Največji VflUtumido ... $6.00 Za |mI leta ..... $3.00 Za Za York celo leto - $7.00 lato $7.00 ! J GLAS NARODA The largest Slovenian Da3j m tha IMtcd Stote«. Iisfcslovenskih .delavcev y Ameriki« 75,000 TILKTOV: 0H«1m Entered m Second Olan Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y„ nnder Act of of March 3, 1870 TELEFOH: CHelsea 3—3878 NO. 364. — ftTEV. 364. NEW YORK, WEDNESDAY, N OVEMBEB 9, 1932. — SREDA, 9. NOVEMBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL FRANKLIN D. ROOSEVELT ZMAGAL REPUBLIKANCI SO BILI STRAŠNO PORAŽENI; SOCUALISTI DOBILI NAD POLDRUGI MILJON GLASOV Ze v popoldanskih urah je bilo znano, da nimajo republikanci nobene prilike za zmago. — Hoover je poslal Rooaeveltu brzojavno čestitko. — Demokrat je bodo imeli večino v senatu in v poslanski zbornici. — Hoover ima samo v devetih državah večino. Pogajanja med Francijo in Italijo URADI SE ŽE PRIPRAVLJAJO ZA DOBRO PIVO Zakladniški urad bo izdal odredbe, po katerih se bodo morale ravnati pivovarne.—Vse bo pod strogim nadzorstvom. Predsedniške volitve so končane. Dasi še ni iz vseh krajev natančnih poročil, se lahko reče, da so demokratje zmagali z ogromno večino glasov. Se nikdar v zgodovini Amerike se ni toliko volilcev udeležilo volitev kakor včeiaj. Pozno sinoči je bilo ugotovljeno, da je zmagal' Roosevelt v triintridesetih državah, dočim je imel Hoover samo v devetih malenkostno večino. j hiti izročeno departmentu za in Predsednik Hoover je poslal Franklinu D. Roose-1 (lustrijski alkohol, toda bilo bi veltu sledečo brzojavko: — Čestitam vam, ker vam Potrebno, 5prr>Tnenil Vol- hI v Belo hiso Franklin D. Roosevelt m tam se mu steadovo postavo in bo doior-ii bo nudila prilika, da bo izpolnil obljubo, ki jo je'večjo množino alkohola in bo do-zadal, namreč, da bo po vedel deželo iz zmede in sti-!^davok na tiikn pivo- bo za' ske na jasno pot, vodečo k gospodarskemu prepo- BERLINSKA NEVELJAVNE STAVKA SE POROKENA NI OBNESLA MADŽARSKEM Washington, D. C., H. nov. — A ko bo prihodnji kongres dovolil pivo, bosta zakladniški in pravosodni department pripravljena. da takoj izdata svoje odredbe. ! D*>1 o za take odredbe bi mo«rlo la za industrijske namene, za zdravila in za cerkvene obrede, nadzoruje industrijski alkoholni j urad. kateremu načel nje dr. J. j M. Doran, prejšnji prohibicijski komisar. Obsednega stanja ni bilo Cerkvene poroke, ki so treba razglasiti. — Ko- bile sklenjene med voj-munistični voditelji bo- no v zasednem ozemlju, do najbrže preklical i baje niso ve javne, stavko. I" Berlin, Nemčija, H. novembra. Prometna stavka v Iierlinu je razpadla. ne da bi bilo treba razglasiti obsednegra .stanja, kar je vlada nameravala. Povelje pruskega stavno poročeni ali ne. Sodišče bo Budimpešta, Ogrska, 8. nov. — Nad tisoč odrskih zakonskih parov z radovednostjo pričakuje odločitve ojrrskejja najvišjega sodišča. ki bo odločilo, ali no po- RAZOROŽITEV POGLAVITNA TOČKA PRI POGAJANJIH PARIZ, Francija, 8. novembra. — Francoski zunanji urad ni potrdil poročila, da se med francosko vlado vrše pogajanja zaradi sredozemske pogodbe, ki bi bila slična lokarnski pogodbi. Z ozi-rom na to, da je francoski ministrski predsednik Herriot zelo zaposlen s kongresom socijalistične stranke in ker je francoski poslanik v Rimu grof Beaumarchais bolan, ni mnogo upanja, da bi pogajanja mogla kazati kak napredek. komisarja FVanz Brachta berlinski policiji "streljajte za smrt" je zadostovalo, da je prenehala! komunistična agitacija, ki je bila Vendar pa se opaža, da vladajo' odločilo, ako so te poroke ve jav-I me L*aSU* k° je bll° Znan°' kak° ŽHezniška družba je po osmi u-' «yih evropskih držav, priznava sa-,Stra^n ri zvečer vzela \z prometa vse že- ni o civilno poroko veljavno. Ako - London, Anglija, 8. novembra, lezniške vozove in buse. ker se je Se hoče par poročiti tudi v cerkvi, Diplomatoični krogi so mnenja. Pivovarne, ki izdelujejo pivo. bala, da se ponove izsrredi prej- *<» mora najprej poročiti civilno da namerava angleška vlada pro-kateremu morajo pozneje odvzeti, šnje noči. Zjntraj so železnice zo- prj sodišču. 'siti Združene države, da prične alkohol, da ga je mogoče postav- j pet pričele voziti razun podulič- prvo sodišče v Budimpešti je nova podajanja glede angleškega no prodajati, redno nadzorujejo ne železnice. Tir podulične želez- odločilo, da postava dežele ostane' vojnega dolga. uradniki industrijskega alkohol- nice bodo prej natančno prešska-' veljavna tudi v slučaju vojne, J V zvezi s tem naznanilom skn-neara urada. li. predno bodo pričeH voziti. | vsled Tesarje bilo razveljavljenih ša angleška vlada doseči, da Zdr. IVadniki pravijo, da bo način. I Vsak ras se pričakuje, da bodo Več zakonov. Prizivno sodišče je države podaljšajo rok za plači-' kako bo kongres dovolil prodajo komunistični voditelji preklicali potrdilo to razsodbo nižjega so- lo. ki zapade 15. decembra, ali pi, piva. določil delovanje tozadev- stavko. * | dišča. toda je zadevo predložilo v »komora Anglija tedaj plačati, OD MAŠE V ZAPOR Vera Cruz, Mehika, H. nov. konečno rešitev najvišjemu sodišču. Javnost je prepričana. da bo najvišje sodišče potrdilo razsodbo nižjih sodišč, vsled česar se kladniški urad izdal naredbe. po katerih se bo morala ravnati nova industrija. Tioče z Ameriko imeti konferenco. katf*rf* namen dobiti za Anglijo boljše odplačilne pogoje. Angleška vlada samo čaka. katero pot bo zavzela v tem ozirii in rodu. Kongres mu pri teh prizadevanjih ne bo delal o-vir, kajti kajti demokratje bodo imeli večino, tako EDISONOV A VDOVA v senatu kot v poslanski zbornici. Zmaga Franklin D. Rooseveita ni toliko osebni uspeh kot pa posledica splošne zahteve po izpre-membi administracije. PRVA VOLILKA HAREM SE JE RAZBIL Peiping, Kitajska, 8. novembra. — Objavljeni so bili podatki o privatnem življenju maršala bil visok baba!, da ima v svojem haremu 200 oda— West Orange, N. J., 8. nov. — Mrs. Thomas A. Edison, vdova p*> »lavnem »najditelju Edisonu je _ . 