Poštnina plačana v gotovini.
Cena 30.— lir
DEMOKRACIJA
Spediz. in a.bb. post. I. gr.
Leto XII. - Štev. 13
^ Glavno vodilo v človeškem življe-
Lnju je neprestano učenje, ki ga pa
n™
WINSTON CHURCHILL
Trst-Gorica, 1. julija 1958
Izhaja 1. in 15. v mesecu
NEOPRAVIČLJIV ZLOČIN
Nad obsodbo in usmrtitvijo Nagya in tovarišev se zgraža ves kulturni svet
Dne 16. junija zvečer je sovjetska agencija »Tass« sporočila svetu kratko a tem bolj tragično novico:	»Budimpeštansko
ljudsko sodišče je obsodilo na smrt bivšega madžarskega ministrskega predsednika Imra Nagy-a skupno z nekaterimi drugimi nekdanjimi voditelji stranke in vlade. Obsodba je bila izvršena.«
Sele naslednji dan, 17. junija ob 5. uri zjutraj se je oglasil tudi budimpeštan-ski radio, da z zamudo seznani državljane s to vsaj formalno madžarsko zadevo. Običajno napovedovalko je za to priložnost zamenjal napovedovalec, ki je s težkim, moškim glasom prebral 20 minutni komentar... Povedal je, da so bili poleg Imra Nagyja obsojeni na smrt še: bivši obrambni minister Pal Maleter, bivši glavni urednik (v času od 1.-4. novembra 1956) osrednjega partijskega glasila Mi-klos Gimes in dr. Joszef Szilagyi,. politični komisar od leta 1949. Nadalje štirje Nagy-jevi sodelovalci, bivši predsednik republike Zoltan Tildy, bivši državni podtajnik za kmetijstvo Ferenc Donath. Ferenc Janosi in Miloš Ovasarlyeleji, so bili obsojeni na zaporne kazni 5-12 let. Deveti obtoženec Sandor Kapacsy, je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Po uradnem komentarju naj bi Nagy-a in njegovih osem sodelovalcev obsodili, ker so ie pred izbruhom ljudske vstaje leja 1955, organizirali skupino, katere namen je bil zrušiti ljudsko republiško o-blast na Madžarskem. Samega Nagy-a so poleg tega obsodili še veleizdaje, Sando-rja Kapacsya in Pala Maleterja pa vodstva oboroženega upora. Svoje prave namene naj bi v pravem času maskirali s »socialističnimi« gesli, s čemer so uspeli prevarati in pridobiti za svoje protidr-žavne cilje veliko dobronamernih ljudi. Tudi izpričano spontana demonstracija budimpeštanskega prebivalstva dne 23. oktobra 1956: ki se je kasneje izrodila v vstajo, naj bi bila delo Nagy-jeve skupine. Eden izmed zarotnikov naj bi bil poleg tega v tesnih stikih z osebami iz britanskega veleposlaništva in uporniki naj bi bili povezani celo z »imperialističnimi« krogi v Zahodni Nemčiji. Nagy-u in njegovim sodelovalcem so sodniki tajnega sodišča še posebej zamerili, da so vztrajali pri svojih namerah še po*em. ko so sovjetske čete že zadušile vilajo. To naj bi delali iz jugoslovanskega veleposlaništva v Budimpešti, kjer so si poiskali zavetišče.
Komentar ugotavlja, da so Nagv in obtoženci zanikali svojo !:n /do. a so jo kasneje pod težo dokazov. deu.r.n priznali. Sodišče pa jih ;e - po dvanajst dni traja-jr.čen procesu - sp- .-.nalo v oeioti za kri-, e in jih je obsodilo »v opomin vsem«, ki bi v bodoče hoteli kovati zarote proti državi. »Prošnje za pomilostitev so bile odbite in tri civilne obtožence so takoj naslednje jutro, menda v torek 17. junija, po madžarskem postopku dobesedno zadavili (s počasno dušitvijo), generala Pala Maleterja pa so kot vojaka ustrelili.
Stalinski postopek
To so suha dejstva kakor sledijo iz uradnih izjav, poleg tega se seveda šepeče in ugiblje vse mogoče. Tako nekateri menijo, (da procesa sploh ni bilo, da so Nagy in drugi na smrt obtoženi podlegli mučenju v ječi, kjer so jih skušali pripraviti do priznanj in izjav, katerih pa niso hoteli dati. Drugi zopet vedot povedati, da se je proces sicer vršil, toda nekje v Sovjetski zvezi ali Romuniji in tudi smrtne obsodbe naj bi izvršili v tujini.
Kje in kaj je resnica, bomo najbrže dokončno izvedeli šele kasneje, tedaj ko bodo krvave komunistične diktature zrušene ali pa ko se bo v komunističnem svetu dokopai novinec, ki bo imel interes, da očrni svoie predhodnike. To je enkrat že napravil Hruščev in ni izključeno, da bodo nekera dne ugotovili, da je bil Nagy obsojen po »usodni in obžalovanja vredni Pomoti«. Takrat bodo tudi povedali, kje leži njegovo truplo, poiskali Maleterjevo vdovo in otroke, ki žive kot begunci v tujini. Vsem ubitim bodo priredili svečan državni pogreb, podoben Rajkovemu, ki so ga obesili ob prvem sporu med Titom in. Kominformom.
Naj bo že kakor hoče, dejstvo je, da ima postopek proti Nagy-u vse znake nekdanjih stalinskih procesov. Se slabši je. Stalin je vsaj prirejal javne procese, Hruščev, ki je Stalinovo politiko obsodil, Pa hladno likvidira svoje in sovjetske nasprotnike kar s tajnimi srednjeveškimi procesi. Tako je v Sovjetski zvezi izgubil glavo Berja in za njim še drugi, na Madžarskem pa zdaj Nagy in njegovi sodelovalci. Le uradna poročila, ki sledijo likvidacijam, so popolnoma v stalinskem slogu: žrtvam očitajo, da so se zarotile proti »ljudski oblasti«, da so se povezale z »imperialisti«, da so »veleizdajalci«. V obtoženci proti Imru Nagy-u in tovarišem ne manjka prav ničesar, kar ne bi na XX. kongresu KP Sovjetske zveze ožigosal in obsodil 'Hruščev. Toda takrat se je Hruščev šele začel dvigati, zato je moral
očrniti Stalina, da bi sam zablestel. Zdaj pa je na oblasti in hoče svojo oblast utrditi. Zato je pozabil na svoje nedavno idealiziranje, in hladnokrvno posega po Stalinovih receptih, na katerih sta dosledno in s krvavimi črkami napisani najprej besedi: STRAH in TEROR.
Tako se notranja komunistična obračunavanja in vladanje zopet vračajo na staro raven, v posmeh vsem, ki so se udajali utvaram o možnosti notranje evolucije in postopne humanizacije komuni-stčnih diktatur.
Kam merijo?
Ne pozabimo, da je bil Imre Nagy star komunist. Ko je leta 1955 prvič padel v nemilost, je imel za seboj že 37 let partijskega dela. Na svoj položaj se je vrnil po ljudski vstaji leta 1956. Sovjeti ga takrat niso prav nič napadali. Zanje je pomenil manjše zlo. Tudi po 4. novembru, ko so ga kljub Titu danim obljubam aretirali, so ravnali z njim in njegovimi sodelavci nekako z rokavicami. Internirali so jih v neki vili v romunskem letovišču Sinaji. Tam so bili sicer strogo nadzirani, a živeli so kar udobno. Kaj se je zgodilo, da so jih letos spomladi kar na lepem pripeljali budimpeštanske zapore, kjer so jim sredi junija vzeli življenja?
Vse kaže, da je bila Nagy-jeva glava potrebna Hruščevu zato, da posvari vse satelitske komuniste, ki želijo, da bi njihovo razmerje z Moskvo temeljilo na dejanskem medsebojem priznavanju narodne neovisnosti in državne enakopravnosti. Dokler je Hruščev še upal, da bo Tita spravil v svojo ogrado in mu nato porezal rogove in ostrigel dlako, je smatral za potrebno, da ga s trdimi postopki proti titoistom ne opozori na nevarnost poti, pa kateri ga je vodil. Ce bi enkrat imel Tita zopet v svojem komunističnem taboru, bi vistousmerjenost bila vzpostavljena, razni komunistični samostoj-neži, v raznih satelitskih državah ne bi bil več tako nevarni in^Moskva bi bila z njimi morda lahko bolj prizanesljiva. Ko pa je po novem sporu s Titom postalo jasno, da iz te moke ne bo takšnega kruha, kakor so si ga v Moskvi želeli, so udarili. V opominu Titu, ki vztraja v svojem krivoverstvu, v svarilo Gomulki,
ki je skušal zaviti v podobno smer in za opogumljenje’ vseh zvestih, je Kremelj želel pokazati, da z uporniki ne pozna milosti. In zato, zaradi tega hladnega političnega računa, ne pa zaradi svoje že dve leti stare in še zelo dvomljive krivde, so Imre Nagy in tovariši morali izgubiti svoja življenja, komunistične dežele pa zajema nov val terorja.
Ves kulturni svet, ki je razen v redkih izjemah, doživljal podobne tragedije kvečjemu v daljnem srednjem veku, pa ostaja zgrožen nad takšnim hladnokrvnim ubijanjem. Zgrožen je, da se to lahko dogaja v prosvečenem dvajsetem stoletju, da dela to režim, ki se proglaša za napredenega, da je tako postopanje vsiljeno narodom, ki imajo drugačne in stare kulturne tradicije. Zato enodušno dviga svoj protest proti temu zločinu, za katerega ni opravičila.
ir
Se o jalovi politiki
Zadnjič smo na tem mestu prU kazali klavrno politično vlogo, ki so jo pri zadnjih volitvah odigras ii titovci. Prešteti glasovi, katerih govorice ne more nihče opore; kali, so neusmiljeno razgalili vso njihovo politično nemoč. V oliv* ci niso sledili njihovim pozivom in navodilom temveč so v veliki večini primerov ravnali po svoji glavi. Dejstvo je toliko težje, ker so izidi takorekoč v obratnem sorazmerju z aparatom in sred'* stvi, s katerimi titovci v Trstu razpolagajo.
Danes si hočemo na podoben način ogledati, kaj so pokazale zadnje volitve med skupino, ki se zbira okoli dr. Besednjaka in
e
ZMAGOVALCA V BUDINPESTI
Dogodki
po svetu
1
TUNIS IN FRANCIJA sta sklenila sporazum, po katerem bodo vse francoske čete, ki so nastanjene izven pomorsko letalske baze v Biserti, v štirih mesecih zapustile tunizijsko ozemlje. Najkasneje do 1. oktobra pa bosta obe vladi začeli razgovore-o začasnem statutu pomcrsko-letalske baze v Bizerti, za katero obe vladi priznavata, da spada pod tunizijsko suverenost. Na podoben način bo urejeno tudi vprašanje francoskih čet v Maroku, kjer ohranja Francija samo letalska oporišča. Za začetek bo za poveljnika tamkajšnjih francoskih enot imenovan letalski general.
Novi sporazum s Tunizijo je bil sklenjen brez tujega posredovanja. Z njim je De Gaulle dal Tunizijcem več kot so jim bile pripravljene nuditi prejšnje vlade. Zato so nekateri desničarski poslanci v-prašali kako to, da je treba danes braniti nekaj samo zato, ker je to napravil De
Gaulle, medtem ko so še včeraj' zaradi občutno manjših koncesij, padle številne vlade.
Priznati pa je treba, da je De Gaullova poteza realistična in če bo s podobno hrabrostjo in širokogrundnostjo reševal tudi druga viseča severnoafriška vprašanja, potem ni izključno, da bo uspel.
