KATQLI§K GBuEUKV^lN' LIST«
„ Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gl 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo 4 gl., za pol leta 2 gl., Lt četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan psaznik, izide „Danica" dan poprej.
Tečaj XXXIX.	V Ljubljani, 25. rožnika 1886.	List 26.
Svetega Telesa dan.
Prišel je praznik preveseli, Kristjanu zaželjeni dan, Po njem smo dolgo hrepeneli, Naj srečno bode praznovan.
Zvonovi iz visoke line Premilo se oglašajo; Cvetlice, blage njih miline Nam praznik ta zlo lepšajo.
Po vasi stojmo mlaji, Oviti z venci čos in doz; Mi zdi se, kakor bil bi v gaji In mlaje opleta voocev včz.
Po potih ao sprevod pomika, Sam Jezno obiskuje nas; O blagor, sreča prevelika: Sam Jezus blagoslavlja nas!
Na oknih pa gorijo svčče, Jih milo viditi je rčs; Glej vence male tu, tam včče; Pozdravljajo Te, Kralj nebčs!
Ogledaj štiri tam altaije, Kjer Jezus blagoslov deli; Gospod naj zlega nas obvarje, Priserčno danes vsem želi!
Mladina rožice potrčsa, Kjerkoli vije se sprevod; Vesčli zemlja se, nebčsa — tfed nami hodi sam Gospod.
Prepevajo se pesmi svete O Jezus! Tebi le v spomin; Vse serca milo so pregrete Od slave Tvoje, Božji Sin!
L Z.
Beg.
(Po „Kat. Liitu.")
Tudi starodavni umniki so vedeli, da je človeku prirojeno in vrojeno misliti na Boga. Plutarh piše: »Morete najti narodov, ki nimajo stanovališč, vadil&č za telovadbo, poatav, denarja, čerk in pisem; toda naroda brez Boga, brez molitev, brez prisege, brez verskih nav&d, brez daritev, ne boste našli — tacega naroda ni bilo nikdar." Ciceron je pisal: »Izmed tolikerih stvari ni ljudstva tako nevkroteoega, tako divjega, ktero bi ne znalo, da si moram 3 predstavljati Boga, ako tudi ne vč, kako si ga predstavljajmo." To poteijujago vsi najdniki novih zemlj* in ljudstev, vsi zemljopisci in narodopisci, stari in novi
Dasiravno Ciceroo še alutil ni, kaj jo beoeda vstvarjenja: »Naredimo človeka po nji podobi," jo vendar vsled razodeoja božjega, v njem samem delujočega, pisal v svoji razpravi »o postavi" takole: »Postava je duh božji, ktero absolutni um zapovedjo ali prepoveduje. Ta um, kader v človeškem duhu dobi izrazno obliko, se tudi imenuje postava. Ker toraj ni nič boljšega kakor je um, um pa je v Bogu in v človeku, ter po umu prihaja človek v edinost z Bogom, postaja podoben Bogu. Zato moremo takole reči: Sorodni smo, enega smo rodu, enega vira z onim v nebesih. Iz tega se vidi, da le tisti pozna Boga, ki se zaveda svojega izvira in ga spoznava.0
Razodenje božje, djano v duh in serce človeštva, zverglo se je v starem času v mnogoboštvo in maliko-častje. Pogansko praznoverje je zmagalo in odrinilo pozneje tudi ustmeno izročilo o neposrednjem osebnem razodenju božjem. V posameznih modrijanih ostala je misel o Bogu živa, ali pa je bila čudovito z osebnim modrovanjem oživljena. Ti modrijsni so spoznali, da je vera v malike njih časa praznoverje, pa so začeli to praznoverje napadati. Sokrat je v tej borbi svoje prepričanje plačal z življenjem. Ciceron v svojem spisu »de divinatione" opisuje praznoverne misli in navade svojega časa, ter pravi: »Da rečemo, kakor je re " praznoverje, razširjeno po ljudstvih, je zmoglo vsa vse nravi, ter prijelo človeka za njegovo naj stran. Mislil sem sam pri sebi, da bom koristil" svojim občanom, ko bi izkoreninil to praznoverj^' to je treba skerbno gledati, — nikakor pa se ž
ne bo uničila vera. Modremu človeku se namreč spodobi, da se derži naredb prednikov, spolnujoč svete navade in obrede; lepota sveta pa in pravilna razredba nebesnih telčs nas morsjo. da priznajmo, da je vzvišeno večno Bitje, ktero je vredno, da ga človeški rod občuduje in časti. In kakor se mora s poznanjem prirode sklenjena vera spolnovati, prav tako se morajo izkore-ninjevati vse korenine praznoverja; kajti ono (praznovčrje) nas tišči, nas preganja, naj se oberne kamorkoli." — Iz teh besedi Ciceronovih sklepamo, da je sam zase res imel pravo misel o Bogu, da je pa vendar zavoljo zunanjih okoliščin omahoval in se gibal še med pravo vero v Boga in med poganskim praznoverjem, rekli bi skoro: kakor listje na drevju. Bal se je, kakor tudi Platon, resno in možato izreči svoje mnenje, da ne bi ž njim ravnali kakor s Sokratom. Zato je hotel Ciceron, naj se ohranijo naredbe prednikov, naj se spolnujejo navade in obredi, ob enem pa je želel, da ljudje občudujejo vzvišeno večno Bitje, ktero je storilo lepi svet, ter pravilno kroženje nebeških telčs, in vedeti, kako ljudje to bitje častč. Toda to je bilo težavno. Verske naredbe in vstanove Ciceronovih prednikov, navade in obredi njegovega časa so bile zgoli pogansko in malikovavsko obhaja oje, to pa se je moralo s korenino izrovati, ako se je imela povzdigniti in razširiti prava vera, s poznanjem prirode sklenjena, to je, ako so hotli spoznati edinega večnega Boga, premišljujoči prirodne čudeže. Modroslovci novega čaaa se obračajo za Cireronom, toda nekteri po narobejnem potu. Pravijo namreč, da so verske naredbe naših prednikov sveti običaji, obredi kerščanski pa so jim praznoverje, ktero sovražijo in zatirajo; pa se jim tudi poljubi zaterjevati, naj nihče ne miali, da prezirajo vero, da tajč Boga, in zato pravijo, nekteri slepi zašli, nekteri pa nalaš lažejoči, da s tem, ker bi radi izkorenili, kar mislijo, da je praznoverje, nečejo izrovati tudi vere aame. Ciceron še ni bil prejel kerščanskega rszodenjs božjega; novošegni laži-modroslovci pa, ki sami sebe mamijo in obožavajo, so od-vergli od sebe rszodenje božje.