11.i i i . . ... lil prišla na volišče že ob .se«lmih zju- Pod republikansko administracijo je vladala ne-,traj in mej vsemi volilci iste-kaj časa brezprimerna navidezna prosperiteta, ki se okraja prva oddala svoj volil-je pa kar preko noči zrušila ter se umaknila pomanj- 111 hst''k-kanju in bedi. Narod je prišel do prepričanja, da je republikanska vlada odpovedala in da nima nobenega programa za boljšo bodočnost. Narod se je naveličal obljub in zavlačevanja. Spoznal je težke gospodarske posledice kratkovidne carinske politike, predvsem Twin*-čanga. ki je II* .. I ■ . vv. T| . . sedem čevljev in se je pa prevaro prohibicijske hmavscine, proti kateri ni Hoover s svojimi tovariši dovolj odločno nastopil. Da je dal narod izraza svoji volji, se je poslužil svojega edinega orožja — glasovnice. Glasoval je za Roosevelta, kateri se je kot gover-ner newyorske države izkazal, da je mož nh svojem mestu. Ako se Rof sevelt ne bo obnesel in ne bo izpolnil svojih obljub, se bo po štirih letih zgodilo ž njim isto kot se je zgodilo včeraj s Hooverjem. Tako težke naloge kot čaka Roosevelta, ni imel še noben predsednik Združenih držav. Potom štedenja na vseh koncih in krajih bo mora zmanjšati bremena davkoplačevalcev, prohibicijski hinavščini bo moral napraviti konec ter uvesti bolj človečansko priseljeniško politiko. V mestu Orizaba je policija za-, bodo morali pari še enkrat poro- ta pot je odvisna od ameriškega prla župnika Ambrw?io Vaquez, | fit i. 'kongresa, ako bo hotel dovoliti ker je imel mašo v neki privatni j Mwl «~-as'»m pa so jrotovo k ate- od prod it ev plačila a!i m*, hiši in deset žona ter dva moška, ri pari že želeli dobiti ločitev za-; Kajbrže je bila ameriška vlada ki !*o bili pri maši. ker so s tem kona. kar jim bo zelo olajšano* že obveščena o taki ansrleški pro-kršili proticerkevno postavo. j kajti njih zakon bo vsled odloči- »nji. . t ve najvišjega sodi*'a razglašanj Pariz, Francija, H. novembra.— KONEC STAVKEV ANGLIJI Manchester, Anglija, 7. nov. — Ktavka tkalcev v tovarnah za pa-volo je končana in delo se bo takoj pričelo. j za neveljavnega in bo treba iska-j Ministrski predsednik Ilerriot j» PARAGVAJC1 ZMAGUJEJO Asuncion, Paragvaj, 8. nov. — Paragvajska kavalerija je napadla bolivijski vojaški transport v spornem ozemlju Oran Cliaco. Paragvajei so ubili 30 Bolivijcev in se polastili vseh vozov. V nedeljo so Paragvajei zavzeli trdnjavo Fernandez. V eni no- ti nove loT-itve j>r**d sodiščem. NESREČA V MAJNI Scranton, Pa., 8. novembra. — Debela plast premoga je zasula v premogovniku ]>ri Avoci preino-•rarja Thomasa Colemana in Louisa Dorana. Po par ur napornega priporočal poslanski zbornici, da odloži svojo razpravo jrlede francoskega doljra Ameriki do ameriških* predsedniških volitev. Rim, Italija, 8. novembra. — V Ostiji so pred nekaj dnevi našli ploščo z napisom 56 vrst. Te vj>t*> poročajo o dogodkih v Rimu za časa vladanja cesarja Markusa Ulpius Trajana, ki je vladal od leta 5:3—117 po Kr. Xapis se nahaja na "Fasti An-nali", ki .se more primerjati z u-radnim vladnim listom današnjih dni. Dnevno naznanilo je izdala tedanja vlada in je bilo ureza no v kamenito ploščo, ki je bila obešena na steno zbornice na Forum Romanum. Ta napLs omenja mnoge slovesnosti in zabave v Rimu od leta 108 do 113 po K. Poroča pa tudi o javnih delih, ki so bila izvršena tekom Trajanove vlade, kot kopališče na Appian griču, na Trojano-vein trgu, na Ulpia Basilico, posvetitev Trajanovega trga in obnovitev Venerinega templa na ('apsarjevpm trpru. Nadalje omenja napis vodovod, ki je bil napeljan v Rim i z jezera Braeciano, smrt Marchne. sestre cesarja Trajana in veliko slavlje ob priliki vinske trjratvo I*»ta IIO, ki je trajalo skoro dva meseca. NAJDEN STAR OKOSTNJAK SENATOR NI MOGEL VOLITI i 0 Mlik __j Oaxaca, Mehika, 8. novembra. Chicago, I1L, 8. novembra. — Xa Monte A,ban *so naiIi T>od' Senator .Tames Hamilton Lewis! zimski hodnik. čeKar vhod je po-11 f* 1 —1- - i I in nippnva žena nista mo"la vo-tdoben vhodu kake grohniee. Ar- < ela so Colemana rešili m ga od- 111 njegova mo„ia ^o u^-sl... i-.vu, liti. Xa volišču Sta ^rašala za li-fheo/ogi so ah po hodniku kakrit sto. pa se je izkazalo, da nista! 3°° čevljev ter so naih eno clo- vedli v bolnišnico, dočim se vidi Doranu samo glava izpod premoga. Možak bolestno stoka in moli. lisk. Maršal Tang je bil pred nekaj či so se tudi polastili zelo utrje-me^eci umorjen v Tsinafu. Sedaj j nih postojank med trdnjavama se za njegovo zapuščino prepira- j Samaklav in Murgia. Uničili so jo njegova mati, brez števila o- j tudi eno miljo dolgo telefonsko trok in 16 konkubin, ki so stare < zvezo. od 18 do 30 let. ' La Par, Bolivija, 8. novembra. Oang je imel nad 1000 oseb, ki i-Sef bolivijskega generalnega šta- so bile odvisne od njega. »Najmanj 100 oseb je jedlo v njegovem stanovanju vsak dan. ba. general Armando Bretel je priznal, da so bolivijske čete iz-prafznile trdnjavo Fernandez. se bo po teh možeh dalo razsoditi, ako bo predsednik kos svoji težavni nalogi. Preko dež Ve je zavel nov duh. Obupano ljudbtvo je izvolilo nove voditelje, ki naj po vede j o državno ladjo v varen pristan. TIUJE NOVI ROOSEVELTI ROJENI Sinoči .so bili v New Yorku rojeni trije otroci, katerim so stari-ši nadeli ime Franklin Roosevelt. pa se je registrirana. Rekel je. da se je iz AVashing-tona registriral, toda pismo najbrž ni dospelo na cilj. veško okostje. MEHIŠKI RADIKALCI IMAJO SVOJEGA KANDIDATA CURTIS JE IZPUŠČEN IZ JEČE Flemington, H. J., 8. novembra. Skrivnostna seja med sodnijski-mi oblastmi in zagovorniki je Vera Croz, Mehika, 8. novem- j imela za posledico, da je bil izpuš-bra. — Na absolutno komunistič- £en lz John Hnghes Curtis, Franklin Delano Roosevelt je postal upanje a -Predvsem bo moral paziti, kakšne svetovalce si: meriškega naroda. Narod je prepričan, da ga ne bo bo izbral. Ko bo imenoval člane svojega kabineta, razočaral. • ITALIJANSKA AMNESTIJA Rim, Italija, 8. novenrbra. — Vsled Mussolini je ve amnestije je bilo izpuščenih iz ječ in kazenskih otokov 1234 italijanskih političnih zločincev. Vlada je naznanila, da je bilo t 15.000 do 20.000 kaznjencev, kil ki je bil vsled zapeljavanja sodni j&kih oblasti v preiskavi odved- ni platformi bo kandidiral za predsednika go ve mer države Vera Cruz, Adalberto Tejeda. Pod-j be Lindbergh o vega sina obsojei^ pirale ga bodo vse delavske orga- na €no Jeto ječe. nizaeije. Curtis je s svojimi namišljeni- mi informacijami napeljal IAnd-bergha. da je iskal svojega otroka. ki je že ležal mrtev v grmovju blizu Lindbergehove hiše. z jahto po morju, skušajoč priti v do-tiko z odvajale i njegovega sina. VODITELJ BREZPOSELNIH OBSOJEN ____________ __ ____________________London, Anglija 8. novembra. ( _ _ so bili v ječi zaradi raznih aa#aaaaa»»»r«a« Ca Četrt teta •BOO 13.00 $1.90 Za New York ta celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.150 Za inocemstro ca celo leta......