morskem viharju, ne pa kakega zle duha, krflTrpr so vsaj ti, moj tečaj glej kaj govo-mnogi o marsičem mislili. 4. Za- ris. bičavanje posvečevanja sobote, (Konec prihodnjič.) kot naravni in božji postulat. -o- Vse drugo so le sredstva, in sicer po božjem navdihu izbrana sredstva s pomočjo katerih so sv. pisatelji te resnice skušali na ljudstvu najprimernejši način dopovedati. Ste slišali vi "Veliki" biblio--šturmarji, kaj je Cerkvi, kaj je katoliškim eksegetom in nam sv. -o BALDWIN NE BO REZIG-NIRAL. Veselo upanje,.da pride MacDo-nald na krmilo se najbrže ne bo uresničilo. London. — Kar se ie že par-krat omenilo, da bo prišlo naj-brže do konservativno-liberalne-ga kompromisa se že skrivaj u-dejstvuje. Lord Birkenhead dela zato na vso moč. Tudi ako do kompromisa ne pride. BaTdwina se sili. naj nikar ne rezignira. p len j en v predpisani zoni od a- potem je skoro gotovo, da bo meriških prohibicijskih rušilcev. Skuner je baje prevažal likerje med zapadno indijskem otočjem in obrežjem Zdr. držav. — St. Paul. Minn. — Nadškof Howling St. Paulske nadškdfije je včeraj odplul iz New Yorka v Rim. kjer bo obiskal sv. Očeta. Nadškof se bo vrnil iz Rima nekako pred velikonočjo. — Norfolk, YV. Va. — Bojna ladija Louisiana se je na poti iz vse njegove zahteve. Tako so Turki podaljšali življenje radikalni vladi za ceno„30 milijonov dinarjev. To je svota, ki je vstavljena v budžet, koliko bodo pa dobili še iz raznih fondov, se še ne ve. Na vsak način bodo tudi tu precej mastne svote. S tem so bili Turki odpravljeni Danes so pa prišli na vrsto Nem-; ci. Poganjanja s temi je treba še bolj pozorno zasledovati, kajti gospodje iz nemškega kluba stavljajo zahteve, ki so^ take, da jih mora vsakdo najostreje ob- Novoposvečenemu škofu g. dr. soditi. Pogajanja z Nemci je vo-, Jos. Srebrniču dil minister za prosveto Trifu- je došlo te dni zelo veliko šte*-novič, kar je jasen dokaz, da grel čestitk, ki dokumentirajo* Nemcem predvsem ta leoncesije "sptošflcr-Spoštovanje in priljub- skušal formirati koalicijski ka-: binet. Zatem gibanjem so v ozadjuj angleški kapitalisti, ki poskušajo vse. da bi preprečili delavski na-j predek. ki se je zadnje čase zeloi povečal na Angleškem. ki je razsajal te dni po morju. Ladi jo iščejo že dalj časa tor-* pedni rušilci, toda še vedno brez pismo, in v kakem smislu je treba razlagati njega itak malen- PROIZVAJALCI MLEKA SE ORGANIZIRAJO. Hočejo vstopiti v unijo in se priklopiti h Ameriški Delavski Federaciji. Chicago. — Včeraj so proizvajalci mleka v okolici in Chicago imeli posebni sestanek, kjer so proučevali načrt, kako orga- kostne podatke, ki spadajo v nizirati se in potem pristopiti h področje raznih svetnih ved? Če se hočete o teh temeljito znanstveno poučiti, še le drugam o-brnite. Bog se ni zato razodel, da bi človeško lenobo podpiral. Da more prodirati v naravne skrivnosti, za to mu je dal ra-! zum, ki mu ga tudi po grehu ni vzel. Deus et natura nihil faci-unt frustra. Bog- in narava ne delata in ne dajeta ničesar zastonj, tja v en dan. Če ti je prižgal luč razuma, noče, da bi jo ti pod mernik dal, ampak hoče, da z njo prodiraš v tajnosti narave. Pisano je, da je Bog "dal človeku svet v preiskovanje. "Prid. 3, 11. Kadar vas bo pa to- Ameriški Delavski Federaciji. Ustanovili bodo svojo lastno u-nijo po vzorcu organiziranih razvažalcev mleka. Na ta način bodo lažje vodili svoj boj proti prekupčevalcem • kot doslej. Organizir. bodo tvorili veliko moč in bodo lažje nastopali bolj enotno kot doslej.* Ta slučaj pa pokazuje, da se med farmarji počasi oživlja duh za organizirani nastop. Gotovo je, da farmar ne bo ostal samo pri teh zahtevah. Kakor bo vs-pešen pri tem nastopu, tako bo tudi v vseh ozirih v boju proti svojim izkoriščevalcem. To je samo še le njegov začetek. KEMAL PAŠA NAPADEN.| Atentator vrgel na njega ročno granato. v šolskem vprašanju. Te zahteve drže še v strogi tajnosti, kar je zopet dokaz, da niso ravno skromne. Kolikor se je zvedelo, zahtevajo posebno za Štajersko večje število šol, med njimi eno gimnazijo in meščansko šolo. Sploh obračajo Nemci svojo nap večjo pozornost na Štajersko in je zato ena njihovih glavnih zahtev ta. da se čimprej izpelje parcelacija Slovenije, da bi tako prišli v mariborski oblasti do še večje veljave. Kakor smo zvedeli iz povsem zanesljive strani, so glede tega vprašanja dobili Nemci zagotovilo, da bo vlada parcelacijo Slovenije pospešila. Za ta slučaj Nemci delajo s polno paro. da si svoj položai v mariborski "oblasti utrdijo.' V to svr-ho se med koncesijami, ki jih zahtevajo Nemci, nahajajo sledeče zahteve:, t. Povrnitev ''Deutsches Heim"-a Ijeiiost novega dostojanstvenika (samih brzojavk 50.) —*—o- Povodenj v Hercegovini. V Bileči je zavzela povodenj, katastrofalen obseg. Po poljih irr gozdovih znaša škoda do 700.000» dinarjev. -o- Mrtvega so našli te dni v Mariboru čuvaja nove zvonolivarne Franca Robiča. Ležal je na tleh y svoji čuvajnici. Policija, preiskuje ta slučaj, sumijo pa. da se je zastrupil s klobaso ter ponoči nenadoma umrl. . • .. Napad na cesti. V soboto zvečer 6. m. m. je neznan nasilnež napadel 'na Ruški cesti v Studencih pri Mariboru Ivo Petrič. Iztrgal ji je iz roke torbico s 70 dinarji in raz-Celju. nimi malenkostmi ter pobegnil. Atene. — Grški časnikarski poročevalci iz Smirne poročajo, da ie bil predvčerajšnjim napaden o»d atentatorja turški predsednik Kemal Paša. ki je bil dne 29. oktobra m. I. uradno izvoljen predsednikom tedaj prokla-mirane Turške republike. Ko je dospel, v Smirno s svo-.' jo soprogo so -ga takoj spoznali turški takozvani starokopitneži vsakega vspeha. Louisiano bi i-meli te dni uničiti na podlagi vvashingtonske razoroževalne pogodbe. — San Pedro, Cal. — Tukajš-ne bojne flotile so odplule proti jugu. kjer se bodo pridružile' "?rsKI drugim flotilam, ki odhajajo' £ udarjajo da b. se med tur- 1 ske zene upeljale civilizirane šege, da bi ne bilo treba ženam hoditi vedno zakrite in da bi se proti Panama prekopu, kjer se bokio v kratkem pričeli veliki mornariški manevri. Do štirideset tisoč pomorščakov na raznih bojnih ladij ah bo sodelovalo pri manevrih. — Athens, Tex. — Petna j st-Jetni Virijel A. Harrison je bil prijet od oblasti kot krivec železniške nesreče, ki se je dogodila zadnji petek, ko je skočil s tira vlak na progi Texas and New Orleans. Mladenič je o-sumljen, da je on nastavil nekaj na progo, kar je povzročilo nesrečo. — Chicago. — Silna zima, ki je pritisnila te dni z vso svojo krutostjo je odjenjala in^eraj je bilo živo srebro že do 30 stopinj nad ničlo. Ves osrednji za-pad se je temeljito oddahnil od silnega mrzlega pritiska. odpravilo mnogoženstvo. Ta boj je začela zadnje čase energično voditi Kemalova soproga. Atentator je vrgel proti Kemal Paši ročno granato, ki je eksplodirala a k sreči ni poškodovala ne Kemala ne njeg-ove soproge. -o- RANJENCI V PEKINU UMIRAJO. Pekin, 111. — Ranjenci, ki so se ponesrečili pri požaru, ki ga je povzročila eksplozija zadnji teden so že trije umrli in še več jih visi med življenjem in smrtjo po bolnišnicah. Rojaki podpirajte tiste trgovce, ki oglašajo v vašem listu! Denarne poSUlatve V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze s pošto" in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše posiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Nafte cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj , sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 100 — Lir.......