2., 3. in 4. julij bo nov važen mejnik v razvoju francoske afriške politike. Te dni bo namreč De Gaulle zopet obiskal Alžir, kjer mu generali nekam rastejo čez glavo. General Salan je namreč začel nadomeščati civilne prefekte z generali, za kar mu De Gaulle ni dal pooblastila. .-s * $
NOV NAČRT ZA CIPER, ki ga je premier Harold Macmillan 19. junija predložil britanski spodnji zbornici,- predvideva, da bi Ciper še sedem let ostal kolonija, čeprav s široko samoupravo, ki bi jo izvrševalo krajevno prebivalstvo. Velika Britanija priznava grške in turške interese na Cipru in vabi ti dve vladi naj sodelujeta v otoški upravi. Kot naslednjo stopnjo bi Velika Britanija bila pripravljena ustanoviti nekakšno mešano britansko-grško-
ss O V 6 H S k I 0 ISI s proti komunistični krvoločnosti
Na Skupni seji SDZ in SKS v Trstu, dne 23. junija 1958 so zastopniki obeh slovenskih političnih strank soglasno sprejeli naslednjo
RESOLUCIJO
Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost v Trstu kot zastopnici slovenskih demokratov se z gnevom v duši pridružujeta ostalemu kulturnemu svetu v njegovi najstrožji obsodbi krvoločne komunistične tiranije, ki je pred vsem svetom spet razgalila v vsej grozoti svojo brutalno in krvoločno narav. Leto in pol potem, ko so boljše= viški tanki in topovi v krvi zadušili ljudsko vstajo madžar* skega naroda za neodvisnost in svobodo, je komunistična tU ranija verolomno v srednjeveško tajnem procesu pognala na vešala neustrašne borce in voditelje ljudske revolucije Imre Nagya in Pal Maleterja samo zato, da z vislicami s/ra-huje narode in posameznike, ki so končno pričeli spoznavati, kako pogubonosen je za človeštvo komunizem.
Ob tem dogodku ponovno opozarjamo vse one, ki pri nas ir, v svetu še veruiejo v komunistično poslanstvo o od: rešitvi in osrečitvi človeštva in sveta, kakršen bi bil v c'e-mokratičnih zahodnih .<državah komunistični raj, če bi po kaki katastrofalni nesreči zavladal »novi razred« komunizma.
Trst, na Kresni večer i-)5
SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST
turško oblast nad otokom. Prebivalstvo bi po tem načrtu volilo dve ločeni skupščini, eno grško in eno turško. Ti bi imeli zakonodajno oblast v zadevah, ki se tičejo ene ali druge narodnošine skupnosti. Z otokom pa bi upravljal poseben svet, kateremu bi predsedoval britanski guverner.
V njem bi pa sedeli po en zastopnik Turčije in Grčije, štirje ministri, ki bi jih imenovala skupščina otoškega prebivalstva grške narodnosti in dva ministra, ki bi jih imenovala skupščina izvoljena od otoškega prebivalstva turške narodnosti. Ko bo enkrat vpostavljen red bodo britanske oblasti preklicale vse izjemne zakone in otočani, ki so bili obsojeni na pregnanstvo, se bodo lahko vrnili. Med temi tudi škof Makarios.
Ni pa verjetno, da se bo to tako kmalu zgodilo. Skoj Makarios je namreč takoj izjavil, da spada ciprsko vprašanje v izključno pristojnost ciprskega prebivalstva na eni in britanske vlade na drugi strani. S tem je dal vedeti, da ne priznava Turčiji nobene pravice do vmešavanja. Grška vlada tudi ne soglaša, ker zahteva ves otok zase, prav tako ne turška, ki zahteva delitev otoka med Turčijo in Grčijo. V tem ozračju se neredi in atentati nadaljujejo, čeprav v manjšen obsegu kot pred pred štirinajstimi dnevi, ker so na otoku že prisotni številni novi britanski oddelki.
* * #
EDELA STRELCOV, znani nogometaš, ki so ga nepričakovano potegnili iz sovjetske repi-esentance neposredno pred tekmami za svetovno prvenstvo, je v zaporu pod obtožbo posilstva. Aretirali so ga v neki »dači« (vili) v okolici Moskve, kjer je s prijatelji priredil orgijo. »Komomolskaja Pravda« ga navaja kot žalosten primer razbrzdane mladine, posebno športne, kateri izpregledajo in nudijo vse, samo da ostane v tem ali onem klubu. Časopis tudi navaja kdo vse je nudil Strelcovu zaščito in obilje denarja, ki so ga morali »delavci tovarne, v katere moštvu je igral, zaslužili z znojem«.
Tudi v sovjetskem, vsaj formalno nepoklicnem športu ;e torej veliko gnjilega. Potem naj se pa čudimo razvajenosti nekaterih zahodnih poklicnih šnortnikov! Ti vsaj ve tajijo, da brcajo žogo samo za denar in so s tistim, ki jim več da.
* * :S
PROTI AMERIŠKA GONJA na Madžarskem naj bi imela za cilj prekinitev diplomatskih stikov z Združenimi državami.
V tem primeru bi vsi ameriški diplomati morali zapustiti Madžarsko in kardinal Mindszentp, ki se je zatekel na ameriško veleposlanštvo, kjer živi še danes, bi zopet padel v roke Kadarjevi policiji. S tem. bi se madžarski komunisti rešili velikega in nevarnega nasprotnika.
njegovega »Novega Usta«. Res je, da ta skupina ni številna toda o njenem dozdevnem vplivu so bila izrečena že tako različna mnenja, da si je vredno stvar pobliže ogledati. Zadnje volitve nam namreč nudijo poučijivo gradivo. Skupina dr. Besednjaka se za volilno odločanje ni pridrut žila nobeni drugi slovenski stran* ki, temveč je zavzela popolnoma samostojno stališče. Zato lahko s precejšnjo gotovostjo preteh; tamo njeno politično moč.
Na dlani je, da je prišel dr. Be= sednjak pred leti v Trst z name> nom, da pripravi demokratične Slovence do pomirljivejšega sta* lišča do obstoječe titovske dik= tature Če pa bi to ne šlo, potem bi bilo treba pač zmesti njihove vrste s prepiri in spletkami ter pridobiti zase čim več bi bilo mogoče. Na osnovi dr. Besednja* kovega dosedanjega dela so taki zaključki izhodišče, s katerim le.hko opredelimo njegovo sta> lišče.
Prva točka zastavljenega pr o: grama se dr. Besednjaku ni urest ničila. Demokratični Slovenci na Tržaškem in Goriškem predobro poznajo današnjo jugoslovansko stvarnost, da bi mogli, pa čeprav samo z molkom, odobriti režim, ki vlada v matični domovini. Celo v katoliškem krogu, kjer je dr. Besednjak s spretnim mane* vriranjem s krščanskimi načeli, s svojo preteklostjo predfašističs nega poslanca v rimskem parla-mentu in razvneman jem nerazpos ložertja do oseb, ki niso po rodu Primorci, v začetku pospravil nes kaj sadov, so se mu karte kmalu podrle. Krog prijateljev, ki jih je imel predobiti med duhovščino in posvetnjaki, se zadnja leta kr= či, ne pa širi. Izgubo »Krščansko* socialne zveze«, ki si jo je dr. Besednjak z nenadnim izigravas njem prisvojil, so nekomunistični katoliški Slovenci na Tržaškem nadomestili z ustanovitvijo »Ka; toliške skupnosti«. Pri Slovenski demokratski zvezi v Trstu in Gorici pa dr. Besednjak sploh ni prišel niti do sape.
Tako je preostala samo druga točka programa: umetno ustva: rjanje prepirov in nesoglasij. Ko se je izkazalo, da ni mogoče zav> zeti »Katoliškega glasa«, je začel izhajati »Novi list«. Brezkrvna »Krščanskotsocialialna zveza« pa životari v obliki gostilniškega o* miz ja. S teh dveh pozicij in s stalnimi osebnimi obiski, ki si jih lahko privošči kot poklicni polis tik, saj razen te nima nobene druge zaposlitve, vodi dr. Besedi n jak zadnja leta svojo politiko.
Pr sv lahko si predstavljamo koliko finančnih sredstev zahtet vs takšno delo. Toda kje in kako jih dobi, je dr. Besednjakova za; deva, ki nas danes ne zanima. Važnejše pa je ali so zadnje volitve pokazale, da ima njegovo prizadevanje še kakšen smisel, ali so rezultati sorazmerni strošs kom, kakor tudi pomenu, ki mu ga nekateri pripisujejo.
Dr. Besednjak je v »Novem listu« pozval svoje pristaše in sploh Slovence naj na Goriškem glasujejo za M-. A. R. P., to je za avtonomistično gibanje v Severni Italiji, na Tržaškem pa za IndU pendentistično fronto, ki je bila : kar je v našem primeru značih no - titovcem bolj pri srcu kot Tržaška unija. V obeh primerih je torej pozval volivce naj zaus pajo svoj glas dvema nesloven; skima in pri tem še nepomembnima skupinama. Dopustil je tut di bele glasovnice.
Če bi bil dr. Besednjak res tako vpliven narodni oče, kakor
(Nadalevanje na 2. strani)
VESTI z GORIŠKEGA
Volk svoje čudi ne menja
Poplava v Benečiji
Ko je po Stalinovi naravni ali nasilni smrti Hruščev njegove zločine obsodil in napovedal konec nasilja ter začetek demokratizacije življenja v komunističnem svetu, ki da se ima voditi kolektivno in ne po eni sami osebi, kar nujno privede v kult osebnosti s težkimi posledicami osebne diktature, zgrešenosti, sumničenja, krivičnega ovajanja in terorja nad nedolžnimi, so v novo napoved verjeli le tisti maloštevilni lahkoverneži, ki ne poznajo komunistov in njihove zvijačne in zločinske čudi.
Hruščev je bil vedno eden od Stalinovih ožjih sotrudnikov in kaže, da je po svoji naravi prav tako krvoločen kot je bil Stalin sam, saj se je izuril v njegovi šoli. Le naivneži utegnejo misliti da je imel Hruščev čiste roke in čisto vest pri Stalinovih umazanijah. Le v tem se Hruščev od Stalina razlikuje, da je precej zvit, toda otroško naiven, ko misli, da utegne prevarati zahodni demokratični svet s trditvijo, da je in hoče biti demokrat, miroljuben demokrat, da je za vsako ceno proti nasilju in vojni.
Zahodni svet ga je hvala Bogu precej zgodaj spoznal, da je navaden komunistični širokoustni aktivist. Ta aktivist na najvišji stopnji sovjetske politike in diplomacije faktično in predrzno zasleduje cilje komunistične partije, ki se ni in se ne bo odrekla svojemu programu zavladanja po svetu.
Gorje zaupati in popuščati
Vse kar Hruščev izusti laskavega za zahodni demokratični svet je laž, je izraz preračunane zvijačnosti komunista na vodilnem mestu; je prevara, ki utegne imeti najhujše posledice.
Gorje zahodnemu svetu, gorje vsemu človeštvu, če Zahod samo za trenutek popusti in se odloči, recimo tudi samo za poizkus, da sprejme Hruščeve predloge glede razorožitve, splošne ali delne.
Od vsega začetka Hruščevega pojava stojim na strani Dullesa in ga občudujem, ker se mi zdi, da edino on najboljše pozna Hruščeva in njegovo peklensko zvito taktiko. Dulles ve, da Hruščev lovi zahodne sile v svojo mrežo smrti, kakor pajek muhe!
Hruščev in njegovi ne marajo sploh nobenega sporazuma z demokratičnim svetom. Vsi predlogi za razorožitev, za splošno pomirjenje i. p. so le uspavanka, ki bi jo komunisti zahodnemu svetu radi podtaknili, da bi ga prevarali. Vsi diplomatski sestanki so se izjalovili zaradi komunistov, ki sporazuma ne marajo. Predloge za razorožitev in pomiritev pa stav-ijajo zaporedoma na pretek, kadar jim preti nevarnost od znotraj ali od zunaj.
Obup v komunistič. svetu
Usmrtitev Nagya, Maleterja in drugih madžarskih komunistov, ki se je, kakor vse kaže, izvršila, na ukaz Hruščeva, zgovorno priča v kakšnem obupnem položaju so se sovjetski komunistični mogotci znašli, ko se jim ljudstva satelitskih držav upirajo in iščejo svobodo za vsako ceno.
Strah jih je, komunistične mogotce, zato ubijajo, ker menijo, da mrtvi niso nevarni. Motijo se, ker mučeništvo zahteva, da se krivica popravi, mučeništvo podžiga k uporu in v boj za zmago resnice in za dosego svobode.
Usmrtitev Nagya, Maleterja in drugih se mi kot nemoralno zločinsko dejanje komunističnih mogotcev in tiranov, gnusi, ker predstavlja višek človeške podlosti in pozverinjenosti. Omikani svet je obstrmel nad tako predrznostjo in še enkrat ostro obsodil zločin. Stokrat, tisočkrat je že tako obstrmel in obsodil. In še bo obstrmel in obsojal, kajti komunisti se brez nasilja ne morejo držati na oblasti, a zločin nad svojimi lastnimi sotrudniki jim je, ob danih priložnostih, najslajše dejanje, saj so pač goli materialisti, brez duševnosti in brez sočutja. Poleg tega jim je taka vrsta usmrtitve nekako prijetno zadoščenje češ, da ga zahteva in opravičuje pravica proletarske revolucije in njen končni cilj, zraven pa še izgovor, da so žrtve le sovražniki proletarske revolucije, socialdemokrati in ne pristni komunisti.