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Sabecriptlon Yearly $6.00 ▲dvertlaaneot on Agreement ixbaja rmkl dan lxraemfii nedelj In prasnlkor. In oeebnoati ae ne priobftijejo. Denar naj a£ Blagovoli l^M**1 9° Utmtj Order. Prt fl>mnfobl kraj« aaro&Ukor. prosimo, da ae nam tedl peeffnja MrtllMe naznani, dm hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NAHODA", 21« W. 1Mb Street. New Yet*. N. I. CHelaea 3—3878 VOLITVE IN PROHIBICUA Milijoni moz iii Žeusk, ki .so včeraj volili, so šli na volišče v namenu, da zastavijo svoj vpliv v zadevi starega spornega vprašanja — prohibieije. V kongresu je vse polno predlog, ki zahtevajo spre-j&anrbo Volsteadoje postave, ki priporočajo -dobro pivo in lahka vina, doeim so nekatere *ako radikalne, da zahtevajo kratko malo preklic osemnajst eg amendment a. Vse te predloge počivajo in eakajo rešita. Navzlic temu bodo pa tvorili prihodnji kongres, ki »e bo sen ta I me*eea deeembra, isti narodni zastopniki, ki so bili izvoljeni pw>d dvenu leti. Dosedaj je bila še vedno večina proti vsaki predlogi, ki zahteva spremembo Volstea»love jx>>tave, meseca decembra pa utegne biti v tem pogledu drugače. Dosti narodnih zastopnikov j< že pred volitvami izpre-menikisvoje nazore, precej je pa tudi takih, ki bodo v mesecu novembru in decembru obrnili plašč po vetru in postali drugih misli. Mnogoštevilni krogi domnevajo, e lan ju, vrnil deželi že vsaj dobro pivo, če drugega ne, John N. Gamer, ki je kandidiral na demokratskem ti-ketu mi podpredsedniško mesto, ho obdržal .svoj urad kot speaker poslanske zbornice do 4. marca. Tekom volilne kampanje ni stopalo vprašanje prohi-fcieije kaj prida v ospMlje. Krajevne kampanje so se dosti l>olj bavile s tem problemom. • Htvar je bila deloma uravnana na narodnih konvencijah republikanske in demokratke stranke, ki sta se vršili to poletje v ChicagiL Republikanci, ki so prvi zborovali, so izjavili v svojem programu, naj se s pomočjo novega ustavnega amend-menta poveri vprašanje ptohibicije posameznim državam. Dva tedna pozneje *«o se pa izrekli demokratje v svojem programu za takojšnji in brezpogojni preklic. — Po našem mnenju je najbolje, — so rekli republikanci, — da dobi narod priliko glasovati za predlagani amendment. Demokratje so polegtega sprejeli še dostavek, ki zahteva takojšnjo modifikacijo Voli*teadove postave, da bo dežela takoj dobila ddlrro pivo, Ce ne prej, se bo prihodnjo pomlad pokazalo, kako bodo izvoljeni kaikHdati držali svojo obljubo. X 0B FAŠISTIČNI DESETLETNICI 8LAZNIK0VE Prati ke leto 1933 < Fašistična Italija proslavlja te ko in napehe fašizma. Tudi naj-dni desetletnico fašističnega "po-j hujši nasprotnik more biti objek-' hoda na Him", torej desetletnico tiven dovolj, da prizna njegove prevzema državne oblasti po fa-, uspehe v notranjem položaju Ita-1 Sizmu. Te dni je preteklo deset . lije. Odprto lahko pustimo vpraša-: let, ko so se zabele v Bologni in 1 nje, ali je fašizem res rešil Itali-j Rlorenei. obeh takratnih središ-' jo političnega in socijalnega kao-j čih fašističnega pokreta, zbirati sa ter komunističnega prevrata; legije črnili srajc, da odkorakajo verjetno je. da jo je res obvaro-' proti Rimu in z orožjem vržejo val državljanske vojne. Vidno pa Kdor jo hoče imeti, naj slabotno Faetovo vlado, ki je v • je njegovo organizatorično in dotedanji državljanski vojni med ' spodarsgo materijalno delo. Zdis-rcvolucijonamim sindikalizmom' cipliniral je javno upravo in vso kolebala na levo in desno in ni za-! podredil eni sami volji. S silnimi dovoljila nikogar. Iz -voje ured- investicijami je fašistični režim nista sobe pri "Popolu d* Italia" izboljšal kakovost italijanske ze-v Milanu je Mussolini vodil po-(mlje. ki je po večini trda in te-hod. Tedaj se namreč še ni vede- žavna za obdelovanje. Izuševalna lo. kakšno stališče bo vlada za-1 dela so naredila plodne velike vzela .proti fašistični revoluciji.! predele močvirnate zemlje. Akci-toda dvor in visoki vojaški krogi ja za intenzivnejše in raeijonal-so bili na strani "upornikov", in nejše obdelovanje je bila zelo n-dva dni kasneje se je Rim brez *pešna. 8 tem in pa z omejitvami, odpora vdal. Mussolini se je pri- ki so bila naložene prebivalstvu, peljal s posebnim vlakom iz Mi- je Italija dosegla, da je danes že l&na in je v cezarskem triumfu j skoro neodvisna od tujega žita. vkorakal v večno mesto. ki ga je morala še nedavno leto Od začetka je bil fašizem še pri- za letom uvažati velike množine. sil jen trpeti druge stranke poles sebe in v prvi fašistični vladi m> imeli zastopniki popularov. demo- Podobno investicijsko delo je fašistični režim izvrševal tudi na drugih področjih. Pogozdovali so kratov in liberalcev skoraj polo- j se in se še pogozdujejo apeninski vico reso rov. Toda že volitve leta griči, tako da bodo prihodnje ge-1924 so bile urejene tako. da je neraeije potrebovale tudi manj fašistična kot najmočnejša stran- uvoženega lesa. Gradili so se in se še gradijo vodovodi in razne jav- nam pise. Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street - IXem York, N, jih odnosih do naših rojakov meti italijanskimi državljani je fašizem daleč prekoračil meje. ki so J po etiki in po interesih skupnosti človeštva "stavljene tudi domači politiki vsak** vladavine. Zato ni čudno, da naiu stopijo ti odnosi pred oči. čim mislimo na fašizem ali sodimo o njem. Tudi ob deset-let niči fašistične resolucije. Dopiši; Cleveland, O. PRECEJ ČUDNA ODREDBA. ka dobila dve tretjini mandatov. Matteottijev umor je dal povod, da se je opozicija izselila na Aventin in je s tem prinesel ko-j nec legalne opozicije. Avetinski j eksodus je Mussolini izrabil do! marsikatera druga država. * I konca, iztre-bel svoje na.s/nrotni- Vse te in druge materijah!