$ 5.10 200 — Lir ...... $ f.8s SOO — Lir 1000 — Lir $33-75 $46.25 500 — Din.....$ 6.35 1000 — Din.....$ 12.35 2500 — Din.....$ 30-75 5000 — Din.....$ 61.00 10,000 — Din.____$121.00 Pri poftiljatvah nad Din. 10.000 in nad aooo lir te po možnosti dovoljuje še poseben popart. ' Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se posiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko ml sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam Se stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi todi v Jugoslavijo m sicer po »osti kakor tudi brzojavno._j__ Za potovanje v stari kraj. kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka._ Vse pošiljatve naslovite m: SLOVENSKO BANKO , Zakrajšek & Češark 70 — gtb Avenue, New York. City. -A.. m . . EDINO ST (UNITY) iLzhaia vsaki torek, »redo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday. Wednesday. Thursday and Saturday. — Published bv: — Edinost Publishing Company *849 — West 22nd Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 0098.__ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. .NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .'...............$400 Za Zedinjene države xa pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za po4 leta ......$2.50 ^SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4-<» For United States per half year..............$2.00 " For Chicago. Canada and Europe per year ...$4-75 For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnesra pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki. morajo biti doooslam na uredništvo pravočasno in moreio biti --ieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpita ne ozira. garfar se preselite sporočite nam takoj vai NOVI naslov in poteg tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._ * žrtvovane na altar. Prav škoda in brezvspešno bi bilo še kako nadaljno naskakovanje na jedro našega prepričanja, (to je katoliško cerkev). Žalibog se mora priznati, da se najde tudi odpadnike, kateri postanejo potem morda njeni najhujši sovražniki. Zato se pa s tein ostale le še bolj utrdi, da ostanejo vztrajni na svojemu mestu in so pripravljeni iti v bran. < Že se nas opozarja na katakombe. Saj tudi to ne bo za nas nič novega, ker mnogi iz med nas, je že imel priliko skušati katakombe, katere so bile izpostavljene svetovnemu grobu in tresku. Zato se nam pa ni potrebno bati, da bi moglo biti na tej zemlji še kaj hujšega. Naj od boljših ljudi nikar kedo ne zameri temu pisanju,* to naj velja za one, kdor se čuti prizadetega, da je že predaleč prestopil proti meji našega prepričanja. "Gospod odpusti njim, saj ne vedo kaj delajo . . Entered as second clas matter October ilth IQIQ. at Post Office at Chicago. 111., tindrr the act of March 3rd 1870._ • V obrambo našega prepričanja Piše Frank Rožnik. Waukegan — North Chicago. G. urednik, 'dovolite mi, da Kakor je razvidno po sedanjih razmerah, bodo lonalo zopet nastopili časi, kateri nas spominjajo na rimljansko zgodovino, ko so preganjali in morili prve Inistjane. Saj so vendar več vrst vere na svetu, in p°d tem naslovom od časa do ..........* " ■ * časa sporočam nekatere novice iz naše slovenske naselbine. — Veseli smo bili že, ker smo mislili, da nas starka zima ne bo obiskala. V mesecu decembru smo imeli izredno lepe in' čudno je to, da ima ravno Kristusova vera, tako hu- » * w de, da. najhujše sovražnike. Križ in vse, kar je okrog njega, mora izginiti iz površja zemlje, to je geslo, onih Ante Kristo poslancev, kateri hočejo biti krmilo za, Xuciferjevo vojsko. Z vsakovrstnimi poizkusi in zvi- bn\ stT imelL izredno . , v . . 1 . r . gorke dneve. Stari liudie ne jacami, hočejo trgati kos za kosom na svojo stran. ! Pomnijo tako iePe in mile zime Ali ne bo to bolelo vsakega somišljenika, kateri Ravno ko se je hotelo leto 1923. trna vsaj še iskrico ljubezni po prepričanju, do edino1 posloviti od nas, je prihrumcl prave katoliške vere. še žive možje, kateri so priprav- ?"einAvi£ar'in sedTaTj ima™ pr*~ Z- . j . .. ,, v vo sibirsko zimo. Upamo, da bo Jjeni. da se postavilo odločno v bran. tudi te zime kmalu konec. Kaj porečeš Ti, ko bi prišel odločilen trenutek; bi- — Mestni očetje iz North ti eno ali drugo? Ali bi vse to mirno gledal? Ne! Bi- Chica^° 50 2°Pe* "nigra" ri-ti eno ali drugo! Popolen ali pa nič. Skrajno neznosno S&ZSLJfZ je ze, vse nezaslisno kričanje, katero se širi po proti- meriki, ker se ni baje -"graft" "verskih ali takozvanih, za peklo naprednih časopisih.' pravilno razdelil. Porota je žu-Ni čudno, da se mnogo src premoti s časopisi. Saj nu-' Pa"a _spoznal^criviin y^oc-dijo na razpolago vsemogoče znamenitosti, kakor: izobrazbo, učijo nevedne iz njihove ^mote, itd. Da in vse to je resnica. Kakorsen časopis kdo čita in je na njega naročen, bo gotovo popolnoma, ali pa vsaj deloma tudi istega mišljenja, in tudi vse veroval, kar se v njegovem, njemu dozdevano, najboljšem listu dopi-aije. Tako se mnoga mehka srca dajo zapeljati, pri tem nič hudega sluteč, kaj bo posledica njihovega čina. Vse mogoče dobrote se mu obljubijo in pišejo toliko časa, da reče revež, kateri je šele oslepel, vidite, sedaj so se mi pa odprle oči. V resnici je pa nastopila le gosta megla nad njegovo glavo. Potem čedalje bolj in bolj ovija njega, nova zmota, katera pride ena za drugo. Sicer se še zgodi slučaj, da kedaj ubogi pre--alepljenec, kateri se je pustil zapeljati, pravočasno spozna, da so bile one dobrote, katere so se mu ponujale, samo nastavljene limanice, na katere se je vjel. Se se lahko reši iz njih, ali ako se v njegovem srcu enkrat vkorenini kal zagrizenosti, potem je skoro nemogoče, da bi se otresel verig s katerimi se je priklenil. Ko je enkrat vse dovolj zrelo; kaj ne? — potem pa javno na dan. Hajd nad vero! Prične se