Plačilo sopotnikom
Tako komunisti plačujejo svoje sopotnike, svoje sotrudnike; tiste, ki so jim pomagali do oblasti in na oblast. Koliko nesocialistov in nekomunistov pa je nekoč padlo ob takem sodelovanju Nagya in drugih s sedanjimi njihovimi krivniki?
Dolga procesija mučenikov se vleče po madžarski zemlji, po Poljski, Češkoslovaški, po Rusiji, Jugoslaviji, Romuniji, Albaniji in Kitajski. V to tragično procesijo so zdaj vstopili še Nagy in drugi Madžari. Pa se bo še daljšala ta procesija groze. V njej so mučeniki in mučitelji, sodniki in obsojenci, krivi in nedolžni. Smrt je pravična v grozoti svoje tišine. Smrt ne govori, nima besede!
2ivi pa sodijo, morajo soditi in ločiti, da se krivica ne ovekoveči, da ne izgine spomin na mučeništvo nedolžnih in pravičnih.
Občudujemo Nagya in druge sedanje žrtve ter jih pomilujemo zaradi zločina, ki je bil nad njimi izvršen.
Ne moremo pa in ne smemo pozabiti, da so nekoč tudi sami uganjali krivico,
ko so stali na strani tlačiteljev in mučiteljev ne da bi spregovorili besedo v prid tolikih nedolžnih žrtev, če že niso bili sami tlačitelji in mučitelji.
Spoznali so , da so na krivi poti in izrabili priložnost ter se hoteli otresti preteklosti in stopiti ter nastopiti zopet pravo ijot resnice in pravice, poštenosti in svobode.
Skesanim je greh odpuščen, toda zgodovina je neusmiljena. Ona govori in obtožuje tudi Nagya, Djilasa in druge njim podobne.
Ko premišljujem o usodi, ki jih je zadela sem prepričan, da se pravzaprav v krogu vseh rdečih mogotcev in tiranov, komunistov in njihovih pomagačev, neprestano bije ostra borba za oblast, boj za nadoblast, strasten boj za osebni dvig. Eni bi druge radi prekosili in jih nadvladali. Kdor igro izgubi, je obsojen uničenju, smrti pred puške ali na vislicah po kratkem zgoli le formalnem a največkrat tajnem procesu.
Volk ni jagnje
Gre za boj med volkovi, ki tulijo in se medseboj koljejo kakor zverine brez človeškega čuta in sočutja. Zakon džungla!
Tako je med njimi bilo in tako bo v naprej, dokler iih čas tako ali tako ne izbriše. Volk svoje čudi ne menja, komunist svojih nasilnih metod tudi ne.
Zato tudi ni upati na resno spametovanje in spreobrnenje takih nasilnikov. Nihče od njih se ni spremenil, niti sam Tito se v ničesar ni preobrazil, ampak so ga samo okoliščine prisilile k neke vrste zmernosti v diktatorskem samodr-štvu; to pa zato, ker mora upati v milost zahodnega sveta pred nemilostjo rdečega Vzhoda, ki ga zalezuje, da bi ga spravil na Vislice.
Priložnostno prihaja boj med rdečimi volkovi zahodnemu svetu seveda prav. Zaradi tega mora Zahod jemati navidezno žrtev močnejših in ostrejših volkov v zaščito in obrambo, ji pomagati da se ohrani izven ostrejših smrtonosnih krempljev, kar je taktično tudi prav.
Morda se je le Djilas resnično skesal
Po otvoritvi nove poslanske zbornice in senata je Zolijeva vlada podala ostavko in predsednik republike Gronchi je nalogo za sestavo nove vlade zaupal glavnemu tajniku demokrščanske stranke Fanfaniju. Ta je sklenil posvetovati se z; vsemi strankami zastopanimi v poslanski zbornici in senatu, ker skuša sestaviti vlado, ki naj bo stalna. Najprvo se je pogajal s Sai'agatovimi socialdemokrati, s katerimi je tudi dosegel sporazum za sodelovanje y vladi. Ti poslednji dobijo štiri ministrska mesta, to je finančno, javnih del, državne udeležbe pri podjetjih in na izbiro ministrstvo za pošte, ali za promet ali pa industrije. Poleg tega zasedejo še pet mest državnih podtajnikov pri raznih ministrstvih.
Saragat sam ne misli postati osebno član vlade.
Republikanci so dali besedo, da bodo Fanfanijevo vlado podprli ne, da bi stopili tudi v vlado. Fanfanijevo vlado pa bodo podprli tudi nemški parlamentarci s Tirolskega in pa poslanec Olivetti.
Vlada bo tako imela večino glasov in upati je, da bo res stalna.
Občinska seja
V sredo 25. junija se je vršila seja goriškega občinskega sveta, katere so se udeležili tudi naši trije svetovalci dr. Sfiligoj, dr. Kacin in učitelj Šuligoj. Svet se je oddolžil spominu pok. senatorja Antona Rizzattija iz Tržiča in rektorja tržaške univerze prof. Ambrosina ter tudi žrtev komunističnega nasilja na Ogrskem, Nagya in drugih. Komunistična svetovalca sta sicer izjavila, da ' je dogodek kot tak na Ogrskem tudi nje težko presenetil, da pa predstavlja le zaključno posledico dogodkov iz leta 1956 in ne kako novo obdobje. Po svoje sta potem klicala k zaupanju v svetu in delovanju za mir.
Nihče se seveda z njima ni strinjal in nekateri so jima celo ostro ugovarjali! Za našo skupino se je svetov, dr. Sfiligoj pridružil sočustvovanju zaradi smrti sen. Rizzattija in rektorja prof . Ambrosina. Kar se pa dogodkov na Ogrskem tiče, je dejal, da njegova skupina, že zaradi ideologije, ki jo nosi, obsoja vsako nasilje.
Nato ;e svet načelno odobril pogodbo z INA - CASA za ureditev lastninskega položaja v treh okoliših (Ponte del Tor-rione, ul. Carso in ul. Br. Pavia), kjer so nastala nova naselja z zgradbo raznih stanovanjskih blokov. V podrobnostih bo svet pogodbe pozneje še predlagal in o njih razpravljal. Odobril je tudi zameno nekega zemljišča z upravo nove bolnice v ul. Vitt. Veneto, na trgu Battisti, trgu sv. Antona, ul. Alviano ter Rdeči hiši. Na križišču ulice Leoni pa bodo postavili visečo luč (lampeggiatore) za urejevanje; prometa. K zadevi avtomobilskega prometa po mestu so se oglasili razni svetovalci ter predlagali ukrepe za boljšo ureditev tega vprašanja.
Nadalje je svet preklical svoj sklep
svoje preteklosti, a do danes Djilas ni še obsodil komunističnih zločinov nad nedolžnim jugoslovanskim ljudstvom, izvršenih v času, ko je on imel v vladi odločujočo in odgovorno besedo.
Tito je po letu 1948, po znani obsodbi Kominforma, večkrat pomilostil obsojene kominformiste, to je komuniste, nekomunistov pa se je zelo, zelo redkokdaj spomnil. Se te dni je bila nad nekim bivšim četnikom v Srbiji izrečena in izvršena smrtna obsodba. Žalostna je ugotovitev, da mora ljudstvo danes izbrati med Hruš-čevom in Titom ter želeti drugemu zmago nad prvim, pa čeravno je drugi dejanski odgovoren za trpljenje vsega jugoslovanskega ljudstva.
Saj vedo vrabci na strehi, da so udeleženci komunističnega kongresa v Ljubljani bili edini komunisti vse Jugoslavije in da so predstavljali le sebe. Za seboj nimajo ljudstva, nimajo mladine, nimajo izbražencev.
In če naravne ali drugačne smrti, ko ga boljševiki zalezujejo, Tito izgine, kdo bo kos Hruščevu? Nihče mu ne kos. Bo-Ijševike bomo imeli pri Fernetičih, v Solkanu, na najzahodnejši meji slovanskega sveta.
Iz ust nekaterih naših titovcev na Tržaškem in na Goriškem smo slisali besede zgražanja nad umrtitvijo Nagya. »Mi socialisti kaj takega ne počenjamo!« so se premišljeno širokoustili, da bi svojo preteklost prekrili.
Tega pa ne, tovariši titovci, vaše preteklosti, v kolikor gre za tiste, ki ste' ukazovali, mučili in sploh nasilje delali, ne. bomo pozabili nikoli. Vedno bomo s prstom kazali na vas, ki ste bili, ste in ostanete komunisti! Poznamo nedolžne in dobromisleče med verni ter verjamemo, da zločina niso zagrešili, ker so bili in ostali pošteni in zanesljivi. Ničesar ne koristijo pravi partijci splošnim slovenskim koristim, toda zločinov ne delajo. Poznamo pa prav dobro tiste, ki nosijo greh v sebi in ki ne vidijo ure, da bi se še spravili nad nas nekomuniste. Pa jim ne bo uspelo nikdar več! Tudi oni so krivi takega položaja našega ljudstva v Italiji.
a-
od 4. 10. 1957 za najem 44 milijonskega posojila po 7 odsto pri >;Cassa di Previ-denza« plačljivega v desetih letih in z novim sklepom potrdil najem takega posojila pri »Cassa Depositi e Prestiti« po 5.80 odsto, odplačljivega v 35 letih.
Folkloristični družbi »Santa Gorizia« so odobrili 50.000 lir prispevka, za zastopnika občine -v upravnem svetu go-rike Hranilnice pa je bil potrjen g. Jan-che.
Seja pruvincialiega sveta
Na izredni seji 14. junija, katere se je udeležil tudi naš svetovalec dr. Makuc je provincialni svet odobril več odborovih sklepov upravnega značaja. Med temi: proračun za leto 1957, in tudi za leto 1958; najem posojila za kritje zadevnih primanjkljajev; obnovitev in dopolnitev raznih zavarovalnih pogodb proti požaru in drugim nezgodam; pogodbo za dobavo mesa umobolnici za drugo polletje; ureditev položaja bivših avstrijskih prov. uslužbencev, upokojenih pred letom 1927, ko je bila provinca obnovljena. Nadalje je svet imenoval prov. zastopnika v šolskem provincialnem svetu, ter zastopnika v komisiji za pomoč zapuščeni nezakonski deci. Na prošnjo goriške občine je določil prispevek 150.000 lir za leto 1957 šoli industrijske umetnosti v Gorici,
100.000	*lir strokovnemu zavodu za industrijo in obrtništvo v Gorici in 100.000 lir prirediteljem tržiškega pusta.
Sklenil je tudi, da se dečji zavod »Duca d’Aosta« v Gradiški premesti v Gorico.
Končno je svet obravnaval zadevo košnje na goriškem letališču (na Rojah), kjer so najbolj zainteresirani kmetje iz Standreža in Sovodenj. Do sedaj so tu kosili travo ti kmetje, na podlagi sporazuma in plačila goriškemu »Aeroklubu«. Letos pa je letališče prišlo pod upravo poveljstva »II. Zona aerea di Padova«, ki je za košnjo razpisalo javno licitacijo, na kateri je zmagala tvrdka Gionchetti iz. Gorice. Ta pa je najbrž ugotovila, da če bi sama kosila travo, ne bi imela dobička. Zato je pravico košnje odstopila društvu neposrednih obdelovalcev zemlje, t. j. kmetovalcem iz Gorice, Standreža in Sovodenj in sicer pod istimi pogoji, pod katerimi je dosegla pravico košnje. Tako dejansko uživajo naši kmetovalci isto košnjo na Rojah, kakor so jo uživali do sedaj brez doplačila oz. nedopustnega zaslužka tretjih špekulantov. To je zelo važno, ker pri tej košnji prejemajo dober del krme za domačo živino.
Razdor v Steverjanu
V Steverjanu je županstvu prejelo določeni znesek za zgradbo ene stanovanjske hiše. Občinski svet je sklenil, da se ima poslopje zgraditi na Bukovju. To pa menda ni všeč orožnikom, ali enemu od I njih. Pravijo, da so orožniki pisali na
Silna nevihta, ki je v noči na nedeljo 22. junija divjala nad videmsko pokrajino, je prizadela najhujše Nadiško dolino, kjer je reka tako strašno narasla, da je neusmiljeno poplavila polja in vasi.