V starem času so bili tudi taki modroslovci, kteri so se pogreznili v popolno nevčrstvo, kader so bili spoznsli, da vera njihovega ča8a je praznoverje. Kajti, ker niso mogli več verovati v bogove, niso hotli nič božjega več verovati, ter so postali brezbožniki. O teh modroslovcih primerno pravi Plutarh v razpravi „de superstitione": „Jih je, ki bežč od praznovčrja, pa brez premislika hitč stermoglavljati se v surovo in grozno prederznost, ki leži v sredi med praznoverjem in brez-boštvom." Ta izrčk šiba veliko menj brezbožnike starega veka, kakor brezbožneže našega časa. Glede pervih brezbožnikov, ki so živeli v noči poganstva, kterim je bila ugasnila luč pervega neposrednjega razodenja božjega, svetloba kerfčanstva pa jim še ni zasvetila, razumevamo, kako so se pogreznili v popolno nevčrstvo tisti čas, ko so bili spoznali ničnost vere v malike, in da se niso mogli vzdigniti do vere v edinega večnega Boga. Brezbožniki naše dobe pa, ki poznajo dvojno razodenje, stare in nove zaveze, ter imajo razen tega pred seboj nauk o Bogu tolikih umnikov in verski zgled toliko človeških rodov, oni se vzdigajo v grešni napuh-nj en os ti nad vero, ker sami sebi lažejo, da tako se bodo povzdignili nad praznoverje, med tem pa prepadajo v močvirje in kalužo nevčrstva, v ktorem se davi in ubija vse plemenitejše življenje, pogreznejo se v sramotno blato neverstva, ki je najbreztolažnejše in najgerše. Brezbožniki ne verjamejo Bogu, ker ga ne morejo dorazumeti; ali potem takem bi morali tajiti še to, da oni žive na svetu, ker tudi svojega bitja ne morejo pojmiti in doseči. So tudi taki brezbožniki, ki zato ne verujejo v
Boga, ker ne marajo za te ali one včrske navade šege, obrede; ne marajo pa zanje, ker ne zapopadejo, kaj le-tč pomenijo, ne pomnijo globocega djanja, verskega pomena, ki izhaja iz narave sploh, zlasti pa iz človeške narave, ali pa v svoji dušni gerdobnosti nečejo poznati tega pomena. Brezbožniki pravijo, da ni Bega, češ, to se ne more dokazati matematično, s ciframi; ali pa verujejo v nič, ki se tudi ne da dokazati teoretično, ki nasprotuje celo fisičnim opazovanjem in razumnemu znanju vesoljnega človeštva.
Že v prastarem poganskem čaau so bili modroslovci, ki so preiskavali io premišljali prirodo (natoro), pa niso v nji našli Boga, ki so natoro samo za boga molili, jo postavljali namestu Boga; dušno službo božjo so imenovali praznoverje, ter oboževali grudo in tvarino. Tem modroslovcem se je uperl Seneka s temi lepimi besedami: „Kaj je priroda, ako ni v Bogu in iz njega, ako ni božanski um, razširjen po vesoljnosti? Kamorkoli ae obernemo, povsod je Bog, on spolnuje svoje delo. O nehvaležni človek, goljufaš se tedaj, ki praviš: Nimam za kaj hvaležen biti Bogu, pač pa naravi! Noben dčl narave ni brez Boga. Imenujte ga prirodo, razrednost, usodo, to so dela taistega Boga, ki po različnih načinih očitno kaže svojo vsemogočnost."
Tako tedaj so več ali manj jasno poznali pogani starega veka Boga iz prirode ali natore sploh, posebej pa iz človeške narave; verovali so v Boga, ki ga kakor nekaj gotovega in neizogibno bivajočega predstavljata človeški um in človeška pamet, ter so imeli to posrednje naravno razodenje božje. Tudi apostol narodov spominja na to prirodno postavo, ko v svojem listu do Rimljanov ojstro povdarja, da so pogani poznali pravega Bogs, da pa niso delali po tem poznanju, so od njega odpadli, ali pa so si ga v svojih zmotah in dozdevah nevredno in napčno mislili. Veliki ta apostol je pisal Rimljanom; »Razodeva se jeza božja z neba nad vso brezbožnostjo in krivico tistih ljudi, kteri božjo resnico 8 krivico zaderžujejo. Zakaj, kar se od Boga vedeti more, je znano med njimi; Bog jim je namreč razodel. Kar je nevidnega na njem, se pozni in vidi od stvar-jenja sveta po tem, kar je vstvarjenega; tudi njegova večna moč in božanstvo, tako da nimajo izgovora. Ko so spoznali Boga, ga niso kakor Boga častili ali ga hvalili; temuč so se gubili v svojih mislih, in otemnelo je njih nespametno serce. Modre so se imenovali, pa so bili neumni. Veličastvo neminljivega Boga so spremenili v podobo minljivega človeka, iu ptic, čveterouožcev in lčzerčine. Zavoljo tega jih je Bog prepustil željam njih serca. nečistosti, da so skrunili svoja telesa. Spremenili so božjo resnico v laž; čaatili so in služili raji stvarem, kakor stvarniku, ki je češčen vekomaj. Zavoljo tega jih je Bog prepustil spridenemu poželenju, da so vsi polni krivice, hudobije, nečistovanja, lakomnosti, napačnosti, polni nevoščljivosti, ubijanja, krega, goljufije, hudodelnosti, podpihovavci, obrekovavci, Bogu sovražni, zaaramovavci, prevzetni, napuhqjeni, izmišljevavci, raz-
ujzdani, brez ljubezni, brez zvestobe, brez usmiljenja......
ki vedo, kako pravičen je Bog, pa vendar tako delajo, in ne delajo le sami, ampak še drugim dovoljujejo.
Pri vsej ti ostrosti, s ktero budi veliki apostol narodov odpadnike pogane, odpadle od pravega Boga, je bil vendar pripravljen tudi Rimljanom pomagati, pripeljati jih k Bogu ter soznaniti jih z božjim razodenjem. S plemenito, pohlevno, navdušeno ljubeznijo pisal je sv. Pavel Rimljanom. Vsem, kteri so v Rimu, ljubim Božjim, poklicanim svetim: Milost bodi z vami in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa. Najprej hvala Bogu po Jezusu Kr. zavoljo vas vseh, ker se o vaši veri govori po celem svetu. Zakaj Bog mi je priča, kferemu
služim s svojim [duhom po evangeliju njegovega Sina, da se vas neprenehoma spominjam, in da vselej v svojih molitvah prosim, da bi se vendar enkrat zgodilo, da k vam pridem po volji Božji. Želim vas namreč videti, da bi vam podelil kaj duhovnih darov, da bi vas poterdil, da z vami skupaj potolažen bom z vašo in svojo vero, ktero skupaj imamo občno. Nečem Vam prikrivati, dragi bratje, da senu že večkrat sklenil k vam priti, da bi kaj sadu imel med vami, kakor imam sad med drugimi pogani. Dolžnik sem Grekom in Negrekom, modrim in nemodrim. Zato sem pripravljen, kolikor mene zadeva, evangelij oznanovati tudi vam v Rimu. Zakaj ne sramujem se evangelija, ker moč božja je, s ktero se zveličujejo vsi, ki verujejo, najprej Izraelci, potem Greki, zlasti zato, k®r se v njem razodeva pravičnost božja iz vere v vero, kakor je pisano: Pravični iz vere živi. (1, 7—17.)
Povdarjamo še to: Sveti Pavel je žugal z jezo božjo liudčm, ki po krivici ustavljajo božjo resnico. Krivobožnik Ciceron, ki o Kristusu in sv. Pavlu nič ne vš. napisal je krasni stavek: »Pobožnost je pravičnost do Boga *)." Sokrat in Platon, premišljevaje zmote in zlobe, v ktere je bilo zašlo človeštvo in se pogreznilo z vero, posnemata edino le iz natore, spoznala sta, kolikanj potrebno je neposrednje razodenje božje, ter sta rekla: „Človeštvo se ne more oteti iz temote svojega duha in iz spridenosti svoje nravi (natore), razen ako bi se dopadlo Bogu, 3a bi poslal koga ljudi podučit in poboljšat.
(Dalje sledi.)
Še nekaj od 800letnice
v Šentvidu pri Ljubljani.
(21. nedelja po Bink. 11. vinotoka.)
(Konec.)
Ako ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Jan. 4.