zabavljati, crez vero! Prične se zabavljati, črez svojega lastnega brata in ob enem se kriči taka bogokletstva, katerih Je poštenega človeka groza. Tu in tam se čuje zasmehljivo vprašanje. S čim pa mi morate dokazati o resničnosti vaše (katoliške) vere? Jaz bi veroval, ko bi mi vašo vero mogli s čim dokazati, kajti jaz verujem samo to, kar vidim. Dobro! Kaj je vredno na to odgovoriti? Vzemimo tu enega takega modrijana, kateri nam je stavil tako modro vprašanje. Njega si predstavljamo prav tako, kakor slepca, kateri še ni videl luči sveta in je že od rojstva slep. Kaj ne? On še nikoli ni videl solnca, ker se je slep rodil, toda on vendar veruje, da je solnce, ker čuti njegovo toploto. Ravno tako, kakor solnce svojo gorkoto, tako Bog pošilja svojo milost, dobremu kristjanu, če jo je on vreden. Ako pa on iste vreden ni, pa njene vrednosti tudi čutiti ne more. Kaj ne! Saj to ni dovolj, še več, In boljših dokazov hočejo. Dobro. Imamo jih. In prav iz zgodovine svojih lastnih doživljajev. Dokaze, katedrih vsakdo ne razume in taki dokazi so vredni, da se Sh ne bi dokazovalo očem in ne govorilo, podobno oslovskim ušesom, katere imajo taki bogokletneži. Naj nikar ne mislijo zaplotni zajci, ako se eden vspne visoko na dve nogi, da bo to pohlevne ovčice splašilo in :zbegalo. Kaj še! One se zberejo, ko njihov pastir zatrobi v svoj rog, se uklonejo njegovemu glasu in so pripravljene biti kah. Res»lep župan. Ga priporočamo še v nadaljno izvolitev. —Umrla je*na novega leta dan. Mrs. Mary Kožuh, stara 42 let. Zapušča žalujočega soproga in 3 nedorasle otroke. Prizadeti družini naše sožalje. — Prestopnega lesta sta se zbala, Ignatz Jereb in Miss Mary Barle, ter sta jo na predvečer novega leta popihala v Chicago kjer sta si obljubila zakonsko zvestobo. — Častitamo! NEXT! — Ker smo zopet v dobi pred-pustnih veselic in zabav, so šolski otroci priredili v nedeljo in pondeljek dve jako lepi in zanimivi predstavi. Vkljub silno slabega vremena je bila udeležba vsekakor po vol j na. V pondeljek je posetil veselico Akademični slikar Mr. Iv. Gosar iz So. Bethlehem, Pa., Mr. Albin Zakrajšek s soprogo iz Chicago, ter več gostov iz So. Chicago. • — Božična kolekta v slovenski cerkvi je znašala na Božični dan nad 1400.00 dolarjev, kar je vsekakor veliko, ako pomislimo, da smo imeli meseca novembra cerkveni fair, ki je znašal preko 7000.00 dolarjev. Pripomniti moramo da "Petelin" v Novem Mestu, Ohio ni dovolj glasno zapel,- kar se tiče faira, je bil Waukegan — North Chicaški bolj glasan. — Brezglasni Muzikalični JClub bo imel svoje zborovanje Sv. Jurij v So. Chicago. Morda bo bravce zanimalo zvedeti, kako smo pri nas pričeli leto IQ24. Na prvi trenutek in po zunanje sojeno lahko rečemo, da smo žalostno začeli novo leto, kar s žalostnimi sprevodi. Na božični praznik ravno o-poldne ob 12. uri je bila s sv. zakramenti sprevidena Mrs. Mary Golob stanujoča 10425 Ave J. V soboto 29. decembra 1923. zvečer ob 6. uri in 10 minut je Mrs. umrla. Huda pljučnica je pokoj-nico odzvala iz zemeljskega življenja. Ravno na novega leta dan ob c>. uri je bil sprevod iz naše cerkve in umrlo so prepeljali potem v Joliet. N. p. v m. V nedeljo 30. dec. 1923. je ob 2. uri popoldne umrl v County hospital Mr. Anton Lajkovich. Umrli je bil prepeljan na dom k svojim sorodnikom v So. Chicago na 9517 Ewing Ave. Dne 2. januarja 1924. ob 9. uri je bil pogrebni sprevod pokojnega na St. Mary Cemetery. N. v m. p. Pričeli smo tedaj v naselbini leto z žalostjo. Dal Bog. da bi pa sedaj ostalo pri miru in bi bili nadaljni dnevi leta dnev? veselja. dnevi napredka. Poročevalec. -O--N Cleveland, Ohio. Da ne boste mislili, da je meni vse prikrito, zato naj vam povem , da sem imel pred kratki m čast slišati enega preroka, kateri je rekel, "da samo še pet let bo šel farški business". Tako je trdil ta "izobrazenec," da bodo tekom pet let vse farje po-medli, njih vere in cerkve vred. Ce hočem popravici povedati, sem mu bil zaenkrat skoro malo nevoščljiv, da on toliko več ve, kakor jaz. Potem sem pa enega druzega na skrivaj vprašal, koliko šol je ta človek zdelal, ker tako kunštne klati z neba. Odgovor sem dobil da nobene, pač pa je rekel dotični, ki sem ga vprašal, da je zvesti čitatelj tiste "čedne" tetke Prosvete in pa belcebubovega oficielnega glasila Glas Smrdobe. Sicer mi ta dva časopisa nista dosti znana, ker jaz tako "učenega" ča- veselo novo leto in veliko vspe-ha! V. Doiinar. Chicago, 111. Društvo Najsv. Imena se je zadnjo nedeljo zopef v velikem številu pokazalo. Kljub hudi zimi je prišlo h skupnemu sv. obhajilu veliko tnož in fantov, kar je naredilo najlepši utis na vse navzoče. Vse kaže, da se pravi duh med Slovenci širi vedno bolj naprej. Zvečer pa je društvo poskrbelo za prijetno primerno zabavo. V cerkveni dvorani se je kazalo krasno kino sliko "Spovedna molčečnost." ki ima jako velik pomen. Dvorana je bila polna, kar je nov dokaz, da društvo postaja' vedno bolj priljubljeno v naselbini in ne bo dolgo, ko bodo v njegovem krogu vsi naši možje in fantje. —- M r. Martina Cvenka je prišlo, ko se je nahajal na mrtvaškem odru obiskati silno veliko ljudi« od blizu in daleč. V pondeljek večer je prišlo iz Jo-lieta. Slovensko katoliško pevsko društvo "Joliet/* katerega je bil rajnki večletni pevovodja. j Društvo mu je kupilo tudi lep J venec v obliki lire. Dokazi, da 1 je bil rajnki zelo priljubljen vse povsod. — Mrs. Jennie Terselich se nahaja še vedno bolna. — Te dni je zbolela tudi Mrs. Takob Habjan na 23 ulici. Vsem bolnikom želimo, da se jim zdravie vrne čimpreje! — Poročila sta se te dni v cerkvi sv. Štefana ženin Joe Pu-celj z nevesto Johana Ulje oba Zužemberčana. Novemu paru veliko božjega blagoslova v novem stanu! Prihodnjo soboto se pa po- Tak dubr dan gaspud ra-deh-ter, kaku se pa že kaj imaja? Kud sm huadu Vprašaje pa, tej-ga jim pa že na pavem tud če se prec na glava pastavja. Če b jim pavejdu bi gotov še sami ke šli pa še tam trubl .laredli kukr ga znate pavsud kamur pridete. Vejste tu je pa že preveč kar zdej pačnete. Le kej ste se naučil* taku Idi zmirjat. M i slu srn de bote kej bul kukr je biv tist editar pred vam, pa kukr sm zdei vidu ste glih tak ali pa še slabji. Pa dena bote rekli de sm se pršu sam kregat, mi pa kej pave j te kaku je kej pr vašem src in kaku se kej imate. Jest sm glih pršu v Cihaga pa sm brž djav moram jet brž ke h Edi- --------^ pa K j " J «* V iiiuiaiu J t L U| C. K C II E.U' - ročita ženin George Husich z ne-1 nast tistmi redehtarji nov lejt vesto Ano Požek. Nevesta je se-strična Mr. Nick in Johna Si-meca. Obema obilo sreče!'' vošt. Taku vidte sm pa zdej tie. Kaku pa kej