Štev.
9-
<J~    '51^
jiibljai\5k4<5
¦» MHITTI 1» H * J C» «•» T«» M *•» *¦* C-« r-I *•» C-l »¦•¦ r-I IIII llfi-
Leposlover\ in znanstver\ list!
V Ljubljani i. kimovca  i8go.
Leto X.
L
V gorah.
az  visoko gorsko sleme Gleda dom tesan ; Vkre"ber nese težko breme Mož potLn.
Zadovoljno v tesni koči Bival je doslej, Zdaj pa doba zla napoči Hiši tej!
Na samotno stezo seva
Živi solnčni soj,
Z drevja,  v zraku mu  prepeva
Ptičev roj.
Solzna mati,  žena čaka Gori kraj  sinu, Pri mrličku bedna plaka Brez mini.
Cesto že je hodil čvrsto Vrhu teh strmin, Ali ddnes nese — krsto Mož trpin!
Krsto nese, da jedinca Vdnjo položi   — Siromaku se od svinca Breme zdi . . .
Stoj,  to peče kakor plamen . . Močni mož potrt Zgrudi se na skalni kamen, V srci smrt!
Z drevja, v zraku mu prepeva Pesmi ptičev roj, Nanj, na krsto modro seva Solnčni soj . . ,
Dokaj  sreče res nikoli Bog mu ni delil, A premnogo tudi boli Ni užil.
Vstane, v hrib se znova trudi, Meni pa se zdi: Takšna steza časih tudi V grob drži!   —
A. Funlek.
<elS-S
.33