Zopet druga svitla zvezda naših časov so premnoge kanonizacije, prištevanje med svetnike, to je, tiste častitljive slovesnosti, ko se služabniki in služabnice Božje, ki se tako stalno, obilno skazujejo s čednostmi in čudeži v življenji in po smerti, da se potlej očitno in v velikih slovesnostih prištejejo med svetnike. Zlasti pod papeštvom Pij a IX jih je bilo do čuda veliko število prištetih med zveličane in med svetnike. Gotovo mnogi izmed vas pomnijo prelepo slovesnost japonskih mučencev, med kterimi je bilo celo nekaj mladih dečkov ali skoraj otrok, ki so serčno prestali smert za sv. vero na križu, in so bili toraj prišteti med častitljive mučence.
Nekaj posebno lepega in veselega v novem času je veliko razširjanje pobožnosti do najsv. Jezusovega Serca in češenje Marijnega presv. Serca, pa dotičnih prelepih bratovšin Jezusovega in Marijnega Serca. Ta pobožnost, ki je bila sicer od začetka v sercu sv. Cerkve, se je pa cčitno razcvetela šele poslednji čas. Ozrimo se le na nektere dOgodbe v tem pomenu.
Še le nekaj l&t potlej, ko sem bil postal mašnik 1. 1845, so prišle na avitlo v naši škofiji perve veči bukve o češenji Jezusovega in Marijnega presv. Serca, vsled česar se je to češenje prav obilno pomnožilo po naši deželi. Drugo je to-le: Pred mnogimi leti so se na željo sv. Očeta papeža Pija IX vse cerkve in duhovnije darovale in posvetile Jezusovemu najsvetejšemu Sercu, kakor v predčutku, da bodo nastopili hudi časi za vernike, da naj toraj pribežč v varno zavetje, v Jezusovo
najsv. Serce pred zalezovanjem brezvernega sveta in hudobnega duha. In koliko cerkev se dalje je zidalo in se zida Jezusovemu presv. Sercu na Čast! Tako so v delu v Parizu, v Rimu, v Gradcu, v Ljubljani je že precej prav lepo in častitljivo dozidana, pa ni se še rešila plačilne butare. Koliko je dalje bratovšin Jezusovega in Marijnega Serca! V Ljubljani pri oo. Frančiškanih je bratovšina Jezusovega, pri sv. Petru podružnica Marijnega Serca, pri gospčh Uršulinarcah pa nApostoljstvo molitve," v katerem ste obe bratovščini obseženi.
Lejte, to so tako rekoč nove zvezde, nova lepota sv. Cerkve, nova čast, s ktero se skazuje novi čas pred nekdanjim in noben človek ne more tajiti, da sedanji čas ima premnogo lepega in častitljivega, s čimur se nekdanji ni mogel ponašati.
Kaj čemo pa reči o Šmarnicah? Je mar to staro opravilo? Slehernemu je znano, da so cvet novega časa, vendar so že razširjene po vesoljnem svetu. Tako v Egiptu, v Jeruzalemu, v Ratisbonovih napravah, v Carigradu, v Afriki, v Indiji; videl sem jih opravljati tudi na Libanonu! Kako malo se je o Šmarnicah slišalo še pred 30—40 leti? Ali ni to nova lepota današnjih časov v sv. Cerkvi. Ljudje, ki so sicer vero že močno zgubili, hodijo k Šmarnicam in mnogi se pri njih spre-obernejo, zopet najdejo zgubljeno vero in Boga v svoje serce.
Marijno češenje dobiva nove, mlade podobe, pa tudi nove dobrote dosega. Taki novi obraz češenja je Lurška Marija D., ktere podoba je bila od samega miigsp. škofa v frančiškanski cerkvi s toliko slovesnostjo blagoslovljena, pod Rožnik spremljana in častitljivo na svoj pripravljeni prestol postavljena. Ljudje v velikih množinah hodijo tje gori molit. Tudi Vi jo imate v Št. Vidu in hočete ji v posebnem znamenji prostor odločiti. *) in to po pravici, ker brez števila milost so ljudje že dosegli in jih vedno še dosegajo na priprošnjo Lurške Marije Device.
Ako bi hotli še dalje premišljevati lepoto in čas-titljivost katoliške Cerkve v novejših časih, ne pridemo na konec. Ozrimo se na misijonarje. Kdo pomni n. pr. od naj starodavniših časov, da bi kaki duhoven bil šel iz naše dežele za misijonarja čez široko morje v Ameriko, kakor se je godilo poslednje leta, ali pa sploh, da bi jih šlo iz raznih krajev med pogane toliko, kakor dandanes? Po mnogih deželah med kristjani in nejever-niki so naprave, v kterih se misijonarji za misijone izučujejo in odgojajo, in njih večina je bolj iz novih časov. V Ameriki imamo mi Kranjci polno misijonarjev in med njimi že 3 škofe, kterih dva sta še živa. Zuaj že skor vsako leto kteri od tam pride in vzame seboj novih mladenčev, kteri se tam za misijonarje izučijo — ali v kakem samostanskem ali sploh duhovskem semenišču. Eden je zdaj nedavno materi v Ljubljano pisal, da je izdelal novicijat in se začne učiti bogoslovstva za duhovna; on nikoli ne more dopovedati, kako srečnega se čuti, ker ga je Bog v ta stan poklical. Drugi so bogoslovci in semenišniki, kterih enaka sreča in veselje čaka... Ali ni tudi to lepota sv. Cerkve v novejšem času, zlasti za našo deželo, ki poprej ni imela misijonarjev, ali malokdaj kterega? Skrijejo se mlačneži in sovražniki sv. Cerkve pri toliki gorečnosti mnogih naših mladenčev v novejšem času!
In koliko misijonarjev, zlasti med Kitsjci, je častitljivo smert storilo in drago življeige dalo za sv. vero! Ravno to leto (vlani), ko so nespametni frajmavrarski republikani na Francoskem šli pogane dražit na Jutrovo, so Kinezi in drugi pogani na Jutru pomorili in poklali na tisuče misijonarjev in druzih katoličanov. To je sicer
*) Est enim pietas jnatitia adverius Denm.
*) Zdaj to snamnje • podobo že stoji.
frozovlto; po drogi strani pa apet častitljivo in slavno, er nebesa z novimi mnčeniki in apričevavci napolnujejo. Kadar n. pr. borom naznanila, da ao jih toliko in toliko poklali in pokončali, me nevolja grabi; pa si zopet mislim: nespametnež! kje pa bi bila naj veči lepota katoliške Cerkve, ako bi ne bilo sovražnikov, kteri zveste katoličane terpinčgo in ravno s tem neusmiljenim djanjem nebesa napolnujejo!
Mlajše lepote katoliške Cerkve so tudi v silo slavnih in častitljivih procesijah o sv. Rešujem Telesu, za ktere se mladi in stari vnemsjo in se te procesije po naši deželi z veliko veči slovesnostjo obhajajo, kot je bilo to pred kaj leti. Zarea ginljivo je, a kolikim veaeljem mladeoči postavljajo mlsje, device in otroci vence vejejo, pota in cerkve okinčujejo za procesijo nsjsv. skrivnosti sv. vere!
Pa tudi druge lepe opravila so mlsjši kinč sv. Cerkve, kakor Vaša nova katoliška družba, kteri so pred kratkim milgsp. škof sami med toliko slovesnostjo pridigali, maševali in zastavo blagoslovili. Ali niso tudi take slovesnosti nova lepota in čast sv. katoliške Cerkve? da molčim o vsih prelepih napravah in olepševanjih, ktere ste tako zalo vravnali za preslavno SOOletnico svoje fare.