vaš naročnik vem de ste jih dost dubli drgač bi gvišnu ne začel vaše cajtenge pa štirkrat na kejdn vn pašilat. Če bi imel zguba bi raj namejst trikrat sam dvakrat na kejdn. Mesto biserov. j Veiste biV sm tud v Nu Yorki V južni Kaliforniji leži malo pa sm. tud Prereka obiskav, ki • _ ______n P rAlctil l-->1-.a .a 2_ f ^ RAZNOTEROSTI ne vejste kaku je rejvež žala-stn pa kaju je jamrov, prav, de če bo šlu taku naprej de bo kmal služba zgubu. prav de naračnik liko golih Indijancev. Indijanci faku c.ePaia Pr<* kukr Idje laso bili tako revni, da se mornar-l krat kje bla tlsta autfluenza al jem ni zdelo vredno vpraševati! kllkr sa j ze rekh- Pa kukr m ie pristanišče La Paz. Ko so prišli tja prvi španjolski mornarji po zlato in drugo blago, niso baje našli nič drugega nego neko- iih po imetju. Toda kako so se Španjoli začudili, ko so odkrili, da imajo baš nagi Indijanci velike množine biserov. Mestece I-a Paz je postalo kmalu svetovno znano kupovališče biserov. Veliki črni biser, katerega je ime-Ja vdelanega v krono habsbur- prav tud pr Praset nej nič bul, Zafrkniku ata sa začel taku špa-rat de boja imel kej na stran ke-dar jih boja s tistga žeslna dol vrgli, de jim ne bo trejba jit prec petlat. Taku m je tužu muj pre-lubi Petarček, vajste jest ga i-mam še zmiraj rat tud če take klabase ška hiša, je bil iz roke vzet ne-1 k,a?ase v sveJ Pašila. sej kdr je kemu indijanskemu otroku ki treJZU vejte sej' feist fant- sa~ Jigral na obali otoka. Iska-' mU tu Je vsak iutr *Hh k biserov ni enostavno in lah-! vs*ane- . nogokrat potapljač, ki išče 53 naračnik bisere, ves dan ne zasluži niti dja,\k ™e. nej bh n,C h vam> al sc za zajterk ali za obed. Primerijo1 mC je ^ zmJsl" z* Božič ali pa se zopet slučaji, da potapljač! P%Za n°V le't? ^ . . obogati v enem samem dnevu,! SamU ta Pr?Vte' K%?a tist ko prinese z morskega dna toli-* mUJ prjatu' « Je v Clka* S* ko biserov, da živi od njih izku- fem prec vablfka* Pa Ja nej muj pička lahko celo svoje življenje.1 Ia"^an zgunka ah pa Zafrk- _Q___i ce bi blu za nov lejt bi že j vrjev k je pa za božič tejga pa Oslabljen je južno-ameriških va-j nej maguče sej van taku ne verje lut* I v Božič tujk je pa vse glih še Kljub prestoječi bogati žetvi kršanski de tiste suje flike ne kave v Braziliji in brazilski aktivni bilanci je milreis ponovno zdaje v nedela. Tk pismu je s Kenuše od muj- ovujt tuuiuvdiijc , " t - v-a v nedeljo 13. jan. ob treh popol- s®PlsJa- ki se s pametjo krega ne dne, to je takoj po seji društva Cltfm» vendar sem bil s tem ta- sv. Jožefa, v Air. Svetetovi dvorani. Pridite vsi! koj na jasnem. 'Tisto pa tisto,' sem rekel "se — Slovenski Dramatični Klub ^ ni Zac"dl.t,> ako čitatelj ima svoje zborovanje v soboto1 • umazanih in lažnjivih ča- zvečer, 26. jan. ob 8. uri. Vsi čla-! fopls?v zazel,> da bi v tako kratkem času umolknili vsi tisti, ka- ni in članice tega "kluba so na-prošeni, da se gotovo te seje u-deleže. — Slovensko Stavbinsko in Posojilno društvo, bo v soboto dne 2. febr. izdalo 12-to novo serijo delnic. — Rojaki sezite po njih. — Društvo Vitezi sv. Jurija, prirede na pustno nedeljo novo krasno igro "Napoleonov Oficir." Ta igra še ni bila igrana na slovenskem odru. Naj za danes zadostuje se pa še ob priliki oglasim. Srečno Novo leto vošči vam vsem, Vaš Poročevalec. teri nas opominjajo, da nam ni vse dovoljeno in da za greh je kazen j O. ti ubogo človeče, kako si se uštel. Tako le sem rekel danes, ko sem prišel od prve sv. maše, kjer so Rev. Father Ponikvar povedali, da so dobri farani sv. Vida spravili skupaj $4,086.00 božične kolekte. To je že lepa svo-ta pa tudi lep dokaz/da je še veliko ljudi, ki imajo pravo živo vero in ljubezen do Boga, ki tako lepo skažejo spoštovanje do svojih cerkva in duhovnikov, kar je tudi zelo lepo za katoličane. Zeleč vsem katoliškim Slovencem sirom Amerike srečno in oslabel. Ravno tako je nazado- ga prjatla, tu je pa že mal preval argentinski peso, dasiravnof deleč pa se zdej k je taku mrz-je v argentinski mesni krizi na-' lu, Če bi biv s Kalafomije bi šu stopilo olajšanje in se blago zo-( pa prec ke. V Kenuša pa že prej pet bolje razpečava. Padel je na- ne grem prej kukr k bo vroče, dalje tudi čilski peso kljub oživ- £dej pa de Vas na bom mudiv Ijenju trgovine z nitratom in pr vašm dejlu, bom šu pa še izdatnemu izvozu bakra. Samo mal pagledat v 26 strašna pa la-mehikanski peso se je popravil, undel kaku se imaja kej muj pr-Ameriško časopisje označuje to jatli tam dol al garje vam če vas padanje valut za zagonetno in le boja spet zatažil, de jih kej predeloma razumljivo p<* dospelo- več frgerate. Bom že še kej prstih teh držav v visokih valutah.] šu nazaj pagledat kdr bote mel Novčanična banka v Albaniji. Albanija doslej ni imela lastnega denarja, nego je bil v obtoku tam denar raznih evropej-skih držav kot plačilno sredstvo., Kakor javljajo sedaj, se je osnovala posebna albanska novčanična banka, ki ima monopol e-misije novčanic. Glavnica banke znaša 5 miljonov zlatih frankov. Poleg albanskega kapitala je udeležen pri banki še švedski, angleški, francoski in holandski kapital. !«-»" j ^icudi Kur 1 več cajta. Pa z Bugam Vaš Pavle. ŠIRITE LIST EDINOST Tel.: Rosevelt 8231. L. STRITAR 20X8 W. 21st Place Dovaža premog :—»drva — prevaža pohištvo in vse kar spada v to stroko. Vsem se najtopleje oriporoča Pokličite ga po telefonu! Socialna Razmotrivanja i. Slovenci — bodimo — še več — Jugoslovani — in Slovani sploh, Odkritosrčno si mora-tno priznati, da se je turntam v preteklosti opažala neka narodna mlačnost. Opazovati jo je bilo pri izobraženih, _ki so večkrat iskali zanjo izgovora, češ, saj smo Slovenci, kaj bi še to ljudem ponavljali, ko je drugih koristnih in potrebnih stvari dovolj. Mlačni so bili mnogi izmed naroda. Tem se je šlo večinoma za kruh. Nemška vlada je z izredno skrbjo pestovala vse one, ki 90 nekoliko ponemškovali — ali pa vsaj molčali. Človek bi lažje odpustil tem zadnjim kot prvim. Narodna zavest in resnična ljubezen do svojega naroda in iz te ljubezni izvirajoče tudi žrtve za narod in pa ponos na svoj narod — vse to ni dano samo po sebi: Vse to mo-Ta biti privzgojeno. Naravno je, da nas vleče k svojim, k družini, k bratom iste krvi — ali ta na Tavna sila potrebuje kot vsaka 'ruga — nege, vzgoje, opleme-nitve. Poglejmo druge: Zakaj piše in poje Lah v narodni sveti sebičnosti? Zakaj so Nemci desetletja v šoli in v tisku dopovedovali otrokom in odraslim, da so narod gospodov in gospodarjev, zakaj vsak Mažar misli, da je vitez ? To je vzgoja — to je šola. Ali naj bo naša narodna zavest — zavest hlapcev — raje — manjvrednih? "Vse imamo — ne znamo — le iščimo, da dobi mo —" so dijake navduševali profesorji pred stoletjem, in taki nauki niso padali na skalo, ampak na rodovitne njive. Ko bi bili mi tako malovredni in taki revčki, ne bi svetovni konferenci povzročali toliko težav. Torej v splošnem naj pove že oče, ma ti otroku, da je Slovenec, Jugo-goslovan — Slovan. In kar je pri nas zamudila šola, naj sedaj nadomeste naša društva, naša ljudska vseučilišča. Narod naj spozna sebe: svojo domovino, nje krasoto in rodovitnost, nje zaklade v zemlji in na morju — od Soče do Soluna! Narod naj spozna svojo zgodovino — zatiranje, razdvajanje, potujčeva-nje, zasužnjevanje skozi vsa dolga stoletja in narod bo samega sebe občudoval — in ljubil, občudoval, da sploh še biva ;— lju- ^bil — ker bo poznal solze in pre-llito kri svojih dedov! Narod naj Jposluša glas pesmi iz onih časov — vzdihi so in grožnje — kriki po osveti so 'in upanje v zmago! Kako prostrano in prelepo polje za naša izobraževalna društva!' Krščansko: Človek je — najprej človek — nato je ud nekega naroda — nekega plemeaa —-nato pa se mora priznat/ tudi nekemu svetovnemu nazoru. Na tej podlagi je urejeno dejanje in nehanje njegovo. Prav nič ne koristijo učeni izgovori ali u-govori. Na koncu koncev se loči svet v dvojni svetovni nazor po Zveličarjevem izreku: Kdor ni z mano — je zoper mene. Dve stranki sta na svetu — ena priznava Boga — druga ga taji. Ena pravi: Bog je človek postal — za nas, da bi nas odjre-šil — druga pravi — človek mora postati Bog. Prav nič novega. Na prvih straneh sv. razode-nja je povedano isto; Jejta in bosta bogova. Da ima naša zveza—za temelj in smer svojega delovanja za skupnost in za posameznika — krščanski sve tovni nazor, — da smo vsi udje katoliki — o tem ni treba govoriti. Opozoriti pa je treb* na' Daritcv 2VCsto pred nekaj drugega: Prav to, da se S ponižno prošnjo pošiljali, priznava ta družba javno kot- UsmiH ^ shliabnika taka, ki hoče uveljaviti krscan-|In y yečno radost ^ pripelji. ska načela vsepovsod, prav to OB OBLETNICI SMRTI REV ANTONA SOJARJA. Ze minulo je leto dni Ko velki zvon z zvonika line, Tresoče žalostno doni Da vse na svetu enkrat mine. Kaj vendar naj pomeni to Čudeč smo vsi se vpraševali, Zatisnil trudno je oko Duhovnik, vsi smo to spoznali. Novica kmalu se izve Da Father ^Sojar-ju v daljavi Zastalo njemu je srce, Bog dušo kliče k večni slavi. Nas žalostno pretreslo je Ko zadnjic pri odprti krsti, Od blizu, daleč so ljudje Slovo jemali v dolgi vrsti. A danes se še spomnimo Kar takrat vsi smo obljubili, Da večkrat bodemo lepo Za dušni blagor pomolili. Obljubo zvesto skoraj vsi Prijatelji so to držali. Vsaj skoraj teden minul ni Da zanjega ne bi darovali. Imenik in cenik knjig 1 Q/IO \XT oo_ J o. V 1849 W. 22nd Street, •45 •35 •40 je mnogim kamen spotike. Zvečine je vzrok spotike — brez te- Naj večni raj Ti podeli Usmiljeni nebeški Oče, L. Kotnik. melja, izvira iz zamrze do vere Iz srca vsak Ti to ^ in vernikov. Večkrat pa je ta Naj B ^ šnjc vr<^c ah oni, ki je zagovarjal krscan-ska nadela — morda socijalno grešil — zoper ta načela, to se . pravi, da je krščanstvo zlorab-1 ljal v namene, katerim je upravi krščanstvo tuje LONDON. Po zadnjem ljudskem štetju i-sebičnost I ma London 7,480.201 prebival-napuh, avtokracija — pretirana, cev, torej več nego vsa Kanada pokorščina brez svobode — itd. in tudi več kot vsa Avstrija. Iz teh nekrščanskih dejanj po-! Nobeno mesto na svetu nima ta-sameznikov se je često tudi rodil ko ogromnega števila prebival-odpor proti krščanstvu samemu cev. V mestu je uslužbenih 21,-— dasi neopravičeno. Od tod se 274 redarjev, ki pazijo na red in je rodila trditev v svetovni voj- javno varnost in 2000 gasilcev, POUČNE KNJIGE. Abecednik .............. Angleščina brez učitelja.. Breskev in marelica ____ Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kern ... 5.00 Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja. . .......... Domači zdravnik, župnika Kneippa............. Domači živinozdravnik Dular .. _.................. Društveni govornik . .... Francoska slovnica ;..... Gospodarski nauki Gospodinjstvo . . , Gorsko - Slovenski A. Dokler trd. vez.......3.00 Gospodarska geografija.. 1.25 Grafenauer Slov. čitanka za srednje šole .........75 Higijena na kmetih.......75 Kako si ohranimo ljubo zdravje..................25 Kateheze za prvence......35 Katekizem slov.-angl...... 45 Knjigovodstvo...........25 ...... slovar .10 •75 •75 IJOO •75 .50 1.00 Krščansko naravoslovje .. Kratka zgodovina Slov. Hrv. in Srbov ............ ^ Kratka zgodovina Slov. slovstva . . Milosrčnost •75 \.oo do živali, za mlade in stare.............25 Mlada leta I. knj. Dr. J. E. .................. 1.00 Moderna družba in cerkev .25 Narodno gospodarski eseji .35 Naša država............ Naša pota, I. in II. zv. oba Ob 50-Ietnici Dr. Janeza Kreka..................., Občinsko posredništvo ... Osnutek, Slov. nar. gospodarstvo . . ............... Osmero Blagrov, nauk za srečno življenje, vezan____ 1.00 O sv. Cirilu in Metodu .. Peter Barbaric......... Podobe iz misijonskih dežel Pogled v novi svet........ Prilike P. Bonaventara ... Slovenski župani......... Slovenci, Erjavec ....... 1.25 Slov. rast. imenik ...... .25 •75 .40 •25 •75 •45 50 •95 •30 •05 •35 •35 prevz. škof •75 -40 •75 Kratka Katehetika........20 Slike iz Belokrajine !!i .30 Knjiga uradnih vlog .... 45'Sveta Rusija ............ fc Kubična racunica — ~ • Mladeničem, Jeglič .... Nasveti za hišo in dom . Nasveti za hišo in dom, trdo vez............... i>00 Naš« gobe............... 1.50 Nemščina brez učitelja I. zvezek ................. II. zvezek .............. Naša zdravila.......... Nauk o čebelarstvu ..... Občinski red ............ Osnutek Slov. Narodnega J venskega slovstva II. knj.. 1.25 Gospodarstva............ .75 Zgodovina srednjega veka. .75 Turkus.............. 4r Vladar...............]' ^ Vera . . ................ Vojska na Balkanu, meh. vezana ................. Vojska in Mir, Iz. J. T. Več luči, dva zvezka...... Zgodovina Brežiške župni-"45 Je. . . •»••»«•••«..,..»... 45 Zgodovina Cerkljanske fare .60. Zgodovina fara ljubljanske .50 škofije................... •45] Zgodovina novejšega slo- •50 •75 •75 .20 •95 •50 •45 MARY SLUGA IZUČENA BABICA 1858 — West 2and Street. Phone: Canal 5793 Se priporo ča Slovenkam zlasti Prek murskim Slovenkam za pomoč pri poro* dih. NAZNANILO IN PRIPORO-I ; ČILO. ^enjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom li- *ta Edinosti v Clevelandu in VSCJ državi Ohio naznanjamo lia .ho te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mia-d,ch. ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je V zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake in rojakinje Prosimo, da mu gredo pri tem toavpem delovanju za katoliški foke in mu pomagajo is-širiti, da se ga zanese v sle-rno slovensko hišo v vsaki na-Ibint Potreba za katoliški tisk velika, kar menda ni treba še hej povdarjati. Zato vsi na in pomagajte zastopniku, da Ust pridobi kar največ novih na nikofc*. ^ 4, X ni, da je krščanstvo postalo ban-krotno. To ni res. Zbankrotirali so oni, ki so krščanstvo imenovali po nemarnem za svoje pro-tikrščanske namene (n. pr. Viljem — ki je neprestano klical Boga za pričo in pomoč). Krščanski vzori in načela pa so o-stala čista in osrečujoča. Če je pa potem množica šla za najvišjimi Vzgledi," in šla še rajša za nižjimi, ki so ji bili bližje, ni čuda. Če so bile vojašnice in taborišča šole surovosti, bogoklet-ja, podivjanosti, če je narednik stopil pred vrste vojakov — jih trpinčil in jim klical: Pomni, glupec, feldvebelj je tvoj bog (sam sem to slišal), ni čuda, da je zavel vihar podivjanosti in v tem viharju ni bilo Boga in ni bilo krščanstva. Zato je dolžnost naših Prosvet, da demobilizirajo duše, — da iz njih iztrgajo zver, ki je zasadila vanje svoje kremplje — in da zaveje ljubezni sapica — v kateri biva Bog. Krščanstvo naj nam bo vedno vzvišeno — nikdo in nikdar ga ne sme zlorabljati v nizke namene. Uveljavi naj se tu II. božja zapoved : Ne imenuj po nemarnem božjega Imena. Zavoljo tega pa ne smemo krščanstva nikoli u-tajiti — ne v besedi ne v dejanju. Ne zaničujmo in ne psuj-mo onih, ki so omagali, niti o-nih, ki so odpadli. Iščimo jih — pa ne izgubimo sebe. Ne vsiljuj-mo nadležno svojega svetovnega nazora, pa tudi ne prodajaj-mo in ne izdajajmo. Enega hleva ovce skupaj. Ponosni bodimo na svoje verno prepričanje in ljubimo ga. Za ljubezen je pa treba spoznanja. Če ne poznam lepote svoje vere, če ne koristnosti njene za sedaj in za vekomaj, če je tako po trsovo omahljiva, da me spravi vsaka vpuhla zabavljica v dvom, potem nimam še smisla — ne srca zanjo. — Zato je nujno, da se tudi o tem jfbvori in razpravlja v njjiih društvih. Večkrat naj bi -se vršil prav prisrčen — prijateljski večer, kjer bi se — morda v obliki razgovora — skušal poglobiti verski čut in se razširiti versko znanje, — poglobiti, pravim, da ne bi bil tako vnanji, tako neiskren, — ampak živo zasekan v duše — kot deset zapovedi na Sina ju zarezane v kamenite table. (Dalje prihodnjo sredo.) ki so stalno čuječi za slučaj požara. Londonske ulice so dolge 3540 km; ako bi jih postavili e-na za drugo, bi bila njih dolgost tolika, kolikor znaša razdalja od Londona do Carigrada, a bi o-stalo še 270 km. London ima dalje 563 km tramvajske proge in 92'km podzemske železnice, ki je v letu 1922. prevozila 198 milijonov 598 tisoč potnikov. Na ulicah se nahaja 3360 avtobusov glavnega podjetja, niso pa vračunani avtobusi drugih manjših konkurentov. Avtotaks je na desettisoče, privatnih avtomobilov ne manj. Leta 1922. se je zgodilo na ulicah 27.000 nezgod, med temi 700 smrtnih. V Londonu je 30 muzejev. 20 galerij slik, 42 gledališč, 430 kinematografov, velik zoološki vrt, trije botanični vrtovi, 16 vojaških godb, ki igrajo vsak večer po mestnih parkih, in končno nad 50 velikih plesnih dvoran. Parki in druga lodonska še-tališča pokrivajo površino 17 kvadratnih kilometrov, prestoli-ca Anglije ima nadalje 717 javnih igrišč za tennis ter številna igrišča za nogomet in druge panoge športa. London pa ni samo največje mesto na svetu, ampak tudi največja luka. Njene ladjedelnice pokrivajo površino 355 ha, a njeni keji so dolgi 45 km. Leta 1922. je dospelo v London 18.-614 ladij, a odplulo jih le 18405. Angleška prestolica je z rednimi pomorskimi progami zvezana z 274 luka m i sveta. Telefonska cona mesta pokriva površino 1172 kvadratnih ki-lpmetrov, dolgost telefonskih žic znaša 2,337.303 km, torej 58-krat več nego znaša obseg zemlje ob ekvatorju. -0- Katoličani podpirajte svoj katoliški list, ki se za vas bori in vas branit_' J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. Ill Roiakom se priporočani pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. *T j • \ / ' < ( * ^Cl1 Naiboliše delo. nafniiie cene. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. uokladam sten s k Daoir. 75 •65 •75 •75 .60 •45 •75 •45 •45 Osnovna navodila za zdravljenje Malarije ...........15 Perutninar...............20 Pevska šola............. 1.25 Pregledna karta S. H. S... .25 Podkovstvo . ........... Podrobni načrt za proučevanje veronauka na ljudskih šolah...............25 Praktični sadjar ........ 2.00 Poštno izrazoslovje ...... .25 Pouk zaročencem in zakonom . . ...»............. Praktični hitri računar, vez. v slov. ali angleškem jeziku Pravila za oliko.......... Poljedelstvo I. in II. z v. po Pravoslovje............ Računar v kronski veljavi. Rabojemno pravo........ Reja domačih zajcev .... Ročni spisovnik...........35 Slovenski pravopis ....... .50 Slovarček k Ovidijevim pesmim, Doki...............75 Slovenske besede v slovenščini ................. Sadno vino ali sadjevec .. Sadje v gospodinjstvu .... Slov. Lat. Nemški rastlinski imenik ...............25 Slov. stenografična čitanka .59 Slov. stenografija I cfcl. .. Slov. stenografija II. del.. Samoznaki slov. stenografije .................... Varčna kuharica ........ Učitelj v boju proti alkoholizmu I. del.............. Učitelj v boju proti alkoholizmu II. del............. 45 Umna živinoreja ........ 45 Uvod v filozofijo A. Uše- ničnik.................. 1.25 Zaznamek okrajšave kores- pondenčnih pisem ........ 1.00 Zdravilna želišča ........ 45 a J Ženinom in nevestam.....25 RAZNE KNJIGE. Ajdovski Gradec, J. Tomin šek.....................$ .20 Amerika in Amerikanci J. F. Trunk v zvezkih, mehko, vezani ................ 1.50 Ameriški Slovenci, kaj hočemo, A. Tomec.......... .05 Erjavec Slovenci......... 1.25 Franc Pire, življenjepis .. .35 Friderik Baraga, meh. vez. .45 •75 •50 •75 .60 .60 •15 J .00 •25 Zapiski iz Dunaja........ .^o JfNJIGE ZA MLADINO. Angeljček, otrokom prijatelj, vodnik in učitelj.....35 Bob za mladi zob ....... .30 Dor*...................55 Dedek je pravil, trd. vez. . 45 Da ste mi zdravi.........10 Dane, Rape.................45 Lesniki, Josip Stritar.....45 Mali palček, povest ____ 40 Mali Ave Maria, letnik 1817. 1918............... 1.00 Mladim srcem.............25 Obisk na pristavi.........25 Orlič, št. 1. do 7, posamezna št. po ............%... .05 Obnovljen vrtec...........75 Prigode čebelice Maje ^ ......35 Robinson, slike...........25 Chicago, DL Iz življenja za iživljenje, povesti I. in III. zv..... .20 Jagode ..............,50 Jeruzalemski Romar.......30 Junakinja iz Stajra ...... 