«1 jenih pravicah svetega egoizmu in s svojim poveličevanjem vojne kot edino sredstvo za mednarodno urejevanje interesnih kon-liktov zelo nevarno orožje. Ako prištejemo k temu še oboroževanje Italije, ki ji gotovo j od nikoder ne preti opasnost na-1 pada. potem je razumljivo, da 1 ne zgradbe, forsira se elektrifika- i gleda miroljubni svet na njo s eija. na vso moč se podpira indu- »krbjo in da zel«. skeptično *pre-strija in Italija ima danes cestno jema take pojave, kakor je na omrežje, ki jo zanj lahko zavida primer v zadnjem času italijansko zavzemanje za razorožitev. V nedeljo. 1*J. novembra, je !«*-pa prilika za rojak'- iz Cleve-landa in okolice. tva. pevovodje in režiserja. Samo skupno ter mrzlično' •s'ožn" rnon' napraviti kaj ta-j kega. Občinstvo je pri prejšnjih J prireditvah pokazalo, da se zanima trr ljubi klasična d»»Ia. Rojaki -o tti svoji d°-' J*" *** posebno težko Jugoslovanom, setfetnici. Ni mu jih mopoče od-; zaradi ekspanzivnosti in * > ■. ii- n l r.n .M, BMABF4 MAKACTI.A IZVEflUJEMO ZAHE< 8LJIVO a TOČKO SAJKOa VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM ▼ 1OOO0LAVVO V ITALIJO fc^b^lL morate potfatt rekati. Pri tem pa .ie seveda vprašanje, ali so d<>sejeni razultati v primernem razmerju z žrtvami, ki so bile za nje potrebne. Objektivna sodba o tem je nemogoča, ker zavisi od subjektivnega ocenjevanja zahtevanih in doprinešenih žrtev. A to je italijanska notranja zadeva, saj ima p««" vsaka država pravico, da si uredi svoje domače življenje kakor najbolje ve in zna. dokler s tem niso tan^irani upravičeni življepjski interesi drugih skupin ali pa skupine, ki jo ves eivilizrani svet priznava 5e nad državami in narodi, osnovne j»ra v i ce čl o veča nst va. Fašizem pa ima tudi svojo zunanjo politiko, ki je svet na njej še bolj interesiran kakor na njegovi notranji politiki. Fašistična zunanja politika vsa i po svojih efektih na žalost ni element konsolidacije in pomirjenja duhov v Kvropi. Res se v nekaterih svojih j pojavih kaže kot >zagorornica mirnega .sožitja narodov, a v splošnem je izrazito imperialistična in vzbuja neprestano vznemirjenje. Vrli tega je tak-o zelo premešana z notranjo politiko in tako zelo v njeni službi, da se imperijalizma njegove zunanj** politike, po kateri je v prvi vrsti ogrožena ravno jug. država in ki ju v t«-j ali oni obliki vedno na novo čutijo že sedaj. Urez v-a-ki* potreba j«' fašizem, namesto da bi delal le na pol it it'nem. soei-jalnem in gospodarskem pre-ustroju ll ilije. navalil z vsem svojim pritiskom tudi na na? • rojake. ki jih je usoda pustila pod Italijo. Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini gotovo niso nikdar hoteli biti nelojalni državljani. Njihova esksistenea ni in ne ogra-ža ne varnosti Italije, ne nemo-teiega razvoja fašizma. Kljub te-mufso bili Jugoslovani oni de! prebivalstva Italij". ki je moral najhuje trpeti pod njimi. V svo- casno »egli po vstopnicah. Iskrena zahvala gre tudi našjjn trgovcem. katt-ri oglašajo v naši programih. Tudi ti priznava jo. da 4'Zarja" vztraja pri svojem geslu: — Dvignimo slovensko pesem v Ameriki na čim višjo stopnjo ! Rojaki pridejo za ta dan v Cleveland iz naselbin kot Detroit. T^orain. Fiarberton. Giraril in drugih krajev. L«'pa prilika, da snitlete n svojimi znanci in prijatelji. Naredimo dan KI. novembra za narodni raznik slovenske pesmi v Ameriki. Kdo ve. kdaj boste im»'li priliko sli^tti in vi-d«-ti kaj podobnega na -lovenskem odru v Ameriki. Prijazno ste vabljeni, ako le morete, da se udeležiti te prireditve v nedeljo novembra. Pri-' četek ho točno ob zvečer Po operi se razvije prosta zabava in ples v s]>odnii šh> vse kakor po /Jiori. ZN'jra duha. Rasputina. so kar na tihem pohladiH. carja in nje-jrov<» družino so pa odvedli v Je-katerinburg. Xek»* lepe noči jp bil konec Ro-manovičev in njihove oblasti. Lenin je držal vajeti. Trocki je pa spravljal skupaj rdečo armado in postal njen vrhovni poveljnik. iSoljševiki so pokazali fijfo najprej Kvropi in naposled vsemu svetu. Vse napade >o uspešno odbili, francoski plačanci so morali bežati in -»i poiskati drugje zavetja. Jugoslavija je bila toliko človekoljubna.. da je dala pribežališče in zavetje generalu Wranglu in njegovi armadi. Drugi so se razkropili vsepovsod. Tudi v New Vorku jih je nekaj. ki ketuarijo p«» ruskih re-.sta vra ntih. Tenui je sledila odredba za odredbo. Najprej j»* bila vera prepovedana. Holjfeviki so požgali in porušili cerkve, templje in sinaifo^e. Vere pa navzlic tenui niso uničili. Je .pač nekoliko starejša in bolj vkoreninjena nego je boljševizem. \aiposIed so začeli učiti neuki stošcstdeset milijonski niski narod čitanja in pisanja. Vse. kar ni bilo star«» nad pet-leset let. je moralo v šolo. Ta odredba se mi zdi pravilna, toda samo v gotovem pogledu. Dobro je. če zna človek čitati. Večkrat mi pa pride taka reč v roke in pred oči. da hi bil prav livaležen. «-e bi ("itati ni* znal. Toda boljševiki nis<« mirovali. Sli so daljp in dalje. Vse. kar količkaj >pominja na buržuazijo. hočejo odpraviti. Pa se je pojavil nekdo in n-krl. da si» mošk«' bla«"»' iznajdba francoske aristokracije in da jih je treba kratkomalo odpraviti. Spoštujem Stalina, čudim se Troekemu in Kamen je vu in Lfltvi- novii se »livim. Ves napredek zelo obrajtam. istočasno pa tudi kličem na ves glas: — Za božjo voljo, pustite nam vsaj hla«V! Na poni<»«" pozivam civilizacijo, in menda govorim v imenu v>eh moških, če pravim : — Nehajte, boljševiki. za hož-tjo voljo, pustite nam vsaj hlače! Kaj bi revež brez hlač? Ali naj s#* v kikljo oHIe«"em ' V floljri kiklji. kakoršne nosijo sedaj ženske, bi ne znal koracati. v kratki kiklji hi me bilo pa sram. Ko me sedaj vidijo hoditi po ulici, si mislijo: —'No. >aj še gre