Da se naše premišljevanje vse preveč ne zavleče, naj opomnim same še ene lepote sv. Cerkve, in to so bolj pogoste ss. Obhajila kot je bilo to pred kaj časom, in zlasti tudi presunljive slovesnosti, ki se veči del povsod godč pri pervem sv. Obhajilu malih. Stareji ljudje dobro pomnijo, da se to pred več leti ni tako lepo godilo. K temu veliko pripomorejo tudi s s. ljudski misijoni, ki se v novem času po vsi deželi obhajajo, in pa prelepa bratovšina sv. R. Telesa. Zato je ob nedeljah in zlasti o lepših praznikih in shodih polno ljudi pri Božji mizi. Tega sem se tudi pri Vas prepričal, ko sem pred nekimi leti večkrat imel opravilo v Vaši lepi cerkvi. Tu je bilo polno ljudi pri sv. Obhajilu, in posebno lepo se mi je zdelo, ko je toliko otročičev io mlsdih sv. R. Telo sprejemalo. Lepa je ta gorečnost Nespametna jožefinska mlačnost pred kaj časom tej lepi navadi ni bila prijazna in stari ljudje vedo, da je tudi v tem oziru zdaj bolje, kot je bilo pred kaj časom. — Lejte zopet novo lepoto sv. Cerkve v poslednjih časih! —
Ako sem Vsm pojasnoval, da je v katoliški Cerkvi mnogo lepega in častitljivega, česar poprej ni bilo, saj v ti stopnji in mčri ne, kakor je zdaj; vender a tim nočem reči, da so zdaj ljudje sploh bolji kot so bili nekdaj. Veliko je hudega in silno potrebni smo pokore. Zato se tudi dnevi av. misijona v vaši fari bližajo. Ozrite se 800 let nazaj v preteklost, premislite, koliko Vaših ljudi je hodilo v to cerkev, ki jih ni več, koliko jih je bilo v tem času pokopanih; ko bi vsak imel svoj grob eden vštric druzega, cela fara bi ne bila druzega kakor eno samo obširno pokopališe. Zdaj pa pojdite na vsacega grob in prašajte vae: povej mi ti, ki ai že na unem avetu, kaj mi je atoriti? Vsak Vam bo v vašem sercu natihoma odgovoril: le eno ti vem povedati in to je: Reši svojo dušo!
Vprašajte celo versto svojih duhovnih pastirjev v njih grobih: povejte nam duhovni očetje naših očetov: kaj nam je storiti? in vsi bojo odgovorili: „Reši svojo dušo!®
Pojdite na pokopališe tukaj zraven (ali tuji na avoja pokopališa doma) in prašajte avoje očete, matere: Oh povejte nam, kaj nam je storiti? Vsi bojo z enim glasom odgovorili: ,Rešite svojo dušo!"
Stopite pred kapelo na pokopališu, odvalite v kapeli kamen, zakličite v grob iu recite ranjcemu. svojemu župniku č. g. Blažu Potočniku: O ljubi duhovni oče,
Vi ste toliko storili za telesni in dušni blagor naše htre, nam tako lepo zvonilo vravnali, za cerkev, pokopališe tolikanj delali, lepe bukve in pesmi pisali, nas kerševali, spovedovali, poročevali itd., nam tolikrat božjo besedo oznanovali: povejte nam še zdaj iz groba: kaj nam je zdaj storiti, ko ste nas zapustili? In tiho Vam bodo odgovorili v Vašem sercu! »Reši vsak svojo dušo!tt Odkrite mertvašnico zadnjega svojih umerlih gg. duh. pastirjev, č. g. Antona PotoČhika, ki ste ga tako močno ljubili, recite: Nepozabljivi naš g. duhovni pastir, prečast g. duhovni oče Anton Potočnik! žalujemo po Vaa, ker ste naa tako priaerčno radi imeli! Vi ste skerbeli za našo prihodnjost, ste nam današnjo slovesnost že davno pripravljali in zlasti tadi sv. misijon, ki kmalo nastopi. Vi ste pri domači cerkvi,-na pokopališa, pri podružnicah toliko delali, Vi ste nam znamnja ob potih postavljali, v cerkvi nas tako priserčno učili — oh dajte nam še danes odgovor, žaluj ste vse to delali? dajte nam še en nauk: Kaj nam jo zdaj storiti?... In globoko v sercu bote zaslišali tihi pa resni odgovor: »Reši vsak svojo dušo! Oh, očetje, matere, rešite syojo dušo in duše svojih otrok —, mla-denči, deklice, varite se greha, rešite svojo dušo !*
Prašajte sedanjega še živega tako skerbnega gosp. očeta, in tisti, ki so se z njimi naj bolj trudili za 8001etnico io recite: S tolikim trudom in skerbmi ste nom napravili toliko slovesnost, kakoršno še ni bilo v deželi; kaj vse to pomeni, ali morebiti, da bi pridobili slavo svoji duhovniji, da bi drugi o nas govorili, da bi naše ime bilo z zlatimi čerkami zapisano v bukvah zgodovine? O ne, bodo odgovorili, konec vsega tega se izhsja na to: „Reši svojo dušo!"
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Dobernič 17. junija. (Nov križev pot.) Binkoštni ponedeljek bil je letos za farane Doberniške poaebno znamenit in 8podbuden. Praznovali 8mo namreč blagoslovljenje novega križevega pota. Slovesnost vodil je v. č. o. Hugolin, gvardijan novomeški, v družbi še sedmerih dragih duhovnov. Ljudstva zbralo se je bilo nenavadno mnogo in je prav pazljivo sledilo službi božji in dotičnim cerkvenim obredom. Vsa ta slovesnost terpela je od devetih do pol ene popoldne. — Verniki so z novo to cerkveno napravo jako zadovoljni; upajmo, da jih bode novi križev pot še tem bolj vnemal k pobožnosti, ter vabil jih še posebno sedsj o svetem letu k zvestemu premišljevanju terpljenja Zveličarjevega. Pa je tudi delo samo v resnici okusno in prav dobro zver-šeno. Slike oskerbel je domači umetnik g. Ogrin, okvire pa g. Jontez. Oba umetnika domačina vredna sta pri Doberniškem križevem potu očitnegs pripoznanja, ter ji smemo za enaka dela toplo priporočiti. —
Tako je dobila cerkev naša zopet nov kinč, verniki novo netilo k pobožnosti, zadnja slavnost pa je bila priča za vnemo dolenjskih rojakov v prid hiše Božje. Z veselim upanjem smemo se torej ozirati v bodočnost, ki nam podi kmalu zopet novo slovesnost. Nadejamo ae namreč, da akoro zagledamo pred oltarjem domače cerkve svojega domačina opravljati pervo daritev Gospodu. Toda o tem vam še poročim. (Prosimo priljudno, kakor tudi od druzih strani poročila o teh in enacih prilikah, da se dogodbe ohranijo za cerkveno zgodovino naše škofije. Vr.)