1.50 Junaštvo in zvestoba..... f.00 Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek.............. # # # i. zv. Narodne pravljice in pripovdke. — Spomin na deda. — Jurij &ozjek — Jesenska noč med slov. Polharji — Domen — Dva prij jatelja................... 3- zv. Deseti brat — Nemški valpet............... 4- zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Koz-lovska sodba v Višnji gori — Dva brata............ 5- zv. Sosedov sin — Sm kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma .......... 6. zv. Doktor Zober _ Tugomer .............. 7* zv. Lepa vila — Lipe — Pipa tobaka — Moč in pravica v vojni krajini — Pravda med bratoma .... 8. z v. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — ^ Črtica iz življenja politič-' ne&a agitatorja — Telečja pečenka — Sest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Ženitev iz nevošliivoeti — Andreja Pajka spomini starega Slovenca......... Kaj se je Maksu sanjalo.. Kobzar................. Korejska Brata........ . .30 Kresalo duhov. Spisal P. A. Sheehan.................$1.00 Krištof Kolumb .......... Križem sveta............ y> Kmečke povesti ......;. .50 Krivec..................3Q Kraljica mučenica, vez .. ijoo Kraljevič Ivan vez.......50 Kraljevi vitez .......... Kratka povest o Antikristu....... .30 1*00 Ljudska Knjižnica: zv. Znamenje štirih .. zv. Darovana ........ zv. Jernač Zmagovač . zv. Malo življenje .... zv. Zadnja kmečka voj- 1. 2. 3. 4- 5- s"ka ............. 6. zv. Gozdarjev sin .... 7. z v. Prihajač ......... 9. zv. Kako sem se jaz likal 1. zve................ 1.00 •30 •75 •50 •35 •65 •75 . -30 .60 •50 rTigoae ceoence Maje.....75 IO 2V Kako sem se • u_ Povest,ce................« kal II. zv................60 Vitomilova železnica Volk spokornik, vez..... Volk spokornik, bros. ... Vrtec trd. vez........... Zgledi bogoljubnih otrok . Zlati orehi .............. Zvončki, pesmi za mladino Zbirka narodnih pripovedk Zgodbe kraljeviča Marka . The Wonder Gift.........35 POVESTI IN ROMANI. Avstrijska ekspedicija____ 45 Arsene Lupin .......... 1.00 Beli rojaki............. .65 Bele noči ...............50 Bilke...................30 Barvaste črepinje ........$ .35 •45 •S5 65 •55 75 35 75 11. z v. Kako sem se jaz likal III. zv................50 14. zv. Ljubljanske slike. .75 15. zv. Juan Miseria ...... .50 16. z v. Ne v Ameriko .... .75 •4Si 18. z v. Roža sveta ....... 1.50 •3™ Malenkost P. L. Coloma roman..................j^e Most v življenje .........50 Maksimilijan, cesar mehi- kanski...................30 Marija naša pomočnica, povest .................... 45 May Ery, povest ........ Mrtva srca, Tavčar, trd v. 1.25 Mlada ljubezen vez. .... 1.50 Mladi Samotar .........f. .35 •45 •45 •75 •35 •25 Bitka Pri Visu Boj in Zmaga ........... "Boy" Louis Coloma .... Cerkvica .na Skali, ali plačilo sveta . ..'............ .25 Car in Tesar ......... Cesar Maks in Mehika Cvet in Sad, trdo vez......75 Čas je zlato .............30 Četrtek, povest...........75 Črna smrt............. .75 Deteljica Janez Ciglar .. Don Kjšot iz la Manhe Dve Sliki, Ksaver Meško Edip na Kolonu.......... .2o|ško Erazem Pred jamski Fabijola, povest iz rimskih •75 Mimo ciljev .............50 Moje življenje...........70 Morski razbojnik, vez. .. 1.00 Mrtvo mesto, bros........60 Njiva, Ksaver Meško.....15 Na krvavih poljanah .... 1.50 Naši ljudje ............ 40 Na negotovih potih.......30 Na različnih potih ....... 45 Na Krivih potih, Zaljski.. .25 Na Preriji ...............30 Narodne pripovedke.......35 Narod, ki izumira........ .23 .50 Naša Ančka ............. 43 .50 Naše življenje, Ksaver Me- ............. -7S 25 Na valovih južnega morja .25 {Naša leta Pugelj ........ ia bo on tebe tudi! Oh, da se nisem jaz prej spomnil tega — čdaj je že prepozno, zdaj ne smem iz risa! Kaj sem silil v ris, kakor cigan v pekel 1 Zakaj nisem dejal, da me boli glava, kakor je zjutraj berača Tako je, če se človek ne domisli pravega o pravem času. Oh! da bi bilo le že jutro! Bog ve, če ga še dočakam! I^juba rajnica mati, ki ste gotovo v nebesih, prosite Boga za svojega nesrečnega sina! In Bog daj, da bi se zamudil hudobec s prav nujnim opravkom koresibodi drugod, prav daleč, odtod, na drugem koncu sveta in da ne bi mogel nocij semkaj! Oh, ali bi se jokala in tresla Anka, revica, če bi vedela, v kakšno nevarnost sem zagazil jaz, sirota! Nič mu ne bom žvižgal, satanu, in nič ga ne bom klical! Saj nisem tako neumen^! Kar lepo tiho in pohlevno bom čepel tukaj v risu pa molil prav pobožno rožni venec in vse molitve, kolikor jih znam. Ko se ozori, jo pa lepo tiho in naglo popiham domov — in razpotje nad Golo jamo me ne vidi nikdar več, ponoči že ne! — Kaj je to? Nekaj poka tam zdolaj . . ." Mraz ga izpreleti po vsem životu. Srce mu jame utripat: hitreje.* burneje. Plaho gleda tod in tamkaj, kdaj pride kaj in ga pogoltne. * ~ ' pan. 'Ojej, čebule tudi nimam nič s sabo, čebule!' "Po meni je, če se pripode vešče!" vzdihne obu- ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočamo pri nakupu razne Seleznine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho. vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo (po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. > Priporočamo se ca obilen obisk. BENJ. EICHHOLZBR Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str. Forest City, Pa. Zdajci se pojavi izza starega hrasta kosmata, črna prikazen z rogovoma, verigo in vilami. Mataju se kostrečijo lasje, vsak mu stoji pokoncu kakor žebelj. "Je že tukaj . . . hudič . . . četudi ga nisem klical!" si misli prestrašen in se prekriža na dolgo in široko. Obliva ga kurja polt, kolena se mu šibe, šklepetajo mu zobje. "Kaj bo z mano ! — Oče naš ..." £ Tedaj pa se dogodi nekaj takega, da se začudita obadva, zdvajajoči Mataj in našemljeni Andraž. Nad križempot priprha črna pošast z žarečimi očmi, pošastna velika — sova. "To je drugi hudič!" se zdrzne Mataj in takoj upogne glavo, ko zagleda peklensko strašilo. "Tepla se bosta za mojo ubogo dušo! Bog mi pomagaj in ti, sveti Matija! Popusti svoj koš v risu in se nemudoma zadrvi po gozdu doli, kar ga neso noge. Tako dirja po loži, da ne ve, ali leti po glavi ali po nogah. Vrhu lesne drče počene in se kar po hlačah C jadrno popelje v dolino. , Globok vzdihljej se mu izvije iz izmučenih prsi, ko prisopiha na Matajevino. Skoči v bajto, se zaklene, prižge lojenko. poklekne in jame zvesto moliti na glas. Dobre pol ure pozneje je potrkal na okence berač, zdaj zopet umit, brez kožuha, brez rogov in repa. Nanovo se je zganil Mataj; vendar je šel odpirat takoj, ko je spoznal glas Hu dopiskov.