Voda je uničila vse, kar je srečala na svojem divjem teku, ni pa k sreči zahtevala človeških žrtev. Povzročena škoda je zelo visoka, saj so bili uničeni skoraj vsi poljski prideljski in tudi ceste in mostovi so hili tako razdejani, da je marsikateri kraj ostal popolnoma odrezan od ostalega sveta.
Narasla Nadiža je povzročila tudi železniško nesrečo na progi Videm-Gorica. Pri Manzanu se je namreč udrl most, kar je imelo za posledico, da je tovorni vlak, ki je tedaj vozil čez, iztiril.
Poleg tega je voda napravila za 200 milijonov lili škode tvrdki stolic Forna-sarih iz Manzana. Tudi reka Ter je silno narasla in njene vode so povzročile velikansko škodo.
Vsega skupaj cenijo škodo zaradi neurja v videmski pokrajini na okrog dve milijardi lir. Pristojni minister je obljubil pomoč!
ŠOLSKI USPEHI na gimnaziji, liceju in učitelišče
IV.	razred gimnazije - Izdelala; Majda Massera, ponavljalne izpite imajo trije dijaki.
Dijaki V. razreda gimnazije, ki so pri-puščeni k sprejemnemu izpitu za prvi licej; Ernest Anselmi, Walter Appe. Marija Cescutti, Aleš Cussigh, Venceslav Devetak, Marija Elsbacher, Pavel Maurensig Evelina Paulin Spes, Hilarij Pellicon, Adolf Peršolja, Salvatore Venosi.
Prvi licej - Izdelali: Marjan bednarich, Franc Cernic, Ksaverij Kieindinst. Lucija Komac, Franka Visintin; popravljalni izpiti ima šest dijakov.
Drugi licej - Izdelala: Emidii Sussi in Mirko Primosic; popravljalni izpit imajo trije dijaki.
Tretji licej - Dijaki ki so pripuščeni k zrelostnemu izpitu: Jožko Bednaricli, Renato Brauc, Ivan Bregant, Anaraavija Budihna, Aleš Gruden. Jožef Jaro. Lio-nello Savo Sfiligoj, Brank) Stigari.
Prvo učiteljišče - Izdelali:	Leopold
Devetak, Marko Paulin, Joiko Vidimar;
prefekturo proti zgradbi hiše na Bukovju in sami predlagali prostor blizu njih postaje. To utegne biti res, ker prefektura ni potrdila sklepa občinskega sveta in je sporočila, da se hiša mora postaviti na drugem	kraju,	da	bo	lahko imela tudi
električno razsvetljavo. Pa saj jo bo imela tudi na	kraju, ki	ga	je občinski svet
izbral.
V Steverjanu vlada zaradi tega nemir in razburjenje. Ce je res, da se v zadevo vmešajo	orožniki,	se	ljudstvo sprašuje:
Kaj pa	velja	potem	oblast občinskega
sveta? in kdo ima pravico odločilne besede v občini? Ali je nima od ljudstva izvoljeni občinski svet. Želimo, torej, da se spoštuje le njegov sklep!
Za cesto Benetfce-Gorlca-Ljubljana
Goriški gospodarski krogi se skrbno zavzemajo za to, da se zgradi široka težkim tovornim avtovozom primerna cesta iz Benetk skozi Gorico do Ljubljane.
Menimo, da je zfemisel res pametna, kajti Vipavska dolina je zelo primerna za nagli promet, saj se trgovina med Italijo in Jugoslavijo vedno bolj veča. Bilo pa bi zelo koristno, da bi se obe vladi sporazumeli za zgradbo železnice iz Postojne do Ajdovščine in jo povezali s tirom Ajdovščina-Gorica ter na ta način omogočili brzi promet s Simplon Orient Ekspressom tudi po tej poti.
labilej sanodajslie posojilnice
Meseca junija je slavila svojo petdeseto leto obstoja in delovanja Kmečko-delavska posojilnica v Sovodnjah, ki je bila ustanovljena 29. junija 1908 pri kamniti mizi na vrtu gostilne Vuk. Prav tu v tej gostilni in na istem kraju so vodstvo in člani praznovali jubilej v nedeljo 22. junija. Skoda da se praznovanje ni vršilo točno po petdesetih letih v nedeljo 29. junija.
Od ustanoviteljev te posojilnice je živ samo še g. Ludvik Lukežič, skozi vseh petdeset let predsednik nadzornega odbora. Ze 22 let predseduje zavodu g. Andrej Pipan iz. Gabrij, članstvo pa se po številu zdaj viša zdaj niža. Letos šteje 73 udov medtem, ko jih je bilo že tudi 200.
Kot vsi slovenski denarni zavodi, je za časa fašizma tudi sovodenjska posojilnica prestajala hude čase. Vendar je uspelo rešiti jo nevarnosti likvidacije in s tem ohraniti tudi marsikatero kmečko posestvo.
Posojilnica ima 1.400.000 lir rezervnega sklada in daje posojila le po 7 odsto, hranilne vloge plačuje pa po 3.5 odsto vezane in po 2 odsto nevezane.
Ko čestitamo k temu lepemu jubileju sovodenjske Kmečkodelavske posojilnice in dajemo priznanje vodstvu in članstvu želimo, da bi se posojilnica, ki je vloge dvignila na 25 milijonov lir, ohranila pri življenju in še naprej delovala v korist našega ljudstva.	,
popravljalne izpite ima pet dijakov. Niso izdelali štirje dijaki.
Drugo učiteljišče - Izdelala: Josip Cei in Hadrijan Corsi.
Tretje učiteljišče - Izdelala:	Marija
Iachin in Vijolica Sereni; popravljalni izpit imata dva dijaka. Zavrnjen je bil en di’ak.
Četrto učiteljišče - K učiteljskem u-sposobljenostnemu izpitu so pripuščeni: Silvana Berlot, Viljem Cerno, Emilija Cernic, Wanda Ceschia, Adrijana Dorini, Severina Gomiscech, Bruna Marussi, Marija Pacorini, Jožefa Peric, Marija Ra-detti, Marija Saksida, Ivano Tomasetig.
Cez V., razred gimnazije za sprejem v
I.	licej so izdelali: Appe Walter. Cescutti Marija in Paulin Evelina. Popravni izpit ima 7 dijakov, eden je bil zavrnjen.
BkadtasM (slab razstavil
slikarske izdelke najmlajših
Letos je goriški Akademski klub priredil drugo razstavo slikarskih izdelkov najmanjših od 22. do 29. junija v šolskih prostorih v. ul. Randaccio 22.
Razstavljena so bila dela dijakov iri dijakinj nižje srednje in strokovne šole v Gorici. Ogledali smo si vseh štirideset del in se ob vsaki sliki nekaj časa ustavili, kot da bi hoteli dati priznanje sliki in njegovemu avtorju.
Kot so prireditelji razstave v vabilu napisali in na otvoritvi povedali, ne gre za umetnost kakih mojstrov, ampak za izraz prvih vtisov in prvega doživljanja naših najmaljših, ki se še učijo in želijo »nekaj« postati.
V tem stremljenju smo našim najmlajšim hvaležni za trud in dobro voljo, saj so slike tudi lepe in dopadljive; Tulipani, Pevski most, Nočna nevihta, Gozd, Istrska obala. Jesen, Hiša v snegu, Soča, Planiško jezero. Planinska koča, Bližajoča se nevihta, Sejm, Življenje na morskem dnu, Mesto ob reki, Jezero, Gorska pokrajina, Cerkev na planini, Ob morski obali, Zaton na morju, Bosanski motiv, Pogled s terase, Cesta, Cvetlice, Planinski svet, Tihi odmor, Starodavno mesto, Pokrajina, Hiša na samem, Pogled z okna. Dekliški obraz, Vas Most čez Vipavo, Vas na bregu, Planinska domačija, Jesen, Moj dom, Belopeško jezero. Alpsko jezero.
Nagrajeni so bili: Di Battista Anka za »Nočno nevihto«, Zavadlav Ivan za »Jesen«, Sedmak Zdravko za »Starodavno mesto«, Rossi Mojana za »Planinski svet«, in Peršolja Boris za »Cesto«.
Naslovna stran vabila na razstavo je opremljena z delom Ivana Jarca »Sejm«, pa ga nismo našli med nagrajenci. Čudno...
Vsekakor je razstava uspela in želeti je, da bi se vsako leto ponavljala.
Spomenik bersaljerju
V nedeljo so v Gorici na trgu Battisti ob veliki udeležbi bersaljerjev iz vseh krajev Italije odkrili spomenik junaškemu bojevniku iz prve svetovne Enricu Toti-ju. Enrico Toti se je v prvi svetovni vojni, čeravno brez ene noge, prijavil kot prostovoljec. Boril se je na Krasu, kjer je v bitki, ko je iztrelil vse naboje, že smrtno zadet vrgel proti sovražniku svoje bergle.
Še o jalovi politiki
(Nadaljevanje s prve strani)
si domišlja, potem bi omejeni poziv moral povzročiti znatno povečanje glasov, ki sta jih dot bili ti dve skupini v slovenskih občinah.
Toda kaj se je zgodilo? V štU rih slovenskih občinah na GorU škem (Doberdob, Dolenje, So* vodnje in Števerjan) je dobil M. A. R. P., reci in piši celih 27 g lat sov. Tudi če bi bili vsi ti glasovi dr. Besednjakovi, je to velika mizerija. V štirih slovenskih ob* činah tržaške okolice (NabrežU na, Dolina, Repentabor in Z go* nik) pa je Indipedentistična front ta, ki jo je priporočal dr. Besed* n jak, dobila 167 glasov, z njo tekmujoča Tržaška unija pa 397. Dodati je treba še, da ti glasovi v tržaški okolici prav gotovo ni* so samo dr. Besed jakovi. Šte* vilo belih glasovnic, ki so tudi dr. Besednjakova alternativa, je bilo v obeh področjih zelo nizko.
Tako je volilna bilanca za dr. Besednjaka še poraznejša kot za titovce. Kaj mu pomaga tednik, kaj obiski in prigovarjanja, ko ga takorekoč nihče ne posluša? Slovenski ljudje so mu končno pokazali, da so spregledali njet govo sicer zvito, zato nekoristno politiko ter so jo takorekoč so* glasno odklonili. Tako so zadnje volitve ukrojile pravo mero tudi njemu in samo po sebi se po* stavlja vprašanje: kaj neki še sploh dela dr. Besednjak?
Fanfani sestavlja novo vlado
Leto XII. - Stev. 13
DEMOEKACIJA
Stran J,
AT OMSKA BOMBA
goslov
»Z atomsko bombo bi preluknjali Himalajo in povezali z železniško progo Rusijo z Indijo. Tudi Kaspiško morje bomo pod-vrtali in tako skrajšali pot za skoraj 2000 km.«
Tako so napovedali ruski inženirji na moskovskem radiju. Za zahodni svet take napovedi že davno niso več fantastične utvare. To so potrdili člani Ameriške komisije za atomsko energijo z objavo izsledkov prve podzemske atomske razstrelitve. Z atomskimi bombami bodo že v bližnji prihodnosti, brez nevarnosti za človeški rod, korigirali zemeljsko geografijo in uresničili industrijske in prometno tehnične zamisli orjaških obsegov.
Uporaba atomske bombe v koristne namene človeške družbe je pričela ob jutranji zarji 19. septembra 1957. Nekaj atomskih tehnikov je izginilo v rovu, ki so ga rudarji navrtali 510 metrov globoko v Rainierskem pogorju v državi Nevadi, v Združenih državah. Možje so nosili s seboj majhno atomsko bombo z razstrelilno močjo ene desetine prve atomske bombe, ki je 6. avgusfa 1945 razdejala japonsko mesto Hirošimo. Vodoravni rov, skozi katerega so možje nosili nevarno breme, je bil na svojem končnem predelu zavit v serpentine. V krivinah naj bi se ob razstrelitvi ulovili siloviti valovi pritiska. Na koncu rova so tehniki montirali
PRED PODZEMSKO RAZSTRELITVIJO.