nekako. Moški v hlačah ugaja ljudem, dočim ga ženske naravnost obraj-tajo. <\e vse. To se razume. V Dbwntownu poznam rojakinjo. ki se povsem strinja z najnovejšo boljševiško odredbo, da bi namreč morali biti moški brez hlač. Pravi tudi. da ima nekaj prijateljic. ki so istega mnenja. Toda to bi bil škandal po velikosti. Draga moja Marjanca. ali ne me moreš predstavljati v nizkih čevljih, v dolgih zidanih nogavicah in kratki kiklji? Kaj bi rekla, če bi se ti tak približal. Stavim, da bi takoj sedla k mizi in bi napisala odločen protest in ga poslala sovjetski vladi v Leningrad. Ali bi pa kratko in jedrnato brzojavila: — Hlač mu ni treba jemati, Njegove hlače so zaenkrat fe moja stvar. Vse drugo bom pa akomandirala. M- Ukft žJL S, MX BOB DAVIS: Pred več kakor dva tisoč leti je umrl uManovitelj budistične vere, ki iteje zdaj |wt sto milijonov pri-)»a«Jnikir. Prerojene*- vHiknf« n-čeuika j»* <1hu<* kot živi dedič ltuddohove hilt* in varuh Buddli<>-vtjrji duha. vstoličen v Lluu*i v Ti* betu. Za stenami velikega templja, ki *f d\ iga na ravnini Lha.sse. vlada, *»|M»jen z veki. tajin-slvt-ni I>h-1m I.ama. V »»vrlo notranjo«! te >h m.ite je prodrl silno «u beli T-lovek. L'lmrle* Hull. Tekom zadnjih sedem let. ko s**m prepotoval oi>e polobli, hi hit rad našel kalutiepa Kavkazijea. ki je videl tega izrednega vladarja v mestu. in ki je govoril z njim. V bonolulu, na pragu okoj l>alni I iirnineyra duha in njegov trajni |:o\ratek v Lh»Mi. odLo«ler je bil In-isl v iVkiujr. ko >♦• jf- v julirn 1'J14 bližalo briUko |x»slan>tvo. Sir Frederick, dovnen tilietski »njak. je l!MW videl in govoril z Dalai Lamo v \v/i Rumenega templja v Pekingu, ko je imel prer<>-*e»i Buddha tr»d«wt let. —- Kakšen je bil Dalai Lama in k.iko >e je obnašal. — m>di ga vpra-ftil. — FLei«-n-> hi tulilo rekel. tU je bil idrav. — je dejal Sir Frederick. — Xagil»a k mr^avnMi v obratu in te|e*u, Ima iuongob>ki jn»te- 71 Z izjemo no-u. ki je fin in rn-v«-n. Ima dofr»re lobp, t«-mne. težkf fhni. itiajhii.- fe-nitn- -lirke in Jo-hro oblikovane roke. (»ofrled pa miren in direkten. X«ai meniiko Inljo. V*'» glavo ima obrito, brez t«»!ttnre. V pigment hitro pride k MTvari in tvojim izjavam. — Ali je dobro |HMireti o vae« ? — Prrt*i'iietlji\^i je iiozoren na iiH d na n dna vprašanja, kolikor m-lii^aj« Tibrt. Ilnče definitmiih in-fnnatrij, vsaj napravil mi je t i \lk (tovorih* umi lHrt\ki tako od-arito kakor i»h<" dovoljuje diplomatska proKto>1. — Ali je imel aliaH aturnin*ki ir-raz. vendar je i/redno inteligenten. DALAI LAMA. fRERAJANJE, BUDE božan mnenju ena uajizrednejšili živečih orbnua. eno vprašanje. Kakšno je i: jejfov*» pravo ime ! — Gyal-\va-din-po-che. Rojen je od revnih staršev i?. Lhax>r. < >oa še živita in sta zdrava. Pozor rojaki — Ali ga .smatrajo za s' v o f — 1)«. — je odvrnil sir Frederick. — za takejn« smatrali tudi Unddho. Vsled tega je ta in UJit pierojenee vse. kar je bil Buddha. — Ne kakšen način izraža svoje odloke «;lede sedanjih in večnih vprašanj — Zelo preprosto. Njegovi svečeniki mu p red lože spis. v katerem je zadeva kratko |>odana. Svoj m-preklicen «>dlok izrazi Dalai La-tan z eno somo piko s svinčnikom. Taka pika na desni pomeni "df>". n:i levi "ne". Odločitev padč brez argumentiranja in nanjo ni prizi-va. V svojem življenju je nepremagljiv. — In ko nmrje — Menihi, ki jih j»- dwajset ti-mh' \ okoliei Lha>x. izberejo |K»tem dete. |h> navadi izpod en«»ga l«*ta. in ga vzgojijo za prerojenega Bud-r»ho. Det«- je I »J) ko iz vrst uajsiro-maaaejših ljudi. — Kaki- |K>^toj»aj«». kadar ^a iz L-rajo * — To je \si*kak<» edinstvena ee-r\ iiHiuija. .Med otroei. ki so prijavljeni zu odlični izlujr. mora otn»k. ki ^a kom*no izberedokazati pra-* ico (l>i pr<*>4ola Dalai l^auie. T<» s. vrši pri mizi. na kateri leže relikvije. ki m jih rabili laižaiiNtve-ni predniki: >|KHiiini. igraje in slie-ni reči >o raztresene jhi mizi med p*--\eiViiimi re«"-mi. Vsakemu il<*t»--tu je dovoljeno, da V'aiiio. kar lull igaja. Kadar v* otroški prstki dotaknejo ees«. kar je bilo lastnina ki ksiu'ga porojenega Bnddhe, za-kljlirijo rer»*>n«nijo. T«» j»- znain«--ii j**, da j*- il«Vk > | h »znal «»bjekt IcrefKknti. ki j«' pi d«-dtii pravu-i pri-I ada' Buddlii. To je znamenje, da je on prerojeni Btitldba. Drugega dokaza ni irelta. Di te takoj ieroee. menihom v vygojo. da ga. kadar pride <'a«. vr-to'it'ijo v Lliar+>i. O.Vta prerojenega Buddlie pro(rlas»- za kneza in mu nakažejo primerno rezi«ienc<». *Iati in drujri •v»rodniki | noj. e«linim britskim za>l(»pniko menda viharji in KADAK nan ravate pMmU stan kraj; KADAR haicte paalali atari kraj; | KADAR patrebojete kake ske pasle — m taapm akrnite in pa»iri ima bMte t< in pošten« kakor ale bill j prej pri Sakaerja. DeM galetna skušnja Vam ta| jMrii [ Pišite ]hi l»rez|»hn"im navixlila I >oj.-i stiila na metropolitan! TRAVEL BUREAU! (Frank Sakser) •16 West 18th Sl^ New York, X. Y. TvamPWJI ke notar-1 H ([b O M A Ni T/TFl Spisal EMILE GARORIAU VELEMESTA UNIFORME V RUSIJI PO ZAKLAD.. Prin.1 dnevi n** je odpravila eks|»e-dieija jnwebne si>rte iz Londona v Perzijo. V njej so mladi London-rani. ki se poskušali po porah kot alpinisti in nekaj dobičkaželj-n:h ntenažerjev. Cilj |H»tovanja so perzijska gorovja, kjer h-že baje v rekcin prepaešne voj*»ke proti I Afranom. Turkom in oatalim na-lodom. Tri leta k»*>neje je jxalvzel ei»!o poh»taja mi'd ^lo- luaeini. katero pa je zadušila |»er-zij>kh VO>ka. Nh1> so začele plenit ve. Palača mogula je zažarela v |lfcmciiu. a pr^j o« I vleki i del o-frromnih zakladov iz nje. Kur je š»* ostalo v zakladnicah, pobral zmagovalni šah in naložil na dromedarje. Med dragoee-TiOftmi je bil takrat tudi svetovno znani koh-i-noor. ki je p'» dolsrih | otill jM^tal angleška kralje\"ska drajrotina. Tudi prewtol \*elikeivnetva. Z me-* ki se sploh tii veA vrnila v Perzi- xvni. Hote«' pustiti Paula in Croi^eiioisa immI silnim dojuiiiin te zg:«>dl><* se je začel Masen rot izprehajati ]»o kalbinetu. Kmalu so je* pa obrnil k markizu rekoč: — Upam, #os|hk1 markiz. a videz najbolj sveže so ____ ________________ ^ f> t drusih .stanov. Boljševiki so pa (.