Iz Motnika 15. junija. — (Sv. misijon.) — Ako-ravno je brezvčrui duh današnjega časa ljudstvu vero in nravno ži\ljenje jako omajal, je vendar priprosti ljud
io stoj od starišev vtemeljeni Tenki čut deloma nepokvarjen ohranil, io tndi spačenemu hudobneža še tli iskra katoliškega čnta t serca. Ta mala iskra naj se podkuri, podpiha in iz nje bo švigajoči plamen. Pomoček k tema je sv. misijon, kterega je resnično vsaki fari toplo želeti. Misijon je skoraj geslo naše dobe po Slovenskem. Odkar so častiti oo. lazaristi na Avstrijanskem vstanovljeni in imajo pri sv. Jožefu v Celja ter naj novejši čas tadi v Ljubljani misijonsko hišo za Slovence, se misijonski dah po naših deželah kaj prijetno poživlja. Smem reči, da redki so sem pa tje snidi slovenskih duhovnov, kjer bi se ljudski misijon ne jemal v spominj. In to je dobro znameuje za našo duhovščino, kajti čul sem nekokrat iz ust pobožnega, jako učenega moža bude besede: „Qui adversarius eat missionis,susprectus est de 8exto.tf — Misijoni, čeravno ne neogibljivo potrebni, so vendar prav zelo koristni; ko bi že droge hasljivosti ne imeli, je zadostno, da se dolge spovedi opravljajo in zastarani kvas očiščuje, ker žalostna skušnja uči, da skoraj polovica kristjanov takih spoved potrebuje. Se vč, da ljudski misijoni povsod enscega sadu ne donašajo, pa misijonarji tega niso krivi, vzrok je kje drugje, pa ga ne bom preiskoval.
Imeli smo sv. misijon pri nas od 7.—15. junija. Vodili so ga gg. lazaristi od sv. Jožefa pri Celji prav spretno in goreče pod vodstvom prečastnega, občezaslu-ženega starčeka Jakoba Horvata. — Za ljudstvo so bili ti dnevi blažen praznik, stanovitno in pridno se je vde-leževalo pobožnosti. Kdor je bil nazoč, moral je spoznati: ta ljud še ni tako spriden, ima še zdrav verski čut Že precej v začetku sv. misijona je bila cerkev prenatla-čena, pri posameznih govorih tudi tako prenapolnjena, da niso mogli vsi v cerkev. Z vidno gorečnostjo in zvesto je ljudstvo na uho vleklo besede g. govornikov, moški in ženski spol. Resnično! to ti je bil srečen in zlat čas zveličanskega veselja in svete radosti. Ako je bil pričetek jako slovesno vpeljan z obhodom otrok do 16. leta od farovža do dokaj oddaljene farne cerkve _ med lepo ubranim zvonenjem in pokom možnaijev, je bil sklep še veličastneji z obhodom novo blagoslovljenega . misijonskega križa, ki ga je neslo 8 verlih dečkov in v krogu spremljalo lepo število Motniških deklic z ven-čiki na glavi med streljanjem, zvoneujem in lepim petjem. Marsikterim so se solzice svetega veselja in radostnega čutila utrinjale iz oči. Za me in za slehernega, kteri se je te slovesnosti vdeležil, pa je živi dokaz, da sovražniki sv. misijona niso na pravem potu.
Ljubi čitatelj, ako ne verjameš tega, le poskusi in prepričal se bodeš, kako sladek je Gospod. — Upajmo, da bode ta slavnost rodila obilo stanovitnega sadu in pošteni farani Motniški pa se bodo pač še dolgo radostnega serca spominjali verlih gg. misijonaijev ter skazali se hvaležne s spolnovanjem njihovih naukov, kar je nar večja plača za njihovo neumorni trud in delavnost
Na zdravje!
Iz Bosne imate čč. sestri Jezusove presv. Kervi, Kasparina in Joana, od c. kr. vlade privoljenje 6 tednov zbirati po naši deželi pomočke za svojo napravo, ker jim je lansko leto toča vse pobila. Sestre posebno veliko dobrega store za sirotinske otroke, kterih imajo sedaj 64 v svoji napravi, med njimi tudi nektere moha-medanske. Navadno je, da cerkveni redovi, sami ubožni, vender največ storč za oliko kterega si bodi naroda; zato so taki ljudje, ki delajo vse iz ljubezni do Boga in bližnjega, tudi vselej podpore vredni.
Št. Vid na Koroškem. V ondotni bolnišnici usmiljenih bratov je bilo lansko leto 993 bolnikov raznih stanov, n. pr.: 658 kmetov in poljedelcev, 28 vojakov, 13 pekov, 13 ključavničarjev, 12 čevljarjev, 10 kovačev,
10 mesaijev, 9 šolskih dečkov, 14 mizarjev, 15 tovar-ničarjev, 16 železniških delavcev, 7 rudokopov, 8 soda rje v,
7	pohišnih kramarjev, 7 krojačev, 6 mlinarjev, 5 zasebnikov, 4 sedlarji, 3 vervarji, 5 duhovnov, 4 tkavci, 15 tesarjev, 5 kamnosekov, 3 učitelji, 2 slikarja, 2 oprav-nika, 1 lovec, 2 klobučarja, 3 strugarji itd.
Ozdravilo se jih je 751, zboljšalo 130, umerlo 58, ostalo 49 itd.
Po narodih je bilo: 806 Korošcev. 72 Kranjcev, 33 Štajarcev, 12 Čehov, 10 Primorcev, 7 Horvatov, 23 Slavoncev, 6 Italijanov, 8 gornjih in doljnih Avstrijancev,
8	Tirolcev, 3 Ogri itd.
Po veri: 960 katoličanov, 28 protestantov, 4 nezed. gerki, 1 starokatolik.
Prijor č. P. Anaklet Leitner se v dotičnem izkazu vsim dobrotnikom v imenu bolnikov serčno zahvaljrje, posebno po pridnim Korošcem in Kranjcem, in prosi nadaljne pomoči.
Pri sv. Križn poleg Kostanjevice je 17. rožnika umeri g. Janez Oštir, bogoslovec 1. leta v Ljubljani. Umeri je verli mladi gospod za sušico, ktera žuga mnogim študujočim sedanjega časa. Vzroke preiskovati bi bilo vredno in potrebno. — Bog daj blagemu raojcemu večni mir.
V ljubljanski deželni bolnišnici so preteklo nedeljo, 20. t m., obhajali lOOletnico njenega obstoja. Vdeležiti so se premilostni .gospod knez in škof dr. Jakob Misija, deželni predsednik bar. Vinkler, deželni glavar gr. Thurn, mestni župan in več druzih višjih gospodov. Imel je prečast gosp. prednik oo. lazaristov Ign. Bdhm ob 10 sveto mašo, potem so slavni gosti obiskali bolnike. Pri naslednjem zsjuterku so se spomi-njali zgodovine te preblage naprave, pa kako da bode treba razširiti bolnišnico, ker prostora primanjkuje; tudi da hočejo dati na svitlo zgodovino te bolnišnice, ktero delo je prevzel g. dr. Valenta. Deželni predsednik je potem v imenu vlade naznanil vsestransko zadovoljnost in zahvalo deželi, njenim zastopnikom, zdravnikom, vrad-nikom, gg. duhovnom in usmiljenim sestram. G. župan Grasselli je naznanil deželi zahvalo v imenu ljubljanskega mesta in prav modro je opomnil, kako naj se v tej dobrotni napravi zraven za telesno sberbi tudi za dušno zdravje, — toliko bolj, ker duhovno zdravje veliko pomaga tudi k telesnemu.