V hrib vodoravno navrtan rov. Zadnji del rova je serpentinast, da zadrži pritisk razstrelitve.
bombo, ki je ležala 270 metrov pod zemeljskim površjem. Pred 10 uro so ljudje zapustili rov in vso bližnjo okolico hriba. Nad 500 potresnih strokovnjakov po vsem ivetu so obvestili o nameravani razstre-iitvi. Ti strokovnjaki so ob tem času radovedno opazovali svoje merilne naprave.
Na Rainierskem pogorju so se v spoštljivi razdalji zakopali opazovalci in nestrpno sledili sekundnemu kazalcu na u-rah. Točno ob 10 uri se je bomba razstre-skala. Kratko grmenje je prihajalo iz rova, potem pa vse tiho je bilo... Nobenih bliskov, nobenih vidnih razpok, nobenih povečanih radioaktivnosti v ozračiju. Merilne naprave na planoti hriba so javile, da se je skalovje zvišalo za 15 cm.
Potresne postaje po severnoameriški celini so sicer zaznamovale potresni sunek, vendar iz potresnih krivulj opazovalci niso mogli ugotoviti, da gre za atomsko razstrelitev kot se to dogaja pri površinskih atomskih razstrelitvah.
Nekaj dni po razstrelitvi se je vrtalna skupina tehnikov odpravila na pot proti središču razstrelitve. Možje so bili opremljeni z vsemi varnostnimi napravami, kajti nihče ni mogel vedeti, kakšnim nevarnostim se rudarji .izpostavljajo. Vrtali so oprezno, kajti lahko bi naleteli na plinsko vzdolbino, ki bi ori vrtanju s silo udarila po možeh in jih obsula z radioaktivnim
prahom. Dva meseca po razstrelitvi še vedno niso vedeli, kaj se je z bombo pravzaprav zgodilo. Radioaktivnost je bila nekje v notranjosti hriba stisnjena in zadi-žana.
Končno so uganko rešili. Pri razstrelitvi sta vročina in pritisk stalili vso kamenito okolico razstrelitve. Nastal je krogli podoben prazen prostor z obsegom kakih 30 metrov. V sami lupini te krogle je bila razstaljena skoraj vsa radioaktivnost bombe. Izven »steklene zapore« pa so valovi pritiska zdrobili skoraj pol milijona ton kamenja. Temu pritisku prazna krogla seveda ni mogla kljubovati, zato jo je čez nekaj sekund po raztrelitvi kamenje stisnilo. Nastala je nova odprtina. Večji del raztrelitvene energije se je spremenil v toploto, ki jo še danes Jirani notranjost hriba.
Bomba in tehnični napredek
Dr. Libby, fizik svetovnega slovesa, sklepa iz izkušnje podzemske atomske razstrelitve, da bo take razstrelitve mogoče uporabljati v naslednje tehnične namene:
1. V razbeljene odprtine hriba bi dovajali vodo. Ta bi zaradi vročine izparela. Para pa bi gonila parne turbine. Pri taki taki uporabi atomske energije niso potrebne izredno drage varnostne gradnje, ki jih zahtevajo atomski reaktorji.
2. Eksplozija atomske bombe bi v zapuščenih petrolejskih vrelcih razredčila ostanke (teh ostankov je 20 do 80 odstotkov) in jih skozi nastale razpoke pognala na površje. Neekonomični petrolejski vrelci bi se na ta način donosno izkoristili. Tri velike ameriške petrolejske družbe se že zanimajo za ta način izkoriščanja.
3. Po suhih ravninskih in visokopla-notnih področjih bi atomske bombe sprostile globoko pod površjem ležeče vodne studence. Te vodne količine bi spremenile, n. pr. notranjepuščavske predele
Avstralije v obsežna plodna področja. Tudi gospodarsko izkoriščanje Sahare s svojimi obilnimi rudnimi bogastvi bi dobilo z uporabo atomskih bomb novih pobud.
4.	Premog in premogove drobce, ki jih
V TRENUTKU RAZSTRELITVE.
Okrog bombe se je ustvaril prazen prostor, »krogla« iz staljenega kamenja. V daljnem obkrožju je kamenje zmleto in razbeljeno.
po dosedanjih rudarskih načelih ni mogoče s pridom izkoriščati zaradi težavnih geoloških okoliščin, bi z atomsko energijo spremenili v zemeljski plin, ki bi ga dovajali industriji in gospodinjstvu.
5.	Najpogostejša uporaba atomskih bomb v miroljubne namene pa bo verjetno tista, ki bo uresničila številne bodoče načrte. S pomočjo atomskih bomb je mogoče preluknjati cela gorovja, vrtati predore skozi najvišja pogorja ali pa na, strmih obalah graditi umetna pomorska pristanišča.
Atomske bombe bodo v bodoče po
kopnem spojile pod Rokavskim prelivom Francijo z Veliko Britanijo. Po kopnem bodo pri Gibraltarju atomske bombe povezale Evropo z Afriko. Pri Carigradu bo nastala pod morskim prelivom nova kopna pot med Evropo in Azijo. Po kopnem bo v bodoče Nemčija povezana s Skandinavijo itd.
To je le nekaj načrtov, od katerih so nekatere inženirji že davno izdelali, sedaj pa jih bodo tudi uresničili. Tako bo atomska bomba ne samo prekletstvo, ampak tudi blagoslov bodočega sveta. Samo izbiro med uničenjem in blaginjo držijo
PO RAZSTRELITVI.
Lupina prazne krogle se je stisnila. Pikčasti prostor vsebuje skoraj vso radioaktivnost.
v rokah državniki in na žalost ponekod tudi histerični diktatorji današnjega sveta. Ali bo zmagala razsodnost, ali diktatorska blaznost, je vprašanje, ki bo odločilo u-sodo sveta.
Zlati zaklad: možgani
Kralj Midas - tako pravi pripovedka -je bil preklet človek. V njegovih rokah se je vse spremenilo v zlato. Ce je zajemal juho, rezal meso ali kruh, če si je natočil vina ali vode... samo zlato. Sredi svojega neizmernega bogastva je bil lačen in žejen. Nam se tako ne dogaja, marsikdo izmed nas bi si želel malo yeč zlata... In vendar so v vsem, kar uživamo: v kruhu, mesu, v vodi v zemeljski skorji in v morju, celo v kamenih pločnikih sledovi zlata.
Zlato je najbolj razširjeni' element. Vsaka zemlja vsebuje zlato; rastline zlato vsrkavajo, ga oddajajo dalje živalim, in tako se dogaja, da z vsakim grižljajem mesa ali radiča in solate zaužijemo tudi nekaj sledov zlata.
Prava zlata zakladnica v človeškem, telesu pa so možgani. Zlato, v milijoninkah grama prepotuje skoraj vse naše organe. Nekateri organi se teh zlatih sledov; skušajo čimprej znebiti, drugi pa te sledove privabljajo in jih kopičijo, ker o-čitno potrebujejo take zlate zaklade, morda kot katalizatorje. Zlato, ki ga sprejema naš organizem, opravlja določen krogotok. Na eni strani te zaklade telo kopiči, na drugi jih odvaja po nekem določenem času.
Zlato bi moralo zdraviti razne bolezni, so premišljevali zdravniki že pred nekaj stoletji.
V resnici se v terapiji vedno znova,
pojavlja zlato. Učenjak Paracelsus je poskušal zdraviti takrat zelo nevarno bolezen sifilis. Pred 68 leti je Robert Koch oznanil svetu, da se mu je posrečilo z zlatom preprečiti raščo tuberkoloznih bacilov. V resnici napravlja najmanjši prašek zlata velike luknje v bacilih. Sele leta 1913 se je posrečilo . sestaviti zlato raztopino, ki je moriia bolezenske klice. Tako so odkrili zlato kot zdravilo.
Koloidalno zlato je postalo orožje za pobijanje pljučne tuberkuloze in tudi za zdravljenje kroničnega revmatizma.
Radioaktivne zlate izotope, »198 Au 79«, s pridom uporabljajo za pobijanje napredujočega trebušnega raka.
Barometer - vremenski prerok
Pogleg na barometer naj bi nas poučil, ali se bliža lepo ali grdo vreme. Hišni barometer je dober učitelj, vendar je potrebno, da umemo z njim ravnati. Dejansko nam barometer kaže samo težo zračnega stebra nad našim okoljem. Vsekakor pa vpliva zračni tlak na vremensko tvorbo. Človek te teže ne občuti, ker ga obdaja zrak z vseh strani. V resnici pa je ta pritisk zelo močan. Na. morsko obalo pritiska na vsak kvadratni meter 100 stotov težak zračni steber. Cim višje se vzpenjamo, tem manjša je ta teža.
Po mnogih domovih visijo danes ko-vinasti barometri, aneroidi. Preden pre-
čitamo na barometru stanje zračnega pritiska, potrkamo na zaščitno steklo. Iz premika kazalca bomo spoznali, ali zračni tlak v tem trenutku narašča ali pojema.
Za vremensko napoved, kateri v prvi vrsti služi barometer, ni važno trenutno stanje zračnega pritiska, ampak tendenca, ki jo nakazuje. Ce zračni tlak »pada«, lahko pričakujemo postopno in trajajoče poslabšanje vremena. Naglo »padanje« napoveduje vetrovne nevihte. S počasnim dviganjem lahko pričakujemo trajajoče lepo vreme, naglo dviganje pa napoveduje kratkotrajno lepo vreme.
Merodajna torej ni višina zračnega pritiska, ampak tendenca. Tudi ob nizkem zračnem pritisku imamo lahko lepo vreme. Mirno barometrsko stanje odkriva nadaljne trajanje vremena, kakršno je. Napisi na barometru: stalno, lepo vreme, spremenljivo, dež, vetrovno, nam ne povedo ničesar. Vihar je mogoč pri 760 mm prav tako kot pri 740 mm.
V spomladanskih in poletni mesecih prinaša polagoma padajoči pritisk v splošnem- kratkotrajne nevihte, naglo padajoči pa trajajoče deževje in splošno ohlajanje ozračja. Spomladi in poleti lahko opazimo ob lepem vremenu padec za 2 do 3 mm. Ta pojav je posledica segrevanja ozračja. Ce se padec zvečer ali čez noč izenači z narahlim dvigom, ta pojav ni pomemben. Ce pa se stanje ponoči ne spremeni, bo sledila pooblačitev.
tali dan ali Matiček se ženi
Med vsemi številnimi letošnjimi šolskimi prireditvami je bila gotovo najpomembnejša uprizoritev Linhartove veseloigre »Veseli dan ali Matijček se ženi«, ki so jo izvedli dijaki slovenske tržaške višje gimnazije v Avditoriju. Delo je zrežiral prof. Jože Peterim izvirno in mojstrsko.
Čeprav so delo že večkrat uprizorili v našem mestu, privablja klasična slovenska odrska beseda še vedno številne občudovalce. Pristno slovensko okolje, živa slovenska beseda in posebno še izpovedana ljubezen do našega kulturnega snovanja, ki zajema vso našo srednješolsko mladino in ustvarja tako posrečeno vzajemnost med Slovenci v zamejstvu, vse to pričara igralcu in gledalcu tesno povezanost duš in src v eno samo celoto. Taki kulturni sestanki so v današnjih časih v resnici edini okvir, ki s slovenskim šolstvom vred izključujejo naše vsakdanje prepire in raznolikosti ter nas združujejo v kulturnem hramu.
Naši dijaki so se dovršeno izkazali, čeprav so nekateri morda prvič v življenju prestopili odrske deske. Prav po-sebpo pa moramo pohvaliti Edija Košuto, ki je igral Matijčka, Sonjo Polojačevo, baronico, Marijo Zlobčevo v vlogi Nežke in Jožka Pirjevca, barona. Sonja Poloja-čeva se je še prav posebno izkazala s svojo sproščenostjo in razločno izgovorjavo. Prav tako moramo pohvaliti tudi Mirota Opelta, Franka Vekjeta, Otona Pirca, Marina Ažmana ter Mihaela Renka. Pavel Chersi je izvrstno zabaval občinstvo.
Balet v narodnih nošah je užigal navdušenje.
* * *
Letošnji maturanti so se od svojih profesorjev poslovili s tradicionalno predajo ključev in zaključnimi valetami. Tako so realni gimnazijci z učiteljiščnicami slavili na Občinah, trgovski akademiki v Sesljanu in klasični gimnazijci na Repen-tabru.
Vsem želimo v teh dneh čim več uspeha pri maturah!