*.,. * , . ... . , • • m . i 4 ... .. bas tiste, ki lili razjedajo ei*vi. 1 ako nekak' energieno nistopih proti vsemu« vJ. . . ...... staremu in odpravili vse unifor-! je tudi v nasi ratii.irani. pokvarjeni družbi: ni rodbine, ki bi ne nosila v vse uniforme. izvzemši policijsko. j»asil-ko in vojaško. Železniški uradniki in uslužbenci nosijo v večini držav uniforme, v Rusiji pa navadile o-blek«'. Zdaj se je pa morala sovjetska vlad« tudi v t»*ni pogledu prepriV- it i. tla je navada železna -.rajca Kot razlog za uvedbo uniform navoja sovj-t^ka vlada pogoste ,iavadnO izsiljevanje, gospoil! zlorabe uradne moči. Tolovaji -e , . .... . . < roisenos ogor« eno. f»st<( izdajajo « pisinonose. da ... ... , i - . i- -r v \iasearnt se le na Silili" iroiiieiio prišlo- lazjt* prid« jo v hise. I niromie bo- 'uu'.' w 1 ' ' J 1 " " I do deloma služile tudi v zaščito prt biva 1stva. Moskovski Jisti so ja zu'eli em rgično kampanjo [>n>ti unifor-mam. češ. bi p«»m»*niIo to povratnic v razmere. lcakrJtii' vladajo v kapitalističnih državah. V nekem listu je bil objavljen relo bojni proglas proti hlačam, češ. iIh so preostanek franc<»>ke bur-žoazij«» ii;ol di*m«»kra«-ijo. \T»*kdo predlaga, naj bi odstranili iz svojem na roe ju skrivne rane. bolestne tajne. Zdaj si pa mislite človeka, ki so mu vse te tajne znane. Mar bi tak človek ne bil via' Iar sveta Ali bi n bil močnejši od najmogočnejšega vladarja £ No torej, sklenil sem bil postati tak človek... To, kar mi tu pripovedujete, je Tisto je vzkliknil nil. — Prav pravite, dragi markiz. Da. to je ei>; o navadim izsil jevanje. T » priznanje je bilo tako einično. da je markiza oblila ideOiea. te. koliko nanese to v enem letu. Zdaj pa k stvari, dragi markiz. < še nismo imeli sitnosti, se moramo zahvaliti sVoji previdnosti. Nikoli nismo storili nič zalega človeku,-ki ni im?1 denarja, temveč nasprotno, često smo pomagali ljudem i/, stiske. Naše delo je bilo sii'i'i- dobičkanosno. vemlaj- je nam ]M začelo presedati. Opravljamo ga že petindvajset let. m »ji prijatelji iti jaz: staramo se, pogrebni smo miru. Sklenili smo torej opustiti to delo in se umakniti v zasluženi pokoj. Poprej ui hočemo še likvidirati in vnoveiti to dobičkanosno podjetje, kolikor se b;> pae dalo. — To je v redu. — je pritrdil <'roiseiioi<. — V rokah inu in miicgo dokuniehfov. ki so pa zasebnega značaja in z njimi se ne bo dalo kdove kaj opraviti. Zanesem se na vas. da nam boste pomagali izsiliti ogromne zneske. ki jih pi dsiavljajoti dokumenti. Sami tega ne bomo mogli storiti, z vašo pomočjo bi pa že šlo. Ta nesramnost je pognala markizu vso kri v glavo. — Kaj f Jaz naj bi hodil s temi dokumenti okrog in izsiljeval od ljudi denar ali east ! Saj bi bil slabši . d roparja, ki napada ljudi na javni «-esti! Ne. pod nobenim pogojem! Name si' nikar ne zanašajte! Toda Masearot ga je takoj potolažil. Skomignil je z rameni in si mirilo popravil oea-la. — Dovol j je /»' teh otročarij, gospod markiz. izgubil m z vami že itak preveč besed. Poč-akajte. da l»o.«.i<' imeli res tehtne razloge za svoje ugovor«. Saj sem vam dejal, da so dokumenti T-isfo posebnega znaeaja. Takoj vam povem, zakaj. Velika ovira v niišein poklieii je. da iliinino pogosto opravili s poročenimi ljudmi, ki so sieer zelo bogati, pa —J), gi^MHi: — je ugovarjal. j 1|(1 mrt|.ejo r;lZpi;i;igati s svojim bogastvom — YA — je vzkliknil častivredni lastnik k-,^,,,. bi iioteli. Možje pravijo v takih posre lovalniee.— kaj Hle se te besede tak«* pj imei ih: Vzeti deset tisoč naukov iz pre-ustrašili [ N<» torej posluša jte... <»ot»v« se moženja. da i »i žena ne vedela, je nemogpee. spominjate, kako ste neke noči zasačili v j j^.,,,. ndgovajajo: Denar 1'iiiko dobim samske obleke vsi preostanki kapi- klubu kvartopiiva. ki je imel polne roke pri-; ,|lo 0-Ci. — Tek do j»iU Ji> brun* nima V«6 ti»lr iii^l; vni* Jr mlrno, in ko vniMrl« m. du<1iii, moA pujrmj. »(»tuli liftnU kol Hi >» Ik. vii »ih ttlah prrtakftU m*4m, n d.J u hi 4ul«r M'C\-TO\K. dovolj M iimm —f i mi »dr»vl>-iij» li-Mi. to >>rfil»l vn M dni. In n. hn«l. ■ nJim **(1ljat, t«d»J mr * •» «fl*ar povrne. t Adv. t ji hi I mladi maharatl/.a Kumer. 'Z Sikkima. ki .s»*m sra spremlal okoli svi ta preko Amerike. Japonske. Kitajske itd. naoaj v Indijo. Za to potovanje se je maharadiča odloeil I h i ovojih končanih študijah na ok.vlordski univenti. S|K>minjam se. ko sva dospela v Ameriko leta 1918 in se nastanila v hotelu Waldorfn. ki kine \*ražje ur»* sva imela, ko so mju časnikarji intervjuvali. A to je ilru|ra storija. "Kumer in jaz sva -sedela neposredno na Dalai Lamini levi. kjer sem imel sijajno priložnost, da sem proučeval moža. ki je |h> mojem zdrknila je de.setorii-a v prepad. Preiskovanja su namreč tako dognala. da je to karavano zajelo v soteskah gorovja Serba.s neurje. Dro-medarji so podivjali in zprmeli /. drr.^roeenop»tini v plobočino. Atijpleska ekspedieija misli zdaj prepada do prepada vohati, kje bi ležal zaklad. Hof-e se narnre«* s •pravljičnimi /skladi iz Perzije vrnili Toda po rov je Serbas je veliko in ima premnogo prepadov. Mor- »jasKi uniiorim. ^vet se pH da kar čez nm* spreobrniti in po staviti na irlavn. ZENA VRAG ('roisetiois je kar zazijal od presenečenja. — To je pa že od sile! — je /animiral. Toda Masearot je že zoj>et nadaljeval: — V Parizu poznam dva tisoč ljudi, ki se preživljajo izključno z oderuštvom. Naš začetek je bil težak, sejali smo. vi pa prihajale v trenutku, ko bi morali šele žeti. K sreči je nam bil Catenaeov in Hortebizov ]n?klie .i«- vrnil domov seh» prf»ti jutru, '/tobrodošel. Prvi je leeil telesne, din^i žepne Žena Marija sra je sprejela zelo pa. poglavar organizaoije, tudi ni- em mogel držati rok križem. Po dolgem o- 72-letni kolar Kiliard Tree i/. Ziersdorfa je t«- dni močno zakasnil. Sedel je v gostilni in sir neprijazno. Zakonca sta se najprej sprla, potem sta lejrla k po-1 da bo kateri od tehi *rob pustolovski| ^ 7^rsil\\ tojra zbudil, a ni mo«rel angleški ekspedieiji.... DRUŠTVA D NAtfCRAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE ■ ji1. OdLAŠUJTE "OLAS NARODA" nm Ste nn»n prt p« yd SIOT—d T ■ I — ■ -J'.