Bolgarsko. Velika potreba, ktera je vsled sedanjih žalostnih okolnost nastala v apostoljskem namest-ništvu v Sredcu in Plovdivu (Sofija in Filipopel) v Bolgariji, sili nas bolj kakor kedaj obračati se k dobrotnikom v Avstriji, in najpotrebnejših pomočkov za katoliški misijon na ta način iskati. Politiške razmere namreč med Avstro-Ogerskim in Bolgarijo so v zadnji orientalski vojski naše stanje mnogo spremenile in ogorčale (shujšale), ker Bolgari niso nam več tako vdani, kakor poprej, tedaj se tudi od njih ničesar ne moremo nadjati, a naša predraga dobra mati „S. Congregatio de Propaganda Fide" — oropana po brezverni vladi — ne more ne sebi in ne drugim pomagati, nego mora sama na ptuja vrata terkati in milosti iskati.
Zavolj žalostnih teh vzrokov je podpisani z dovoljenjem in odobrenjem tugojoče propagande od milost g. nadškofa O. Roberta Menini-a, apost namestnika v Sredcu in Plovdivu, poslan v Avstrijo, da v svoji domovini pobira milodare za novo semenišče v Sredcu; zato poln zaupanja v Boga, preblaženo mater Devico Marijo, in av. Jožefa, goreče prosim preč. gg. duhovščino, visoko spoštovano občinstvo in razne bratovščine, da bi za omenjeni namen prav obilno darovali miloščinj, ki jih lahko pošiljajo častnemu samostanu čč. oo. Frančiškanov
t Ljubljani. Vsemogoči, predobri Bog bo vsaki dar t:-oč-krat povernil. Proseč in moleč Boga za obilni blagoslov nad blage dobrotnike, priporoča se hvaležni, ubožni
P. Maks Stranjšak, kapncin, misijonar is Bolgarije.
S Krasa. Ljuba Danica! Glej, kako napredujemo pri nas na Primorskem v odgoji Šolske mladine! C. k. namestništva Ukaz, Terst 15. t m. br. 707/P., prepoveduje izjemoo „za letos mladini (šolski) deležnost pri procesiji S. R. Telesa iz obzira naprednega letnega časa in iz obzira zdravstvenega.* To jo — se vč — v nemščini pisano, in podpisan je okrajni Šolski svet, Sežana 19. 6. 86. Nr. 277.
Toraj ta ukaz ni za gradove same, ampak tudi za kmetske občine. Tukaj vročine letos skoro ne poznamo, zdravje je pa izverstoo po celem Krasu. Ložarski bratje bodo tega ukaza veseli ; pa veselje se jim bo ogrenilo, ker najberže bodo otroci k procesiji prišli, če tudi ne kot šolarji, se bodo vdeležili kot kristjanski otroci.
Strela! Med pogostimi nesrečami letošnjega leta je todi ta, da jih veliko strela pobije, kakor: na Štajerskem neko ženo, na Moravskem 81etnega dečka, na Češkem 161etnega mladenča itd.
Zoper preklinjeTanje.
Hervaška deželna vlada je dobila mnoge pritožbe, da po nekterih krajih bivše vojaške meje se preklinje-vanje strahovito razširja io jo torej vradnijam naložila, naj okličejo prebivalstvu in naznanijo, da tako preklinje-vanje bode ojstro kaznovano. — Kaj tacega bi tudi pri nas ne škodovalo, zlasti zoper nektere pobalioe in so-dergo. Noben človek, kteri preklinja, se ne more omikan imenovati.
Neki voznik meota Askoli, po imenu Sorci, je iz mesta domu peljal. Na enem mestu pred podobo Marije D. obiskovanja se je voz ustavil. Voznik akočž z voza potiskat, drugi človek pa spredej vleče. Ves obdivjan zarad tega zakasnjenja poškili na Martino podobo in prestrašno bogokletno zakolne. Ali neutegoma potem se na tla zverne; njegov pajdaš steče mu pomagat kviško; toda kadar pride k njemu, je bil bogoskrunež že merlič. (Apol. di Torino.)
Pokorščina in nepokorščina.
Leovigild, kralj večernih Gotov v Španiji, kateri je bil pristopil k arijanski krivi veri, je imel 8ina z imenom Hermenegild, kateri se je bil po milosti Božji arijanaki krivi veri odpovedal ter se povernil v naročje katoliške Cerkve. Njegov oče se je nad tem tako razjezil, da ga je dal vkleniti in v ječo vreči, ker je mislil, da bode sin k arijanski krivi veri prestopil, da zadobl svobodo. Toda Hermenegild je prenašal poterpežljivo okove in vezi zaradi resnice in iz ljubezni do Boga in Zveličarja. Čez nekoliko časa je rekel kralj svojemu sinu: „Svobodo in življenje ti bodem dal, v časti in visoke službe te bom povzdignil, gospostvo bom s teboj delil, ako se odpoveš katoliški veri.1' Sin pa je odgovoril svojemu očetu: „Ne potrebujem ne kraljeve krone, ne življenja in še cfelo tvoji milosti in ljubezni se odpovem, ako naj bi bilo zatajeqje moje svete vere cena za to minljivo posestvo!" Na ta odgovor je dal neusmiljeni oče svojemu junaškemu sinu v ječi glavo odsekati.
To je tedaj izgled, kako je bil sin svojemu zemeljskemu očetu nepokoren, ker je pokorščina, ki smo jo dolžni svojemu nebeškemu Očetu, tako zahtevala. Ni brez tacih okoliščin, ko zapoved Božja zahteva, da sin ali hči ni pokoren zapovedi ali volji svojega očeta ali matere, ako namreč zahtevajo od njega kaj tacega, kar je naravnost nasproti Božji zapovedi.
Najkrajša pot.
V bitvi, v kateri se je Francosko pod svojim kraljem Ludovikom XIV vojskovalo zoper Holandijo, je prišel častnik francoske armade k Fenelonu, nepozabljivemu nadškofu iz Cambray-a, in mu je rekel: »Milostljivi gospod, čez nekoliko dni bodem stal na bojnem polju. V tako resni okoliščini Vam bom svoje pregrehe razodel, pa pred vsem tem bi rad iz vaših ust slišal dokaz, da je spoved res Bog postavil." To bom storil, gospod, odgovori ranji nadškof, ker je pa zelo dobro povsod iti po najkrajši poti, se morate najpervo spovedati. Ko bode tako blago delo dokončano, mi morebiti ne bode treba dokazovati, da je spoved Bog postavil.
»Pa to se pravi", jeclja mladi častnik, »najpervo poskušati in še-le potem spoznati, zakaj da se mora spovedovati. »V teoriji je temu tako", odgovori pobožni nadškof," pa veijemite mi, da je to v resnici naj varnejša in nsjkrajša pot. Uuajte se toraj moji starosti in mojemu prepričanju, dasiravno niste moje misli. In če bodete potem sprevideli, da je pametno, če nič ne dokazujem, bodeva oba dve dragoceni uri pridobila, vi za Francosko, jaz pa za Cerkev. »Premagan po glasu teh besed, ki so prišle iz zlatih ust, je pokleknil častnik. Med njim in nadškofom se je pričel skriven pogovor, na katerega je Bog s sercem polnim ljubezni gledal in prinesel mu je sladki mir, kakor ga prinese vsem onim zgubljenim sinovom, ki se v očetovo hišo povračujejo. Ko je spoved minula, je jokal mladi mož in spovednik ga je objel ter je spregovoril z mirnim glasom': »Ali zahtevate še dokaz ?" »Ne, milostljivi gospod," odgovori o solzami v očeh častnik, »spoznal sem in čutim, kar sem zahteval, da bi se mi dokazalo."
Jeznsu.
V serčni sili, Jezus mili!
K tebi vbožec pribežim;
Rešnjo, žarno,
Blagodarno
Luč od tebe si želim.
Ti življenja, Prerojenia — Ti si »prava luč svet&"; Kar je mračno in oblačno,
Last ni Tvojega serca.