RAZPIS
ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA SOLSKO LETO 1958/59 DIJAŠKE MATICE - TRSTU
Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri pi-edsed-nici Dijaške Matice v ul. Roma 15/11 (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v ulici Buonarroti 31. Prosilci lahko prosijo: a) za sprejem v Dijaški dom za rednega^ zunanjega gojenca, b) za znižanje vzdrževalnine v Dijaškem domu, c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada, č) za podporo v drugih oblikah.
Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 30. junija t. 1. predsednica Dijaške Matice ali pa uprava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
ŠOLSKE VESTI
Na Višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu se prično ZRELOSTNI IZPITI dne 2. julija ob 8 uri in 30 minut s pismenim izpitom iz italijanščine.
ŠOLSKA RAZSTAVA
Drž. Nižja Industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Via Montorsino št. 8-III.) priredi ob zaključku tekočega šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov ročnega dela in risanja.
Razstava bo odprta od nedelje 29. junija do vključno petka 4. junija t. 1. vsak dan od 9. - 12.30 in od 15. - 19. ure.
MMIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllHIIIMIIMIIIlMIIIIIHIllimillllMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIBIIIim
POP ČRTO
Gregorčev Jernejček
Jernejček je bil sedmi otrok železniškega čuvaja Gregorca. Bil je majne postave kot vsi otroci revnih družin, droben z nekoliko predolgim nosom, modrih, zbodljivih oči, rdečelas. Obraz mu je bil nagosto posejan s pegami.
Nič posebnega ni bilo na Jernejčku. Le kadar je’ zjutraj med peto in sedmo uro - preden je odhajal v šolo - raznašal pri peku Geliši kruh in žemljice po hišah, je izgledal pomembnejši. Jezdil je namreč na polomljenem starem kolesu z belo pekovsko čepico na glavi in z ogromno košaro čez volan. Ob takih trenutkih se je ponašal kot nekdanji prevažalec kruha, Gobec, ki se pod novimi gospodarji šopiri v ameriški lijnuzini v veliko nevoščljivost Vičanov. Skoda le, da so viški meščani ob tem času še dremali, tako da so bil' le zelo redki tisti, ki so ga lahko občudovali, kot n. pr. nočni čuvaj v Tobačni tovarni, Mislej, ali pa mlekarica Spela.
To pa ni bilo vse. Točno vsako jutro, ko je Jernejček odnašal kruh profesorju na št. 8 ali zdravniku na št. 10, je prihajala po Tržaški cesti kolona mož. Korakali so kot vojaki. Ni jih bilo težko prešteti: sedemkrat štirje in še dva v zadnji vrsti. Točno trideset mož. Trop je bil vseh starosti in vseh postav, le de-beluharjev med njimi ni bilo. Bili so vsi razcapani, sivi v obrazih in upadlih lic. Vsi so bili tudi neobriti.
Vsako jutro je moral Jernejček s pecivom v košari mimo te žalostne procesije. Nihče izmed mož ni dvignil glave, nihče ni spregovoril besede, čeprav se je Jernejček zavedal, kako jih draži v nozdrvi vonj po njegovih svežih žemljicah. Tiho so korakali mimo njega, in še dolgo so se čuli odmevi korakov po asfaltirani
cesti. Bili so tu in vendar jih ni- bilo. Izgledalo je, ko da jih od ostalih ljudi loči neviden zid. Le malokdo se je ozrl nanje. Nihče o njih ni razgovarjal, in če se je po naključju vtihotapila v razgovor beseda o političnih jetnikih, so po-menkovalci nenadoma utihnili.
Jernejček je vedel, da se večina prebivalcev vsaj navidez izogiblje tropa. Za gospodarje v deželi so to bili razvpiti sovražniki države in ljudstva, imperialistični agenti in vohuni, apostoli reakcije, klicarji starih, gnilih časov. Vsega so bili krivi, tudi tega, da ljudje stradajo, da nimajo kaj obleči, da so otroci jetični; krivi so tako suše kot poplav.
Pot, ki jo je moral Jernejček prevoziti vsako jutro, je bila strogo predpisana. Na noben način se ne bi mogel izogniti srečanja s temi možmi, ki so prihajali nekaj minut po šesti uri.
V začetku se jih je bal, čeprav mu niso nič žalega storili, saj je spremljalo trop kar deset do zob oboroženih miličnikov. Sčasoma pa se je srečavanja privadil. Pravzaprav ni mogel na teh možeh zapaziti nič hudega. Bili so ljudje kot vsi drugi. Le nekaj jih je ločilo od ostalega prebivalstva. Njihovi ostri, zaskrbljeni, vendar pa odločni obrazi. Ce pa se mu je posrečilo z enim izmed njih srečanje s pogledom, je bi! ta pogled poln iskrenosti, zaupanja v samega sebe, pogled kot bi gledal na dno Bohinjske Savice. Pravo nasprotje od oči zgrajenih samozvancev s srepim zakrknjenim, hinavskim, dušo in srce ubijajočim pogledom. Gotovo je bilo tem ljudem gorje, in večkrat je Jernejček premišljeval, kaj bi lahko storil, da bi jih videl vsaj enkrat vesele, nasmejane, srečne. Ce bi, n. pr. vozil prostoročno s košaro na glavi, ali kaj podobnega.
Ze kmalu pa je Jernejček uganil, zakaj izgledajo tako nadložni in bedni. Lačni so, je premišljeval. Jernejček je
dobro vedel, kaj je lakota. Preden je prišel v pekarno, kjer kruha ni manjkalo, je bil večkrat lačen kot sit. Lakota je nekaj umazane tople vode. Ali so v mno-Od bolezni ozdraviš ali pa umreš, od lakote pa lafiko samo umreš. Za lakoto ni zdravila. Ta ostaja priklenjena pri hiši, če se ne zgodi čudež in pride v hišo kruh. Morda je teh trideset mož, je nadalje razmišljeval Jernejček, použilo za zajtrk nek&j umazene tople vode. Ali so v mnogih mesecih sploh kdaj videli svež kruh? In to sedaj, ko je v izobilju rumenih, svežih žemljic, ki tako prijetno hrustajo pod zobmi...
* * *
Kako se je nesreča pripetila, tega ni nihče mogel uganiti. Morda je bila krivda na mokrem asfaltu na Tržaški cesti, ali pa je staro kolo spet zaigralo eno svojih muhavosti. Zjutraj, 5. maja, ko je Jernejček Gregorc s svojim kolesom in pecivom prečkal cesto, da bi postregel Zdravnikovim, je nenadoma tresknil na tla. Košara se je prevrnila in žemljice, sedeminšestdeset jih je bilo, je zatrjeval mojster Geliša, so se zakotalile po široki cesti, ki je bila še vsa mokra od nočnega dežja.
Tu so ležale žemljice in tu so tudi že prihajali možje.
»Za vas!« je zavpil Jernejček, »za vas vse!«
Ce hočemo povedati po pravici, moramo priznati, da teh vzklikov nihče ni slišal. Morda jih je Jernejček ponavljal samo v svojih mislih. Vedel pa je, da peciva, ki pade na tla, ne sme dostavljati. Cemu bi se torej pripogibal?
Preden so štirje miličniki, ki so se zaspano vlekli za tropom, ovedli, kaj se je zgodilo, so žemlje izginile kot kafra.
Jernejčkove hlače so bile raztrgane na kolenih. Po nogi mu je curljala kri. Kljub vsemu pa se je pognal na kolo in zdirjal nazaj v pekarno.
»Prevrnil sem se, mojstea!« je zavpil v delavnico in postavil prazno košaro v kot.
»In žemlje?« je zavpil mojster Geliša.
»Zemlje... žemlje, cesta je bila vsa mokra in umazana...«
Dokazano sicer ni, vendar je zelo verjetno, da je mojster Geliša pritisnil fantu - po prepričanju vseh pekovskih mojstrov na tem svetu zasluženo - klofuto.
Novica o 'dogodku na Tržaški cesti se je kot blisk raznesla po vsem Viču. Ze čez nekaj ur je prišla v pekarno stara vdova Zitnikova, ki je vedno malce po-kašljevala. »Mojster Geliša«, je dejala potihoma, se popraskala za levim uhljem in se skrbno ozirala, da bi je kdo ne čul, »sem slišala, da ste zapornikom porazdelili košaro žemlj. Da ne boste trpeli preveč škode, sem vam prinesla enega jurja.«
Se preden je mogel mojster Geliša vso zadevo pojasniti, je starka izginila skozi vrata.
Cez nekaj minut so se vrata ponovno odprla. Stopil je davčni upokojenec Strgar. Od starosti ves skrušen možiček. Bojazljivo je zaprl vrata za seboj, se prav tako boječe obračal na vse strani in nekaj momljal, nato pa se približal mojstru in mu zašepetal v uho: »Na eno besedo, mojster Geliša, veste jaz sem natančno videl, kaj se je zgodilo pod mojim stanovanjem. Dobro je, da ste fanta ošteli, tako ne bo mogel nihče komu očitati kolaboracije s sovražniki države in ljudstva. Nesreča se je zgodila in nič drugega. Vi ste na škodi, mojster Geliša. Tu je nekaj drobiža, saj vem, da tudi vam ni lahko.«
Mojster Geliša je ves pordel. Ravno se je pripravljal na daljšo govoranco, ko so se spet odprla vrata. Vstopil je kaplan. »Tudi vi, gospod kaplan, ste prišli po žemljice? Oh, ko so pa tako dobre, kajne?« je spraševal Strgar. Kaplan je
pokimal in ko je Strgar zapustil pekarno, je Geliši povedal, da je okrog župnišča med ljudmi zbral nekaj dinarjev za kritje izgube s prevrnjeno košaro. »Morda je nekaj dinarjev več, pa jih boste nioj-ster Geliša gotovo obrnili v dobre namene.«, je še dejal kaplan, nato pa jo ubral skozi vrata.
Skratka. Mojster Geliša je zvečer nesrečnega dne imel v predalu odvečnega denarja ne za sedeminšestdeset, ampak za sto dvainpetdeset žemljic. Ce odštejemo 67 izgubljenih, jih je ostalo plačanih še vedno 85.
Kaj naj mojster Geliša s tem denarjem? Vsako jutro vendar ne more paglavca pošiljati s kolesom po Tržaški cesti samo zato, da tam spodrsne in trosi žemlje lačnim političnim jetnikom. Denar pa, ki ni bil njegov, mu je ščipal vest. Pa se je odpravil k miličniku, ki je bil nekoč njegov pekovski pomočnik in je kljub podivjanju in posurovelosti mnogih ljudi, ohranil globoko v srcu še precejšnjo porcijo plemenitosti. Mojster Geliša se je pogovoril z miličnikom, ki je bil dodeljen nadzorstvu nad političnimi jetniki.
Od tega dne dalje je mali Jernejček potem, ko je postregel svoje viške odjemalce, odhajal s svojim starim kolesom na cesto onstran Viča, kjer so politični jetniki popravljali obcestno zidovje. S seboj je nosil košaro žemljic. Jernejček je bil ves blažen, ko je gledal mlade in stare, trde obraze, ki so se ob njegovem prihodu razvedrili ne samo zaradi peciva, arripak tudi iz zavesti, da še bijejo srca slovenskih ljudi, da medsebojna vzajemnost še ni izginila, kar'je vse najboljši porok za preporod in vstajenje ustrahovanega naroda.
Cez nekaj dni so jetnike premestili na drugo delo. Enega izmed miličnikov je ob pogledu na žemlje zgrabila skomina po članstvu »novega razreda«...
Nauk 50 tisoč komunističnim ooliocem
Splošna boljševiška ofenziva proti Titovi Jugoslaviji z udeležbo vsega komunističnega kolonialnega carstva, ki mu -kakor vse izgleda - ne zapoveduje več samo Kremelj, ampak tudi aziatsko središče svetovne komunistične elipse, Peking, je zdranila tudi naše titovce. Titovski tržaški glasili bosta spet enkrat zamenjali srajco.
Se do včeraj so kuharji pri »Pr. dn.« dvigali v sedma nebesa Sovjetijo in njenega Stalinovega naslednika. V isti sapi pa so zmerjali, grdili in klevetali zahodni svet in posebno še Združene države, katerim se ima »Pr. dn.« vsaj posredno zahvaliti za svoj obstoj. In kaj so za svoje malikovanje in prilizovanje prejeli? Trupla pomorjenih voditeljev madžarske revolucije iz meseca oktobra 1956. Poklana trupla Titovih prijateljev. Taka je bila in taka ostaja kremeljska hvaležnost. Pri zadnjih volitvah so na vso moč navijali za komuniste, in priznati je treba, ne brez uspeha.
Tisti, ki imajo še porcijo zdrave pameti, posebno pa še ne povsem zatrt čut plemenitosti in človekoljublja, tisti se danes gotovo sramujejo, da so z volilnico v rokah zaploskali komunističnim roko-mavkom v Budimpešti. Tiste trdožive zagovornike komunizma, ki naj bi po njihovem vladal v Italiji, če bi se po kaki katastrofalni nesreči dokopal na oblast, po zahodnoevropskih in ne aziatskih metodah, sta Terracini in Pajetta, najvidnejša poglavarja italijanskega komunizma postavila na laž. Oba »apostola plemenitih zamisli in tvorca boljših časov za ponižane in razžaljene« sta z ognusnim cinizmom opravičevala zahrbni in strahopetni umor Nagya in Maleterja.
Tu namreč ni šlo zgolj za umor komunistov, ki so 'jih pomorili komunisti, ampak gre za mnogo pomembnejše stvari. Legalno vlado Imre Nagya so pognale bo-Ijševiške .vojaške horde in ne volja madžarskega naroda. Sovjetski general je izvabil generala Maleterja v past in isti general je cinično v imenu Kremlja prelomil svojo častniško besedo, s katero se je obvezal jugoslovanskemu poslaništvu v Budimpešti, da Nagya nihče ne bo preganjal. Taka zagotovila je dala madžarska vlada tudi Titovi vladi.
Na vsa ta gangstrska krivoprisežništva, kakršnih ne poznajo niti afriški kanibali (tem je dana beseda sveta) so se požvižgali komunistični Svetovalci Pokrajinskega sveta v Trstu z izjemo g. Grbca in se še svetohlinsko zgražali, da je Pokrajinski svet to ognusno dejanje obsodil. Ali ne bi bolje storiii, če bi se skrili v mišje luknje? Pozabiti tudi ne smemo, da so mnogi poklicni komunisti v Trstu zaploskali morilcem in krivoprisežnikom in da so italijanski komunisti v vsej državi o-ttali v svoji sramoti popolnoma osamljeni.
Morilcem in krivoprisežnikom so ostali na strani samo komunisti. Tega naj za
bodoče upravne volitve ne pozabijo številni nekomunisti, ki so nasedli komunistični propagandi v prepričanju, da bodo svojo osebno nevoljo potolažili z izbiro komunističnih kandidatov. Ti dobronamerni in zapeljani volivci, naj pomislijo, da bi usoda Nagya in Maleterja pod komunistično strahovlado zadela njihove najbližje svojce in tudi njih same, če bi
svojo nejevoljo razkazovali v enem samem odstotku tistega, kar danes lahko svobodno počenjajo. Vzrokov za nejevoljo pa bi v takem primeru imeli tisočkrat več kot jih imajo danes.
Nagy in Maleter naj bosta učitelja tistim 50.000 volivcem na Tržaškem, ki so se nehote pridružili zagovornikom umorov in krivoprisežništva!
V pojasnilo slovenskim volivcem!
Pred kratkim se je pojavil glas, da bi pri prihodnjih ob? činskih volitvah nastopile naše demokratične stranke na skupni listi z italijansko krščansko demokracijo. Ta misel bi utegnila ustvariti v javnosti domnevo, da je to uradno stališče slovenskih demokratičnih strank, zato izjavljata podpisani Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skup? nost naslednje:
Ker pri letošnjih političnih volitvah ni bilo možno nasto? piti z našo Slovensko listo smo povabili volivce, da glasuje* jo za italijanske demokratične liste.
Nikoli pa nismo niti razpravljali o tem, da bi pri občin? skih ali deželnih volitvah nastopali z italijanskimi strankami skupno na isti listi.
Kadarkoli bo pri bodočih volitvah dana možnost za samo* stojen nastop, se bomo vrnili k slovenski listi in naši stari lipi.
Trst, 23. junija 1958.	slovenska	demokratska zveza
SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST
Ob zaključku sol
Zaključne šolske prireditve so se v teh dneh razvrščale kot po tekočen traku. V tekmi šolskih nastopov in razstav so bile zastopane prav vse slovenske šole na Tržaškem ozemlju. Povsod so se starši in prijatelji naše mladine polnoštevilno udeleževali uspehov svojih otrok in v mnogih krajih so tudi velikodušno podprli napore učiteljstva in šolarjev z nasveti, sodelovanjem in podporami. Tako so šolske prireditve povezale šolo in dom in ponovno izpričale medsebojno vzajemnost.
Šolsko leto je zaključeno, počitnice in šolske kolonije so tik pred nami. Šolski drobiž se bo razpršil na vse vetrove. Zavedne Slovence pa že navdihujejo nove skrbi. Kako bo s šolskimi obiskom v novem šolskem letu? Sovražni napori se bodo ponovili kot vsako leto. Ali jim bodo slovenski starši spet nasedli? Ali bodo vsi Slovenci, posamezniki in organizacije, storili svojo narodno dolžnost in z besedo in dejanji poskrbeli, da slovenski otrok pohaja slovensko šolo?
Slovenska šola je srčni utrip našega življenja in obstoja. Kdor srcu ne dovaja svojih lastnih sokov, je grobokop slovenske bodočnosti na tem ozemlju. Danes ni nobenih izgovorov za pobege in izmikanja, Solarji slovenskih šol so pred strogimi sodniki dokazali, da jim slovenska šola posreduje solidno znanje tudi za tekmovanja z učenci italijanskih šol in to v spisih iz italijanščine. Poleg italijanskih
Evropsha federalistična mladina
Misel evropske federacije svobodnega sveta je končno zmagala. Zato Slovenci in slovenska mladina v Italij ne smejo več pasivno motriti ves svet preobrazu-jočih dogodkov. Evropska federacija je rešitev Evrope.
Stare narodne države, stisnjene v svoje ozke zgodovinske meje ne spadajo v atomsko dobo. Ta doba postavlja razsežne politične in gospodarske velikane. Zato pričenja postopoma likvidacija starih držav. Jeklarska in premogovna gospodarska skupnost, Skupno evropsko tržišče, Evra-tom, to so živi predhodniki Združene Evrope.
Pri vseh svobodnih evropskih narodih že delujejo društva za propagando vseevropske miselnosti in vseevropskega duha. Tudi italijanska mladina deluje s središčem v Milanu z vrsto poučnih političnih predavanj.
Slovenci se zavedamo, da smo kulturno in politično zrel narod, zato bi morala tudi naša mladina pričeti z ustanavljanjem društev za Združeno Evropo. Nosilci teh zamisli pa bi morali biti prav slo-
venski visokošolci. Sedaj o počitnicah bo dovolj priložnosti. Zamisel je zdrava, hvaležna in polna življenja. V stikih in vzposredno z italijansko mladino in evropsko federalistično mladino bodo pomagali postavljati temelje za veliko stvar - za boljšo bodočnost Evrope, pa tudi za boljšo bodočnost lastnega naroda in samega sebe.
To' so naložbe na daljši rok, zato pa so tudi plodonosnejše.
Dr. Josip Agneletto
10-letnica tržaškega velesejma
V nedeljo, 22. junija so slovesno otvo-rili X. Mednarodni velesejem v Trstu. Gospodarska ustanova, ki je razmeroma mlada pridobitev tržaškega mesta, se je v teku desetletja razvila v izredno pomembno periodično trgovsko središče zlasti med Vzhodom in Zahodom. Tržaško mesto je na ta način v omejenem obsegu obnovilo svoje nekdanje kupčijske tradicije in našlo pod novimi okoliščinami in kljub številnim oviram izvirno zasnovo
r
i
L
Dogodki doma J
SEJA ŠIRŠEGA ODBORA SDZ. V nede-
l.o	22. junija je zasedal širši odbor SDZ. Predsednik dr. Josip Agneletto je v svo-:cm govoru analiziral potek državnozbror-s’:ih volitev. O istem predmetu so spre-ovorili tudi govorniki s podeželja. Slovenski demokratični volivci so pokazali tudi ob zadnjih volitvah trdno discipliniranost in politično zrelost. Nadaljne razprave so obravnavale bodoče upravne volitve. Sprejeti sta bili dve resoluciji, ki jih objavljamo na drugem mestu.
* * *
UMRL JE REKTOR TRŽAŠKEGA VSB-UCELISCA. Prejšnji teden je nepričakovano umrl rektor Tržaške univerze, prof. Rudolf Ambrosino. Pokojnik je bil star komaj 48 let in je slovel kot znanstvenik tudi izven meja svoje domovine. Smrt zelo ugledne osebnosti je pretresla ves tržaški znanstveni svet. Pokopali so ga v Rimu.
* * *
ZA OKREPITEV ČEŠKOSLOVAŠKEGA. TRANZITA. Na tržaškem velesejmu je bila letos zastopana številnejša češkoslovaška delegacija. Pri tej priložnosti so tržaški pridobitniki razpravljali s češko-slovanškimi zastopniki o krepitvi češkoslovaškega blagovnega prometa preko tržaške luke. V trenutku, ko nastopa moskovski gospodarski bojkot proti Titovi Jugoslaviji, so izgledi za okrepitev blagovnega prometa iz sovjetskih satelitskih držav knnjunkturno ugodni. Na drugi strani pa se bodo iz istih političnih pobud pojačale trgovske izmenjave tudi med Jugoslavijo in Italijo.
* * #
OKRNITEV SNG. Po mestu se širijo glasovi, da bodo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev skrčili število osebja pri SNG v Trstu. Prizadete pa bodo - po istih vesteh - tudi še druge organizacije in posamezniki. Za partijsko prooagando, ki požira ogromne zneske denarja, imajo komunistične vladavine neusahljiva brezna denarja, za kulturne potrebe pa samo toliko, kolikor ta služi partijskim koristim.
* * *
ANGLEŠKE »MIROVNE DEVICE« V NAŠEM MESTU. Komunistična »mirovna« propaganda je osrečila tudi naše mesto. Angleške »mirovne device« so obiskale tržaške tovarišice in jim. morda prinesle s seboj v spomin poslanico Arturja Hor-nerja, britanskega komunističnega prvaka, edinega komunista, ki kaže še nekaj civilnega poguma. Naše komunistke bodo seveda Homerjevo poslanico zamolčale, zato jo v kratkih besedah navajamo tu. Homer je nereretj deje.1, da or G novica o bn-
dimpeštanskem umoru »pretresla in ogorčila«. Likvidacijo Nagya in Maleterja je angleški komunistični poglavar označil za »nepotrebno norost«. Dodal pa je: »Smrt Nagya in Maleterja ničesar ne urejuje, kajti njihove ideje bodo živele dalje.« Ali je morala debelo pogledati Marinka Bernetičeva, če so jo britanske tovarišice osrečile s tako resnico.
* # ij:
NOVI JUGOSL. GEN. KONZUL. Kakor znano je prejšnji jugoslovanski generalni konzul v Trstu, Mitja Vošnjak, odšel v Pankov, v Vzhodno Nemčijo za jugoslovanskega poslanika. Verjetno je prišel z dežja pod kap in to v vsakem oziru. Prava ploha pa ga najbrž šele čaka. Na Vošnjakovo mesto so imenovali Zigo Voduška, ki ima 45 let in je dovršil pravno fakulteto v Ljubljani leta 1938. V komunistični državni hierarhiji je bil na važnih mestih. Nekaj časa je bil dodeljen tudi veleposlanštvu v Washingtonu. Nazadnje je bil namestnik ravnatelja za gospodarske zadeve zunanjepolitične službe.
* * *
SARAGAT VZNEMIRIJA BORZ1JANCE.
Sodelovanje socialnih demokratov v novi italijanski vladi je pred dnevi povzročilo močan padec določenih vrednostnih papirjev na borzah, posebno delnic. Razširile so se namreč vesti, da bo nova vlada na zahtevo Saragata nacionalizirala nekatere veleindustrijske truste. Socialni demokrat-je pa s svoje strani zatrjujejo, da je padec povzročila špekulacija, da bi na ta način že ob samem nastopu oslabila vlado.
* * #
SVETOIVANSKI KRESOVI. Tudi letos so zagoreli po tržaški bližnji in daljni okolici kresovi na kresni večer. Njihovo število pa se manjša z leta v leto. Zaslugo za to imajo seveda naši komunisti, ki so jim slovenska izročila trn v peti.
* * *
DVOJNA MORALA. Pred časom se je »Pr. dn.« upravičeno zgražal nad varnostnimi silami, ki spravljajo ljudi pred sodišča zaradi dejanj izvršenih ob koncu pretekle vojne. Takrat smo urednike »Pr. dn.« spomnili na Tita ki je po skoraj 40 letih obnavljal »solunski proces«. Pred dnevi so obsodili na smrt v Titovi Jugoslaviji četniškega poveljnika Miloša Tomiča. Obsodili so ga dejanj, izvršenih pred 14 leti. Zgražanje urednikov »Pr. dn.« ip tudi. tokrat izostalo, taka je pač partijska morala.
». >:* *
Z NEZNANJEM SO TEŽAVE. Prigodno-stni zgodovinarji v stolpcih tržaškega dnevnika »II Piccolo« se od časa do časa predstavljajo tržaški javnosti s tako revnim spominom in tako čudovito pomanjkljivim. znanjem preteklosti, da je pov-p>-ečni Tržačan upravičeno razočaran nad tako žurnalistiko. Pred časom je n. pr.
tak »zgodovinar« trdil, da so ime Nabrežina iznašli »slovenski šovinisti« šele v najnovejšem času. Prav v času teh trditev je visel v izložbi neke tržaške knjigarne vojaški zemljevid iz leta 1915 s krajevno ozačbo Nabresina. Sedaj n. pr. piše g. Giulio Caprin, da mu je moral istrski rojak raztolmačiti, da je Al bona v hrvaščini Labin. Pri tem zatrjuje, da je to krajevno ime »skovala« Titova Jugoslavija. Ime Labin pa je staro prav toliko kot so stari Hrvati v Istri. Tito nima nobene zasluge za krajevno hrvatsko označbo istrskega mesteca. Kdor se ukvarja z zgodovino, mora pač brskati po zgodovinskih virih.
svojih zgodovinskih funkcij.
Trst, ki je v nedavni preteklosti bledel v spominih svojih bližnjih in daljnih pridobitnih sosedov, obnavlja polagoma svoje tradicionalne kupčijske vezi in v teh stremljenjih ga učinkovito podpira prav Tržaški velesejem. Vsi ti napori bodo poplačani posebno še po popolnem uresničenju Evropskega skupnega tržišča in z izbrisom sedanjih komunističnih epizod v Srednji in Vzhodni Evropi. Prav za ta novi čas se mora tržaško mesto krepiti in pripravljati.
V teh svojih naporih sta zasebna pobuda in poživljena tržaškega podjetnost storili že nekaj pomembnih korakov.
Želimo tržaški velesejmski upravi, da tudi v bodoče nadaljuje z dosedanjim elanom v blagor tržaškega prebivalstva.
Družinski davki
Uslužbenci mestnega davčnega urada vztrajajo pri zahtevi, da se dejansko deljene družine združijo v eno samo. Konkretno: v stanovanju je poročeni brat odstopil svoji neporočeni sestri malo sobico za prenočevanje. Sestra nima nič skupnega ne z bratom ne z njegovo družino, vendar vztraja davčni Urad pri trditvi, da je to ena sama družina, čeprav je brat poglavar samo svoje družine in ne tudi poglavar svoje že davno "polnoletne in samostojne sestre.
Te »povezave« sili davčni urad verjetno zato, da bi združil .predvsem dohodke in po teh odmerjal družinski davek. Zdi se nam. da tako postopanje ni v skladu z zakonom. Besedo imajo juristi.
Ti bi morda tudi pojasnili, ali je davčni obvezanec primoran prilagati uradna potrdila svojega javnega delodajalca o višini svojih mesečnih dohodkov. V prijavah Vanoni teh zahtevk ni.
TRŽAŠKI PREPIHI
Socialnost komunističnih gospodarjev
Pred nekaj leti so se naši titovci hrupno potegovali za minimalne mesečne prejemke za vse vrste delavstvd in nameščencev ter postavljali minimalno zahtevo
60.000 lir mesečno. Istočasno pa so njihovi gospodarji na ozemlju cone B delili delavstvu in nameščencem mesečne plače po 12.000 do 15.0C0 dinarjev. Nekaj .mesecev so se stavci pri »Pr. dn.« in »Cor-riere di Trieste« borili, da so dosegli iste plače in mezde, kakršne predpisuje sind;-kalna pogodba. Celo stavkati so morali, da so prišli do svojih pravic.
Pred dnevi je izbruhnilo mezdno gibanje med uredniki komunističnega uradnega glasila »L’Unita«. Uredniki so na nekem svojem zborovanju sklenili zahtevati minimalne sindikalne mesečne plače, ki veljajo za vse državno ozemlje.
Prav isto vodstvo KPI, ki stalno de-nuncira vsak prekršek delovnih pogodb s strani nekomunističnih podjetij, je isti kršitelj, ker lastnih urednikov ne plačuje po zakonitih določilih. Srednja uredniška plača pri dnevniku »L’Unita« znaša okrog
60.000 lir mesečno in je približno za
30.000 lir nižja od plač, ki jih predpisuje kolektivna pogodba. Res prekrasni so til^ apostoli in vzorniki socialne pravičnosti! So pač živa slika svojih gospodarjev na oni strani železne zavese.
Vse to seveda našim preprostim komunistom ni mari, saj oni niso zaposleni pri komunističnih podjetjih.
Panslovanski internacionalci
Kadar zaide kremeljski propagandni stroj v zagato, se ateistični ditaktorski trop spomni pravoslavja. To se je dogajalo v prvih mesecih druge svetovne voi-ne, ko so Hitlerjeve horde drvele proti Moskvi. Takrat so se kremeljski oblast-
neži obnašali kot brezverski mornarji na razburkanem morju... Zato pa je po vojni, ko so revolucionarni užitkarji in vojni dobičkarji po zaslugi preprostega naroda spet trdno sedeli na mastnih stolčkih, z vso silo jjdaril po vsej Rusiji val protiverske gonje.
Vse do druge svetovne vojne so bile označbe: Rusija, Rus, ruski, prava veleizdaja nad internacionalistično Sovjetijo, Sedaj pa so se špekulantski internacional« nenadoma spomnili Slovanov v Moskvi in Slovencev v Trstu. Tu je med volilno gorečnostjo Marija Bernetičeva na svojih volilnih shodih popolnoma zatajila komunistično internacionalo in v svojih lovskih naporih za slovenske glasove ne samo povsem posnemala govornike Slovenske liste s prejšnjih volitev, ampak jih je celo prekašala. Tudi najbolj odiozno pretvarjanje ji je prav hodilo.
V Moskvi pa so ustanovili »Slovanski komite ZSSR« in razglasili »apel vsem Slovanom«.
Seveda je ta apel v vidni obliki ponatisnilo tudi tržaško »Delo«, ki z nacionalizmom zmerja ob vsaki priložnosti vse nekomunistične Slovence. »Apel« takole zaključuje svojo hinavsko popevko: »Z vsemi razpoložljivimi sredstvi se moramo vsi Slovani boriti proti oborožitvi zahod-nonemških revanšistov z raketnim orožjem ter atomskimi in vodikovimi bombami.«
To oznanjajo tisti ljudje, ki so se avgusta 1939 pobratili s Hitlerjem, ga krmili s strateškimi surovinami in ga hujskali na drugo svetovno vojno. S Hitlerjem so v to vojno skupno korakali z napadom ip z izdajalsko razdelitvijo Poljske, ki je slovanska država. Ce so Nemci revanši-sti, so potencirani revanšisti že od nekdaj Prusi, ti pa so tako in tako današnji najzvestejši sovjetski zavezniki v Vzhodni Nemčiji.
šolarjev je nagrado Tržaške posojilnice za najboljši spis o negi zob prejela učenka V. razreda slovenske šole na Opčinah. Anica Trento.
Na italijanskih vseučiliščih dijaki slovenskih srednjih šol z uspehom zaključujejo vseučiliške nauke; njihovo znanje tujih jezikov pa jim odpira pot v življenje z večjimi izgledi kot tistim, ki jezikov ne poznajo. Za Evropsko premogovno in jeklarsko skupnost so tudi med Slovenci iskali poznavalce tujih jezikov. Te zahteve se bodo z uresničenjem Evropske skupnosti podvojile.
O vsem tem premišljujmo med počitnicami in ukrenimo vse, da se bodo slovenske šole napolnile. Slovenski oče
Dežurna služba
SNG je za svojo zadnjo premiero uprizorilo modernega poljskega dramatika Jerzy-ja Lutovvskega »Dežurno službo«. To je drama človeka, ki ga teptajo, ko ga ne rabijo, se zanj navdušujejo in ga hvalisajo, ko potrebujejo njegove pomoči.. Tadeus Osinski, Kjrurg se je v drugi svetovni vojni boril proti Nemcem v Varšavi. Ko je prišlo do pokola teh poljskih junakov, v prisotnosti Rusov oddaljenih le nekaj kilometrov od Varšave, ki so mirno gledali na pokol, ne da bi posegli v borbo, je bil Osinski zaradi svoje soudeležbe pri odporniškem gibanju obsojen na sovjetsko zahtevo na dve leti zapora. Dramatik gre mimo tega hladnokrvno in se pri izdaji Sovjetov ne ustavi, ker se pač ne sme in ne more.
Deset let po koncu vojne deluje, Osinski kot kirurg v bolnišnici. Tedaj pripeljejo hudo bolnega partijskega prvaka, ki bi ga Osinski moral operirati. Toda O-sinskemu ne zaupajo partijca pod nož. Lahko bi se zgodilo, da bi ga hote kaj polomil ter se tako maščeval nad osovraženo kliko. Toda v bolnišnici nimajo drugega operaterja. Ravnatelj se tedaj začne Osinskemu prilizovati in ga prositi naj kljub vsemu partijca operira. Osinski zaide tedaj v resne dvome: ali naj odkloni operacijo, ali naj operira, saj je konec koncev tudi partijec človek. V Osinskem zmaga človek, kajti sam noče biti podoben komunistom, ki bi na smrt bolnega političnega nasprotnika pustili umreti. Odloči se za operacijo. Toda prav tedaj prispe iz mesta drug operater. Direktor bolnice in ostali se medtem posvetujejo, kaj naj store. Tedaj se iz operacijske sobe izve, da Osinski operira.
Igralci so se vsi od prvega do zadnjega potrudili in se poglobili v svoje vloge,
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu sporoča staršem otrok, ki so namenjeni v počitniško obmorsko kolonijo v Nabrežino, da bo odhod v torek 8, julija. Otroci naj se zberejo točno ob 8.30 na sedežu društva v ulici Machiavelli 22/II-	Odbor
tako da ni mogoče reči, da bi kdo prekašal drugega.
Tendenciozna igra je privabila na premiero le malo gledalcev. Zato v korist SNG ponavljamo, da mora vodstvo postaviti v svoj repertuar dela brez politične tendence, ki naj jih uprizarja v Avditoriju.	S.	R.
USTNICA UREDNIŠTVA
V.	M. S Fickom in njegovo moralo smo že pred časom zaključili vsako polemiko. Zakaj? Vse laži in klevete smo mu po zaslugi vrnili in vse je tudi molče pogoltnil. Na določeno zvrst ljudi, ki jih srečavamo od časa do časa ob zgodnjih jutranjih urah po mestnih ulicah, se trezen človek ne ozira. Da kričavče zagovarja letošnjo šolsko uredbo, proti kateri je protestiral tudi dr. Dekleva, je povsem v skladu s fickarsko žurnalistiko. Z Vašo pripombo, da pomeni odstranitev »begunskih profesorjev« slovenščine za slovenske srednje šole isto kot imenovanje Ficka za glavnega urednika slovenskega dnevnika, nismo istih misli. V šolstvu so prizadeti vsi Slovenci, razen nekaj analfabetov, pri katerih celo tržaško slovensko narečje strahovito šepa, pri dnevniku pa je prizadeta le peščica čitateljev. Sicer pa so v titovskih vrstah že neštetokrat dokazali, da je blaginja »novega razreda« tisočkrat pomembnejša od slovenskih 'narodnih koristi.
PODPIRAJTE SOD
DAROVI
Gospa G. M. iz Italije daruje za tiskovni sklad »Demokracije« lir 900,-Za sklad »Demokracije« je daroval 1000 lir g. France Terpin iz Bukovja v Steve-rjanu. Lepa hvala.
Uredništvo > n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Trstu