- "Jaz te iščem po gozdu, da bi ti pomagal nositi koš, ti pa čepiš doma!" je godrnjal Andraž. "Kje imaš cekine?" "Nikjer," je klavrno zajavkal Mataj. "Pomisli — dva hudobca sta silila proti mojemu risu, kar dva! 'tako so se mi ježili la^jč, da mi je klobuk padel z glave! Oh, strah me je bilo'pa že tako, da se mi še zdaj tresejo hlače. Bal sem se, da ne pride še tretji zlodej nad me aii pa kar pol pekla — in pobrisal sem jo, pa še prav srečno." "Tako?" je zarentačil berač. "Saj sem si precej mislil da nč bo nič, strahopetec! (Zdaj se pa le obriši za gospoda in župana ! In pa sram te bodi, sram! Lahko bi bil dobil zlata — od obeh 1" , "Nič za to, Andražek, ne bodi no tako hud," mu je prigovarjal Mataj, odpravljaje se spat. "Jutri, v četrtek, pojdem pa v Ljubljano in prinesem tudi tebi kaj lepega s sabo T* "Lahko noč, bojazljivec!" se mu je rogal prosjak. "Ležat grem v seno, da ne bom poslušal tvojega hrkanja!" Mataj je zaklenil za njim, upihnil svečo, zlezel v posteljo in si mislil: "Jezi se ali ne jezi, meni vseeno! Le hvala Bogu in mojemu preljubemu patronu, da sem o pravem času odnesel ubogo dušo v zdravi koži, he he! Ali bi se bila jokala Anka — če bi me bil vzel hudič!" ■* -- ♦ * * »-.. » » ..» » » KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO? Takšne kaj ne. kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE, tedaj pišite nam po ceno. NAŠA TISKARNA izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St. Chicago, Dl. KAKO JE BOG SPREOBRNIL LIZI. Rev. J. Plaznik. Nepotrpežljivo je zagnala Kristina namizni prt po mizi in šla iskat krožnike, da pripravi mizo za večerjo.. Sredi sobe se je obrnila in stopila k oknu, od-grnila zaveso in gledala vun v mračen, januarski večer. Lahko si opazil, da je bila melanholična. Ko se je slednjič obrnila od okna, je imela solze v DČeh.f» Na tlaku ob hiši so se začuli koraki; hitro sije obrisala obraz in se obrnila stran od vrat, da bi njen brat ne videl njenega li ca, ko vstopi; vedela je, kako neljubo je bratu, če se k-islo drži, četudi ni nikoli ničesar rekel. Rudolf je bil dolge postave, kakih trideset let star in videlo se mu je, da je nekoliko presuh za njegova leta. Njegove oči so ni mogla moliti, ji je bil le Bog na mislih, Bog, kateri je bil nezadovoljen z njo in ji začel pošiljati že dolgo zasluženo kazen. Rudolf je postajal nemirnejši in ko je položila roko na njegovo f glavo, je opazila, da je njegova koža vroča in suha. To ni navaden glavobol in treba bo nekaj storiti. "Ali naj pokličem zdravnika?" je boječe vprašala brata, ker je vedela, da ne mara talcih stroškov, če ni res silno potrebno. "Da, pokliči zdravnika; tega ne morem več prestajati," je stokal Rudolf. Prestrašena deklica je šla klicat zdravnika. Ce* kakih petnajst minut je že došel in Krn stina ga je odvedla v bratovo sobo. Zdravnik mu je vbrizgnil vspavajočo tekočino in čakal, da se bolnik vmiri; nato je namignil sestri, naj gre iz sobe in tudi sam ji je sledil. 44Vaš brat je zelo bolen. Zdravilo, katero sem mu dal, ga bo pomirilo za nekaj ur. Zjutraj zgodaj ga moramo spraviti v bol- pričale, da potrebuje spania. Vse je kazalo, da je trudem Ce si cul njegov glas, ko je pozdra- nišnico. Treba mu bo dobiti stre vil sestro, bi rekel, da je zde- žnico; kajti, bolečine se bodo zo~ f lan. ^ ~ ♦ pet vrnile in vi sami mu ne mol "Ne vem, če bom kaj jedel rete streči. KoKko časa bo mo- nocoj," je rekel, ko je pogledal raJ ostati v bolnišnici, se ne da po mizi. Nekaj sardin, krompir- določiti. Ker je tako zmučen i ja, nekaj kruha, surovega masla tudi sestradan, se gotovo ne bo- in skodelica kave. to je bilo pri- mogel vrniti prej, kakor čez pet pravljeno za njegovo petkovo tednov. ' večerjo. Sestra je takoj opazila, "Parkaj mu je? .Kakšno hoda je njen brat bolan. lezeo ii^a T "Ali 1« morda rad malo na "To se sc ne da določiti." W maslu pečenega kruha?" ga je zdravnik rezko, ko je od-vprašala in se obrnila k peči. "Ne; prav nobene reči ne nocoj. Glava me boli cel dan ir včasih čutim hude bolečine. V posteljo grem; to bo še najbolj še za mene." Ko je vstal, ga je zabolelo po vratu in do vrha glave. Četudi je bil mož, kateri ni pokazal vselej, kadar ga je kaj bolelo je vseeno skoro zastokal in se prijel za glavo. Rudolf je šel v posteljo, zunaj je veter nesel dež proti oknu in tako se tudi Kristini ni ljubilo jesti. Nekaj ji je pravilo, da ne bo vse gladko šlo. Predno se je pripravila, da bi šla spat, je šla k vratom one sobe, kjer je ležal njen brat. Kar je slišala iz sobe, jo je pretreslo. Nalahko je stokal in njegov glas je bil tuj, kakoršnega še ni slišala prej; zdelo se ji je. kakor bi se napol jokal. Prestrašena ga je vprašala, kako bi mu mogla pomagatfc\ "Nič mi ne mopes pomagati. Moli za mene. O moj Bog!" Zopet so se čuli is* glasovi. Kristina je padla na kolena poleg bratove postelje in četudi hajal. "Le v bolnišnico.hitro z njim j dobre postrežbe potrebu-je." Sedaj je bila Kristina preveč vznemirjena, da bi mogla spar • ti; zato se je zopet vsedla k bratovi postelji in v dolgih urah je nekoliko mislila. (Dalje sledi.) -o- Nove solnčne pege. Že nekaj mesecev opazujejo znameniti astronomi v zvezdar-ni Greenwich nove čudne izpre- | membe na solnčni obli. Na njegovi površini se namreč pojavljajo črne pege. ki rastejo od dne do dne. tako, da jih bo po mnenju strokovnjakov čez nekaj l let lahko mogoče opazovati tu- l di s prostim očesom. Jasno je. * da se na solncu odigravajo važ- ] ne izpremembe, katerih si danes še ne moremo razložiti. Astro- a nome čaka težka naloga, da u-gotovijo te čudne izpremembe v izvoru naše luči. Ali ne vidiš, kako sovražnik napada s svojim tiskom tvojo vero? In ti, če ne moreš drugega vsaj agitiraj za katoliški list! Trikrat na dan je treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripjravila za zajterk, kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha. . V kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 — West 32nd Street, Phone: Canal 6319. Chicago, 111. Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in mesene vedno na razpolago! Pridite po nje! K*****************"*>*•****« * ♦ ♦ ♦ * + * * 4 Anton Zbašnik JAVNI NOTAR, •oba 206 Bakewell Bkig., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) * * ♦ 4* Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, 4» pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ- <)> ♦ CEV IZ STAREGA KRAJA Cene nixke, delo točno in ♦ pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije sastonj. eJf _ __ - - ' '* - - r / ---■