Oh ! ledeno,
Vse megleno
Je brez tebe, Jezus moj!
Zgolj pušava,
Goličava,
Kjer ne sije žarek tvoj.
V luči Tvoji Duši moji
Je prijetno in sladko; Prosim, pridi, Naj te vidi Moje solzoato oko.
Naj obsije, Vse povžije Luči tvoje sveti plam; Oh, osreči V pregoreči Me ljubezni tu — in tam!
Radodav.
Razgled po svetu.
Raj premere papež „Lumen in coelo" (luč na nebu)! V neki družbi je nedavno nekdo tako-le modroval: »Kaj čudnega je ta naš čas, — več kot dvanajst let že sta si pspežev prestol in nemška derž&va, zlasti s Prusijo, v nar hujši kulturni borbi med aeboj: in zdaj nosi papež od nemškega cesarja darovani perani križ, pervi minister cesarja te deržave pa naj višji papežev red." — Omenieni križec je iz gostega zlata, okinčan z rudečimi (rubini) in demanti, in vreden je menda 10.000 mark. Ne manj lepa je pridjana verižica. V spremljajočem pisanji cesar posebno povdarja izdatno papeževo posredovanje v Karolinškem vprašanji in rekel je, da darilo je spominek na to srečno dogodbo. Naj više spoštovanje razodeva cesar v tem pismu do osebe sv. Očeta.
Rim. V večnem mestu se je po dolgi gosti temi jelo svitati in nadjati se je, da nastopi dan. Dosti in bridko so Rimljani poskušali, kakošno svobodo in ka-košnih blagrov je prinesel Piemončan v deželo, jeli so se zapeljani trezni ti in pri poslednjih volitvah je mesto zopet dobilo katoliški zastop v srenjskem odboru. To bode gotovo imelo vpljiv tudi na druge mesta in srenje po nesrečnem Laškem.
Že pred nekterimi tedni je pisala celo »Allgemei-nerica: »Z začudenjem in nepokojem (judov namreč in sevdoliberalcev) se opazuje urno vzmagovanje kleri-alne zavednosti in napredki, ktere dela duhovBko vrav-uavanje sredi Rima. Pri vsem sekularizovanji (to je, grabljenji cerkvenega premoženja), utergovanji in za-deržnih se duhovski vstavi in korporacije vedo pridobivati znatnih denarnih pripomočkov in tudi svoj nravni vpljiv razširjati kljubu vsim nasprotnostim. Učiliša in odgo-jiša, ktere duhovni vodijo ali navdajajo, se množijo neprenehoma. Pogumno se poskušajo z deržavnimi šolami in občutljivo tekmujejo z liberalnimi izobrazovališči, podpirane od lepega reda, pri čimur se v deržavnih in svetnih privatnih šolah prav veliko pogreša. Akoravno postava odvračuje, se pristopi v redovni stan od leta do leta množi. (Kakošna nekje je to svoboda, ako si doletui človek ne smč po svoji volji stanu voliti?) Vlada mora mirno gledati, kako vojskovalna Cerkev po vsi deželi, imenito v Rimu, svoje batalijone zbira in vsako slabost deržavnega obzidja v to porabi, da naredi predor vanj. (Ne mara s topovi, kakor so storili samorilni liberaluhi pri »Porta-Pia*?!) Pred malo dnevi so šolski bratje, brez dolgega pomislika, za 1,100.000 lir kupili palačo »Altemps," ter bodo ondi napravili svoje učUiše in od-gojiše. Že pred več tedni je nemško duhovsko semeniše skoro za dva milijona lir si pridobilo eno naj večih gostiš v naj lepšem kraji, »Hotel Costanzi," in vravnalo se bo zdsj za sprejemanje semenišnikov. »Collegium Germanicum" je eno naj bogatejših med rimskimi seme-niši. Ima namreč obširne zemljiša po rimskih poljanah in velike letne prihodke. (Se vč, da to framasonske skopce v oči bode, najberže pa je za nje grozdje — #ne zrelo".)
Bratovake zadev«.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. 6. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
— Neka ailno nesrečna družina z nsj veči nevarnostjo otr6k zastran vere in čednosti, da bi jih ljub« Bog rešil iz nadlog in stisk na priprošnje Naše ljube presv. Serca, sv. Jožefa, av. Antona Pad. in sv. Deodata. — Oseba, na oččh bolna, se prav goreče priporoča v bratovsko molitev Naše ljube Gospč presv. Serca in av. Jožefu. — Bolna žena, prav iakreno priporočena v bratovsko molitev N. lj. G. in sv. Jožefu; uslišanje obljubi po Danici naznaniti.
Zahvale.
Milost Marije Device Pomočnice. Salezijanski list »Bollettino" v Torinu v svoji poslednji številki (od meseca rožnika) naznanuje dobroto Marije Pomočnice, ki mora zaupanje do Njč v vsakem vernem sercu močno povzdigniti. Neki duhoven namreč slavnemu Don-Bosku (ds ob kratkem povemo) to-le naznanuje:
Pišem Vam, pravi, da obljubo rešim. »Nektere dni pred veliko nočjo me je bila napadla tako prehuda bolezen, da mi je delsla strah, da bo konec mojemu življenju. Previdil sem nsj hujši in za-me neizogibljive trude, ki so se bližali, previdel duhovno škodo, ki bi izvirala za prebivalstvo moje duhovnije — to mi je tako prigrevalo, da mi je delalo prebridko žaloat.
V tej okoliščini sem poskerbel za pomočke, ki ae misli, da 80 izdatni: ker pa moje prizadevanja nič niso pomagale, sem pribežal k naši predragi Materi, Mariji Pomočnici, ki je zdrayje bolnikov in tolažnica žalostnih. In moje upanje ni bilo okajeno. Zakaj Ona, ki se ne ustavlja prošnjam njih, ki kličejo v njeno priprošnjo in in prosijo njenega varstva, je usmiljeno poslušala zdih-Ijeje mojega prežalostnega serca, in kakor v trenutku sem bil rešen svojih bolečin, in zdaj nadalje s serčnostjo opravljam svojo težavno službo..." Nadaljne besede so zahvala in zagotavljanja, da nikoli ne bo pozabil Marije Pomočnice in da bode razširjal njeno češčenje brez prenehanja. --
Priserčno zahvalo naznanjam Mariji, Naši ljubi Gospej presv. Serca, katera mi je že mnogokrat pomsgala v dušnih in telesnih potrebah in ne davno zopet v velikih zadregah: zato še enkrat rečem: bodi tisučkrat zahvaljens, o Marija I	K. J.
Koledar za prihodnji teden:
28. rožnika. Predgod aposteljskih pervakov. (Post) S. Leon II. p.— 29. — Ss. s posteljne Peter in Pavel. — 30. Spomin sv. Pavla ap. S. Emilijan. — 1. malega serpana. S. Aron, Mojzesov brat. umeri na gori Hor, star 123 lčt — 2. Obiskanje B. M. D. — 3. S. Niceta. — Tretja uedelja po Bink. Spomin predrage Kervi N. G. J. Kr. Sv. (Jrh.
Mesec mali serpan je posvečen presv. Kervi Jezusa Kristusa. Spodbuja naj te to posebno k gorečnosti za tvoje lastno in za bližnjega zveličanje, še zlasti zdaj v svetem letu.
Listek za raznoterosti.
Cerkvene novosti.