« OGLASI SO flMMI SODNUSKI OGLASI I, .stati. Ko je žena videla, da mož IZ stare T 63!32 2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM LEGAT FRANC, roj. 31.1.1858 na Bregu št. 9 posestnika sin iz Smokuča, je odšel pred 35. leti v Ameriko. Na za dm je je pisal pred nekako 30 leti. od takrat pa ni več «rla»u od njega. Vse poizvedbe o njem so ostale brezasjtešne. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu at. 1 o.d.z., se uvede na prošnjo pogreianeevega brata Legata Jakoba, posestnika v Smokuču št. 26 postopanje za proglasitev mrtvim, ter ne izda poziv, da se o pogiriancn poroča sodišču. LEGAT FRANC Hf poziva, do se zglaai pri podpisanemu sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. septembru 1933 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. DržrJno tndiire r Ljubljani. odd. III., dne 4. avgust* 1932. Čitku. Proti šesti uri zjutraj pa je klevauju sem najel tole stanovanje in usta-žena potegnila moževo britev in HOVll posedovalilleo. lo nikomur lie skodtl-vefkrat zamahnila po možu. ki se jt». pač pa ]H>lliaga čhivekll seZllailiti Z mnogimi ljudm'. Priznati je treba, da "je služinead v naših časih posebno v velikih še živi kljub ranam, ki mu jih je ^^ nekakAlia WJCIWlllia mreža, v kateri zadala, je snelo puško s stene in ^ .. T . zamahnila parkrat s kopitom po ^e premetavajo oogatl sloji. NedvOUlUO .|e glavi, da mu je razbila lobanjo. Pri zaslišanju je morilka izjavila. da je izvršila zločin zaradi moževe surovosti, katero je morala trpeti vse življenje ob njegovi strani. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslani jim opomine prosimo, po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogo j če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne | bodo odzvali, bomo pri lorani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda'* bogataš v svoji palaei sredi sluzineadi zastražen kakor obtoženee v jeei. Besede, kretnje. |>ogle petdeset ljudi obojega spola, kar izračunaj-1 nego zahtevate, toda poišeite mi pretvezo, da mi b> dal mož denar... In to pretvezo selil našel. V mislili imam industrijsko družbo. ki jo ustanovite, čez mesec dni. — Bogme, tega pa res ne razumem... je začel ('roisenois. — Pardon! ISazumeli boste takoj. Marsikateri zakonski iitož. ki bi nam ne mogel dati niti pet tisoč frankov, lie da hi obrnil doma vse na glavo, nam da / veseljem deset tisoč ali p;i se več. samo da bo mogel reči svoji ženi: Ta d *nar bo dobro naložen. Marsikatera žena, ki nima niti pol franka, bo lahko pregovorila svojega moža. da nam prinese toliko, kolikor bomo hoteli. Kaj porečete na to i — Tdeja je imenitna! Toda kaj bi mogel storit i v tem pogledu jaz l — Za vodstvo industrijske družbe potrebujemo energičnega moža. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste nasti knjigo, ki vms bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" fir ! NSW YORK, WEDNESDAY, H O 9, 1932 LABOBST SLOVENE DAILY ta U. 0. JL VSAKDANJI KRUH J ■KOMAM B ŽIVLJZMJAj SI (Nadaljevanje.) - Ve»pla sem, da eem dobila to službo. Ljudje *o zelo dobri. — Dobri ljudje — dobri ljudje —sramotna plača! Ali smo zato vzgojili svoje otrokef Neumna potepenka! Druga dekleta so bolj prebrisana; *edemde*et. osemdeset, devetdeset dinarjev imajo. D.»rnov pridejo kot goape in tudi stariši se imajo kaj oil tega. Kakšno srečo je napravila Finigarjeva Herta materi. _ Da. da. — hitro pravi mati — modro obleko si imela še doma. Toda Berta. to mora biti res! Tako slaba je bila. da še vreče krompirja ni mogla dvigniti na hrbet. Ti pa s tvojimi močnimi koatmi! Mene bi bilo sram! Kako me kadar v nedeljo vidim Fin-agarjevo v cerkvi! Kakšna obleka, s čipkami in vsa v trakovih! Potem pa se postavi pokonci in pravi: — To mi je poslala Berta. — Berta tukaj. Berta tam! In ljudje gledajo; mi pa stojimo poleg. O. Ježe«! — Mati globoko vid i h ne. Tudi Mina vidihne. Ničesar ni mogla dati. Velik nemir jo obide. Povhod pojrledi, katerim se prav nič ne smil; in samo iz radovednosti jo gledajo. Pogleda Pilo. Visoko, -zrašreno Čeki, istega dne, ko x> ji dali dovoljenje, da sme odj»otovati v i- nostranstvo, mlajša hči Marija pa j» utegnila ubežati. Romala je iz prestolnici v prestolnico, j>o*i*»d >o pazile nanjo tajne |»«>l»«rije, mož {»a ji je umrl tuberkulozen vv Pa n/u. Km je ostala .Mina iii l>rez vsakih >"(tIstev. se je ponudila berlinske Plil rirku.su liusrhu za plesalko ,\rgbžira!i so jo in si je v dveh letih vri»t«-dila 200.000 frankov. — Lotila se je nekesra jxnljetja in pri- hranki so plavali do zadnjega 1»"-!iča po vodi. I>ila je primorana stopiti v Parizu v nov cirkus. Tu so jo našli novinarji. — Rada bi pozabila na vse. — | jim je dejala. — a \>ak dan mi |m>-stavljajo pred oči tragedijo mojega fw'eta. Kar trije filmi, en nemški. Trancoski in sedaj še angleški. ot>-ravnavajo zjfsloviiio Cirigorija Ka — p'ltina. I'nietniki s |K>nar^j»-ninii l r:irttvi ttovesa lla^mti-m»\»r> filma objavljali eelo «'lanke z r.a>lo'\»ai Ženska, ki ima Rasptt-\ t».>\« Misliti so njo. T' ? >vi uai*f>r<>tniki in aejioinVai Ijndje ijrijo o njem. Kar v ti.V nj»*. j*- st'»pil« znova v eirktisu na pobudo Maurieea Vet uea. pUatclja "Babilonske *krivnosti'\ Seznanil jo je s pr»*-pro^tnestjo in m<*ralnim zdravjem eirkuških ljinli. ki se preživljajo s tem. da razkazujejo s\*ojr> fizično zmagljivost in spretnost. Xeki veliki vzgojitelj konj jo je naučil, kako se konji dresirajo in s temi konj' notstopa. Tu ji je bolje nego med ljudmi, ki zvračajo vse svoje sovraštvo proti njenemu očetu vanjo. 43 DNI V OBLASTI KITAJSKIH MENIHOV Iz Novega Čanga v Mandžuriji prihaja vesvt. da so kitajski bandi-ti po 43-dnevnem jetuištvu izpu -stili dva člana ondotne brit.ske ko-Jenije, mlado gospo Muriel Pew leyevo in 3Ir. Charlcsa Corkrana. i ngleškega generala, ki je obenem v službi azijske Pet role jske družbe. Oba jetnika sta bila izpuščeua na *vobodo šele potem, ko so njuni svojci spravili skupaj ogromno odkupnino v denarju in orožju, ki so jo za njuni glavi zahtevali kitajski banditi. Mesec dni so se trudile britske oblasti s pomočjo Japoneev za o-.sw»boditcv Angležev, seveda brez tirpeha. Izmenjavala so sc pisma, vedno nanovo no se shajali odposlanci obeh strank k podajanjem, ki niso hotelo končati ugodno ka- sta pričakovala oba tabora. Landiti zahtevali od očeta inline dame 600,000 kitajskih dolar-ji*v, 120 pušk, nabojev in <» stiojnic s lOO.OOO nalniji. 200 unč prvirt-rstnepa opija in 100 zlatih METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AK8ER) A« WEST Uth STREET NEW TOKK. N. L PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE iumniil.lj.l.l.l l.iiui ninnujiiimni.1...... LCS) Poziv! Izdajanje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi cl&-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava MG. H. u prstanov. Od očeta Mr. (Vrkrana I jo t1 milijona kitaj- b^nlo kitajske roparske tolpe v lx>-•kih dolarjev. 120 pušk. 500 patro-nov. 4 karaV>inke. 60,000 nabojev. -> kosov na j i fnejse^a satina. zla- • (»oeetj« tih uri in 100 unč najboljšega i>- ci«**e kar in(/p»"fe ostro zasledovale in zatirale, kajti njih nečlovešk i j>res«»ira že v>e mej/'. POŽAR PRI PTUJU T»- dni je nastal ogenj pri po-sejšTniei. vdovi Mariji Kridlovi v a pomoč -o najprej pri-M^ttljf. k: bita v h 4o prišli do- | pi J a. I t 'imlH>Ij so se zavlačevala junra-janja. tem večje >krbi m> grenile rediteljem dame in np>skeza življe-i.je |io**bno še. ker so roparji izjavljali. da ju IhhIo. če ne pride pravočasno odkupnina, odbijali v j Ua j,|i,,i \* gore in ju tam ubili. Pooblaarenei hiteli >#»sedje. ki .o rešili dva o-i and i tov mi se pri (»ogajanjih ob.;trff. zbijali >ale na Na kr;tj F>rjgn d •z belcev rekoč: *Vsak liritanee v lni|,-.j ^^iici iz ITuja p»d v«»l-lifši oblasti je vreilen 10.000 arn.'!^-'>Tv,,„, ^inačelnika inž Olotti-ških funtov. Torej leseni z njimi!"! j;i s -kupnimi močmi >e je posre-Sfetlnjič je bil d ^e/en sjM^razuin ,'ilo gaMleem <».' n j I^kalizirati in it. tolpe so izpustile jetnika. Vrni-' preprečiti razširjenje požan. ki Ia »>Ta se nutl svojce živa in nira-1 bi lahko nastala. pr»sebno ako hi va. pripovedujeta pa. da sta morala v jetništvu trpeti mrtojro zaradi pira'Ji. Tu«li irrozili so jima neprestano s >mrtj«». tako da sta prestala tudi nep«*pi>,ii»» duševne muke. Me,t AncU-ži in Ja|»*»ni'i je l»il za- a novtmbra: Berlin v Bremen Cente Grande v Genoa 11. novembra: .Majestic v Cherbourg Hrrmen v Hremcn Krli v Havre 12. novembra: Volrnttain v lloulopia »ur Utr Ilex v Genoa 15. novembra: Lr-viatiian v Cherbourf In Hrcnr « 15 novembra; Vul«-anla v Trut I >i uls< lilurnl v Cherbourg 18. novembra: <»l>mple v Cherbourg Kuropa v Urrmen 23. novembra: St. l»ulii v r*h#-rlw>ijr« I'rf». liarrJinp t *lavr» H. novembra: vim Strubfii v llrrfn.n 25. novembra: Hcffuaurta v Cher\mura 20. novembra: eh»mt>!Min v ll.ivro A ucmiii* v Ornua >'aJ«Mlc y ChTlxmri 29. ncvtmbra: Urtn«n y Hremen 30 novembra: N>w York v Chf-rlciun Manhattan v Havre HUlrnlitm v Boulfm* »ur Mtr t. docombra: »lunjart v IlrrmtB decembra: I *lj m pie v Ch'-rbourg bil veter. Zt?'»re|» -.r« stanovanjsko kt je bilo s -lamo krito, jo pa svinjak. IIiš.i ^e bila z.i varovana za malenkfust. Kako je o^enj natsal. ^e še ne ve. <»r»»z-ništvo vrši poizve»lbe. POZOR, ROJAKI Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pti "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar 6 an Francisco, Jacob La nab In COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Cullg. A. Sarttt Sallda, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bajtia INDIANA Indianapolis, Loula Banlch ILLINOIS Aurora, Mary Bntchar Chicago, Joseph Blish. J. Bevtli, J. Lukanich, Andrew SpUlar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Angelc, Mary Bamblc1?, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND Stefhr, J. Cerne Kitznilller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M F. Kobe Detroit, Frank Stuiar MINNESOTA Chisholm, Frank Oouie. Frank PuceU Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekala Eveleth, Louis Oonfte Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Pork Virginia. Frank Hrvatlch Waukegan, Jofta Zelene MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ MONTANA Klein. Job*« R. Rom Roundup, M. M Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Brodarlck NEW YORK Oovanda. Kari Strnlsha Little Falls, Frank Masla OHIO Barberton, John Balant, Joe ¥L2 Cleveland. Anton Bobek. Chaa Kartlnger, Jacob Resnlk. John S'ap- Euclid. F. Ba]t Oirard. An'on Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kur if Miles. Frank Kocovtek Warren. Mrs. F Raehar Yoanastoarn Anton KikelJ OREGON Oregon City. Or*, J. KofeU/ PENNSYLVANIA Ambndge, Frank JakAa Bessemer, Mary Hribar Bra d doc k. J. A. Germ Bridaeville. W. R. Jakobeci t Broughton. Anton Ipavee Claridge. A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec. V. Mt vaniek Crafton, Fr. Machek Export. G. Prefič, Louis Zupan, filč, A. SkerlJ Farreli, Jerry Okorn Forest City. Math Kamln Greensburg, F/ank Novak Homer City in okolico, Frank > renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz. Krayn, Ant. TauielJ * Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvftek Midway. John 2ust Moon »Run, Frank Podmlltek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh, J. Pogačar Pres-x>. F. B. Demshar Reading: J. Pezdlrc Steel ton, A. Hren Unity Pta. in okolico, J. Skerl* Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovar Willock, J. Petera el ■1. ileeembra: Itn v Gea<>a dttemfa: Sktlurnia v Trat t. decembra: Kurr>p<» v |tr,m»n Pr^^ ItfK^e^elt * li ««T* a decembra: Berlin % Buram 9. decern bra: PA k IS (BOŽIČNI IZL ET, lla«r» Jll>»rt EUIlin v Chrrl.iur* ^Iaje<«tie v Ch**rlM>ur2' I®. decembra: Ho m * * f>no» 'J. decembra: llsmhunt v < *!»•» rb<.m r« U. decembra: * '"herhreinr f.-nf«- d. v •• decembra: Levralh^n v Z* decembra: is.« M tT'fin Iwolvhbrvt 22 decembra-|e»«l*n » Brtnn 23 decembra: t II«tt» • 'I* mpt'- v Ckcrknurf 2T. decembra: K>ir-e'j» v Hr*m«n 24 decembra: N>* V- »r k v ''h.r^ir M^nh^ft/n v Havre 30. decembra: Oljmplc v Chfrbour* Cll»rt1C Waal .. ..."t; L