Sveti čadedelaik Anton Padevanski. Kratek popis življenja tega velikega avetnika in razne opravila, molitve in pobožnosti, vdeležiti se pomoči sv. Antona Padovan-skega, z vsakdanjimi molitvami, in dnevnicami v čast njegovo. Prav lična knjižica z 256 stranmi ima prelepo podobo sv. Antona P. na čelu; založil jo je tretji red,
pri čigar predatojništvu te tadi dobiva. — V asoje vezana z zlato obrezo 90 kr., brez zlate obreze 80 kr., v platnu z zlato obrezo 75 kr., brez zlate obreze 70 kr., po pošti 10 kr. več.
Zbornik cerkvenih govorov na slavo se. Cirilu in Metoda. Zbral in na svetlo dal Anton Žlogar, kaplan pri mestni fari sv. Jakopa v Ljubljani. Z dovoljenjem v. č. knezoškofijstva Ljublj. Cisti dohodek je nsmenjen družbi ss. Cirila in Metoda. Založil izdajatelj. Tisk »Katoliške tisiarne." — Knjiga v velikem formatu obsega: Predgovor; cerkveno himno ss. Cir. in Met; okrož-cico »Grande munusu; nasleduje 40 govorov o raznih tvariuah z ozirom na slavna aposteljna slovenska. Cena anjig; z 236 str. je l gld. 60 kr. Ne dopušča nam sedaj čas, da bi še o vsebini kaj spregovorili; morebiti pozneje.
Braviarium Romanam. Editio typica. Od Pustet-a. Rimsko poterdilo pravi: »Praesens Breviarii Romani editio ad normam novarum Rubricarum accuratissime redacta, uti typica habenda est, eique futurae editiones conformari debent (S. R. Congreg. 12. Sept 1885.) Ima pa po navadi 4 dele, ter obsega tudi nove svetnike „0f-ficia nova a S. Sede nuperrime concessa, atque festa aliquibus locis indulta." Tis z vso obliko je ličen. Vsi 4 zvezki nevezani 14 gld. 88 kr.
Birmanih o Binkoštih je bilo v stoljnici 2055. Po-terjuj jih Sv. Duh, da bi v hudih časih sv. vero stanovitno spoznavali, pričali, in po nji živeli!
Angelj varil malih. Uni dan je na železnici med Ptujem ;n Pragarskim trileten fantič tekel čez železnico v hipu, ko je vlak prihajal. Čuvaj, ko ga ugleda, hiti berž za njim, da ga potegne s tira, toda mašina ujame čuvaja ter ga trešči v stran, da obleži v nezavesti Ko se vlak ustavi, bilo je že 27 vagonov prek fantiča zder-dralo, vendar pa so še potegnili fantiča brez vsake škode izpod 26. vagona. Tudi čuvaj je prišel k zavesti.
{Jflwp.tt)
Odhod misijonarjev. V pervih dnevih mesca mal. travna tega leta je zopet šest misijonarjev iz Don-Bos-kovega Oratorija sv. Frančiška Salezija odrinilo proti južni Ameriki: 4 so odmenjeni za Brazilijo, dva sta zavila v Montevideo.
Pisateljska prederznost. Pred kaj časom je nekdo pisal »Katekizem za pr.ešiče"; tudi »katekizem o stavbarstvu* so dali framasoni na svitlo; zdaj pa se bere o »desetih zapovedih za k6panje in plavanje." Podobno so šaleži v svoje burke vpletali evangelij sv. Janeza: »V začetku je bila Beseda,* »Oče-našM in druge skrivnosti sv. vere ali pa od starodavnosti posvečene cerkvene izraze, molitve itd. Quousque tan-dem! Pregovor pravi: »Sancta sancte!" t j. s svetimi rečmi nsj se sveto ravna.
Ake je na Krasu kak »ložin brat," naj zvč, da se »katoliško" framasoostvo tukaj lepo razširja, kajti F •)... skupina šteje že 132 členov, in vedno se novi udje oglsšsjo. Pozdrav.	Frtre Orban.
Zdravilo zoper dvoboj. V cerkvi v Lorch-u sta se menda dva gospoda (boje tuja barona) tako nespodobno obnašala, da je bil duhovni pastir primoran jima vrata pokazati. Nato je eden gospodov prišel v duhovsko hišo in duhovua klical na dvoboj; nasledek pa je bil ta, da
*) Tolmajska skupina Pl. reda st. Frančiška.
se mu je zgodilo, kakor v cerkvi, ter je moral kopita pobrati. Policga je naslednjič oba gospoda pri sodniji naznanila kakor motivca božje službe. Ravno tema so po tistem primerneje nekje tudi v gostilnici pokazali, ige da so vrata, kjer sta delala neljubi nepokoj.
Slavec in senica.
Pevski slavec, po poklici Pevaličic mojster star, Zlo se trudi še senici V glavo vcepit' petja dar.
Dolgo trudi se, ubada, Da odprč ji k petju kljun; Slednjič zapusti ga nada, Tak jo ubere milih strun:
Ogenj skresat' v bremeniti
Je sposoben mojster star;
Um prestvariti glavici
More večni le Vladar.	B—Č.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše Škofije: Iz Sostrega 25 gld. 85 kr. — Po čč. gg. Uršulinaricah 8 gld. 41 kr.
—	Iz Mavčič 33 gld. 10 kr. — S Trebelnega 20 gld. 30 kr. — S Rovt nad Logatcem 31 gld. — Iz Špitaliča 38 gld. 56 kr. — Iz Mirne 10 gld. — Iz Doleige vasi 12 gld. 20 kr. — Z Lučin 10 gld. 35 kr. — Z Dobovca 5 gld. — Z Rske 31 gld. — Z Goričice 1 gld. 40 kr.
—	Iz Logatca 27 gld. — Z Podbrezja 20 gld. — S Suhorije pri Košani 12 gld. 80 kr. — S Šent-Lamperta 15 gld. 30 kr. — Z Goč pri Vipavi 28 gld. — Z Goričan pri Kraqji 31 gld. — S Terstenika 17 gld. — S Polhovega gradca 45 gld. 60 kr. — Z Dolgega 50 gld. — C. gosp. M. Kotnik 1 gld — Iz Mirne peči 24 gld. — Z Dobr&ve pri Kropi 15 gld. — Iz Spodnjega Tuhinja 8 gld. 40 kr. Z Vranje peči 21 gld. — lz Vrem 6 gld. 68 kr. — 8 Preske 16 gld. 44 kr. — Z Zlatopolja še 50 kr.
Za ev. Detinstvo: Jožef Tavčar na Brezji 4 gld. 50 kr. — čast g. Janez Ažman, župnik na Dovjem, 50 gld. — Čast gosp. Anton Keržič, nunski katehet v Ljubljani, 50 gld. — Iz Zlatopolja 74 kr. — Iz Cerkelj č. g. L. Oblak 4 gld. 70 kr.
Za Uudentovsko kuhinjo: G. Lovro Ravnik 3 gld.
—	Čast g. župnik Jak. Alijaž 2 gld. — čast g. župnik str. Kunstelj 1 gld. — G. K. P. 15 gld.
Za sv. Oieta: Čast. g. župnik Fr. Kunstelj 1 gld. 40 kr.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Č. g. župnik Fr. Kunstelj 1 gld. 60 kr.
Za razširjanje sv. vere : Neimenov. po čast g. Val. Erženu 50 gld. (kot dar za sv. leto). ^ ^Za sveto leto: Od duhovnije Zlatopoljske 8 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
6. K. v M.: Za sdaj bodi, kakor vidite; posneje se bo ▼idilo. Hvala in pozdrav.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani,