n Naj Teč ji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto $6.00 Za New York eelo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Tke die United States. List slovenskih _delavcev y Ameriki. and legal Hoiidaya. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 19. — ŠTEV. 10. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 _ NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 23, 1932. — SOBOTA, 23. JANT7ABJA 1932 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME tttt — LETNIK XXXX. FRANCIJA BO VZTRAJALA PRI REPARACIJAH ministrski predsednik laval je včeraj dobil od zbornice zaupnico Vsako olaj&mje, ki bi ga bila Nemčija deležna, bi moralo biti pokrito z zmanjšanjem dolgov. — Francoski ministrski predsednik se bo prihodnji teden posvetoval z MacDonaldom. — Nemčija je baje le začasno v slabih finančnih razmerah. Predlog naj se Lavalu izreče zaupnic, je bil sprejet z večino 51 glasov. PARIZ, Francija, 22. januarja. —~ Ministrski predsednik Laval je v poslanski zbornici ponovno obrazložil francosko politiko. Rekel je, da bo Francija odločno vztrajala pri reparacijah, ki jih ima do-dobiti od Nemčije. Ako bi se te reparacije znižale, bi bilo treba v isti meri znižati tudi vojni dolg, ki ga dolguje Francija Združenim državam. Nato je bil stavljen predlog, noj se izreče novemu francoskemu ministrstvu zaupnico. Za predlog so bili oddani 303 glasovi, proti predlogu pa 265 glasov. Nato je izjavil Laval, da bo ostala Francija zvesta politiki mednorodnega sodelovanja in organiziranja miru, Česar temelj je izpolnjevanje p o-godb. Malenkostno večino, ki jo je dobil Laval, je treba tako tolmačiti, da je nekaj osebnih prijateljev Ari-stida Brianda glasovalo proti vladi, dočim so se nekateri vzdržali glasovanja. Ko je bila izrečena zaupnica novemu kabinetu, v katerem prvič po sedmih letih ni Aristida Brianda, se je odgodila poslanska zbornica do prihodnjega torka. Prej je še ministrski predsednik Laval potrdil poročila, da se bo prihodnji teden osebno posvetoval z angleškim ministrskim predsednikom Mac-Honaldom glede mednarodnih problemov. Posvetovanja se bodo vršila v nekem pristaniškem mestu na francoski strani Rokavskega preliva. Predvsem bosta razpravljala o problemu reparacij in o vprašanju, če naj se ta zadeva sedaj defi-nitivno reši, ali če naj se jo odgodi do meseca maja ali junija. Predno se je vršilo glasovanje o zaupnici, je rekel Laval, da je protestiral pri nemški vladi proti izjavi državnega kanclerja Brueninga, ki je, kot znano, rekel, da Nemčija po preteku Hooverjeve-ga moratorija ne bo bo plačevala nobenih reparacij iz enostavnega vzroka, ker jih ne more plačati. Skliceval se je na poročilo bazelskega odbora za Youngov načrt, ki je dognal, da se Nemčija res nahaja v finančnih in gospodarskih težkočah, da so pa te težkoče le začasne. V Nemčiji se bodo razmere vkratkem znatno izboljšale. Stališče, ki ga je zavzel nemški državni kancler Bruening, ne bo Nemčiji popolnoma nič koristilo, nasprotno bo pa utrdilo duh neodvisnosti in časti Francije. Laval je poudarjal, da- mora med narodi obstajati ista poštenost kot se je zahteva od privatnikov ter rekel, da Nemčija brezumno ravna, če misli, da se bo zadeva reparacij rešila po njenem načrtu. •GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki 1 — Naročajte ga I Vstaja v Kataloniji je bila zatrta spominki washingt0na na razstavi V New Yorku bodo izpostavili spominke prvega predsednika. — Rokavice, ki jih je nosil pri inauguraciji. Washington, D. C., 22. jan. — Spominki prvega«. predsednika i Združenih držav anje neprestano širi. Oblasti so izdale obširne varnostne odredbe, da preprečijo generalni štrajk. ki je napovedan za pondeljek. Voditelji ekstremnih ljudskih elementov se sploh ne svoji zadnji poti v smrt popolnoma miren. Dopoldne so ga obiskali njegova mačeha Mrs. Crowjev, štiri njene hčere s svojimi možmi in enim otrokom. Popoldne so ga zo- brj?a-i" vladna svarila. ZLATO GRE V FRANCIJO Cherbourg, Francija, 22. jan. Parnik Severu (»-nemškega Llovda Bremen je pripeljal iz New Yorka deset sodov zlata. VSLED SRAMOTE OČE IN SIN V SMRT Kod&nj, Dansko, 22. januarja. Vsled žalosti in sramote sta se usmrtila oče in sin. Sodnik Ilolger Hansen v Oden-ko si je končal svoje življenje. Nekaj dni poprej je izvršil samomor njegov sin. Vsakdo v mestu žaluje za njima, ker sta bila splošno spoštovana. Med listina m i očeta je našla policija pismo njegovega sina. v katerem pravi, da je iznašel, da je oče poneveril 300.000 kron (57 tisoč dolarjev) in da si je med dve ma zadevama: ali ga naznaniti policiji ali pa usmrtiti samega sebe. izvolil smrt. Hansen* je samomor njegove-ga sina tako pretresel, da se je ustrelil. pogodba med finsko !n rusijo Obe državi se zavežete, da ne boste napadli ena drugo. — Vse ostane pri pogodbi leta 1920. Helsingfors, Finska, 22. jan. — Zastopniki Rusije in Finske so podpisali pogodbo za tri leta. da i nobena država ne napade drnge ter da ostanejo v veljavi meje med obema državama, kot je bilo določeno v pogodbi leta 11)20. Vsaka država se zavezuje, da ne bo napadla druge ter da ne bo pomagala tretji državi v vojni proti eni ali drugi državi. Finska se tudi zavezuje, da ne bo potrdila pogodbe, dokler Rusija ne sklene enakih pogodb s Poljsko, Romunsko, Francijo in Japonsko. Pogodba, ki je bila sklenjena in podpisana v Dorpat, Estonija, priznava neodvisnosa Finske od Rusije. Tedaj je Rusija tudi dovolila Finski koridor, po katerem ima zvezo s Severnim morjem. SLUŽABNIKI UMORILI ROMUNSKEGA MINISTRA Bukarešta, Romunska, 22. jan. I "m or jen je bil general Domikre-sku. ki je bil nekdaj glavni ravnatelj ministrstva javnih del. Poleg njega je ležala tudi umorjena | njegova hči. Xa mizi je policija t našla list s podpisom služkinje in nekaterih moških uslužbencev, ki izjavljajo, da so umorili generala in njegovo hčer. POZ OB, BO JAKI! pet vsi obiskali in so ostali pri njem do '.) zvečer, ko je kaznilnica zaprta za obiskovalce. Zunaj, pred kaznilnico pa je stala v dežju njegova nekdanja ljubica, Helen Walsh, ki je bila ž njim, ko je ustrelil policista Hirscha, in ki se je hotela posloviti od njega. Toda Crowley je ni hotel videti. Žensko so pri odhodu postale histerične in kaznilniški pazniki so jih morali podpirati, ko so odhajale iz kaznilnico. Ko so njegovi sorodniki odšli, j*1 prosil, tla bi rad videl kaznil-niškega ravnatelja — Lawsena. Laxvsen mu je segel v roko in Crowley mu reče: — Skušajte, da se zopet vidiva. Lawfeen. ki ima vsled nezgode z avtomobilom zlomljeno roko. pravi, da najbrže ne bo pri njegovi usmrtitvi, nakar odgovori Crowley: —/Vi pridite zopet, ali pa jaz ne grem. Ivo jo bil ob 11 pripel jan na električni stol. je prosil navzoče, da izroče njegove zadnje »zdrave njegovi mačehi. Ivo so mu prive-zavali jermene okoli nog, reče: — To je malo prenizko in ni dosti trdno. Zjutraj je bil zelo razjarjen, ko so ga vprašali, ako hoče duhov-ka. Zvečer pa je bil s tem zadovoljen in na njegovo željo je prišel katoliški duhovnik John P. McCaffrey, ki ga je izpovedal. Ob 11 in 3 minute je bil mrtev. iNjegov oče je privatni detektiv v 'New Yorku. 'Njegova mati je prišla pred leti kot mlada deklica iz Nemčije. Njen zapeljivec jo je zapustil, prodno je postala mati.. Ker v boju za življenje ni mogla prehranjevati sebe in otroka. ga je izročila v oskrbo Mrs. Crowley, ki je postala njegova druga mati. ki se je ves čas tako zelo potegovala zanj. Njegova mati je sedaj poročena in ima tri otroke ter stanuje nekje v Long Island City. Njen mož no ve. da je Francis Crowley bil njen sin. Dan pred usmree-njem je prejel Crowley zavitek in v njem rožni venec, poleg njega pa listek z edino besedo: "Mati". Tekom pouličnih bojov so bili tukaj ranjeni štirje štrajkarji in en policist. Vlada je začasno prepovedala izhajanje komunističnega lista "Mondo Rojo" tor kaznovala gl. urednika s 1000 pesetami globe, ker jo objavil par člankov, ki so javnost očitno pozivali k odporu. » Vsled poročil o nemirih so jo cena pezeti znatno znižala. V revolucijonarnem glavnem leninove smrti Rdeči trg zopet žaluje.— V Moskvi je pomladansko vreme. — Zastave obrobljene s črnim. Moskva, Bnsija, 22. januarja. V pomladanskom' vremenu je M<>A skva obhajala osmo obletnico Ljoninove smrti. Več stotisoč prebivalcev Moskve se spominja, da je bil 21. januarja 1924 zelo hud mraz in jo toplomer kazal pod ničlo. Bila je tedaj, silna burja. Po celem mestu so bile razob«*- stann pri I$ergi so oblasti odkrilo J šene rdeče zasetave; preko njih je 150 bomb in aretirale sedem o- bil napis "Ljenin" z belimi erka- seb. Macia. ki je predsednik katoliško zveze v Barceloni zvrača vso krivdo za nemire na brezvestne elemente. SRNE SO VSTAVILE VLAK mi. zastave pa so bile črno obrobljene. Velike množice prihajajo iz vseh krajev Rusije, da se poklonijo na Rdečem trgu pred Ljeni-novim mavzolejem duhu velikega ruskega voditelja. Ob tej priliki j je bil tudi odprt njegov sarkofag, v katerem leži l^jenin balzami-ran z vsemi barvami življenja v prirosti rjavi obleki. Ob Ljeninovi smrti je štela komunistična stranka 446.000 članov. danes pa jih šteje 2,840,000. Wallace, Idaho, 22. januarja. Železničarji Northern Pacific železnice so sporočili ,da jo čreda srn meti St. Regis in Saltese ustavila vlak. iSrne so selijo iz višje ležečih krajev, kjer je sneg iest fevjjev POGAJANJA MED RUSIJO debel, v nižine kjer morejo se do- biti kaj hrane. IN RUMUNSKO NEMŠKE PREDSEDNIŠKE VOLITVE BI »mikov PSATIKX so rax-prodane. Ne naročajte jih več, ker jih ne bomo Tee dobili I Uprava Was Vsroda. OG^JEGASEC NAJDE MATER MRTVO Minotola, N. J., 22. januarja. Anton Larro, ki je star 72 let. jo ž drugimi ognjegasci šel gasit gorečo hišo. Njegova hiša je bila v plamenu. Ko vdre v hišo, najde svoji 104 leta staro mater, ki se je zadušila v dimu. VULKAN ZOPET DEUJE Mesxico City, Mehika, 22. jan. Po radiju je bilo naznanjeno, da so v Gautemala City čutili 20 potresnih sunkov in da je vulkan Acatenango, ki se nahaja 30 milj od mesta, zopet pričel bruhati lavo. "Nebo je pokrito z dimom Bukarešta, Romunska, 22. jan. Pogajanja med Rusijo in Romunsko v Rigi, da ne bi ena država napadla druge, so bila prekinjena. IGRALKA RAZBILA BANKO Bukarešta, Romunska, 22. jan. Gledališka igralka Flor. Alexan-drescu, ki je izgubila svojo vlogo $24,000, -ko je prepadla Brosser ■banka, se je odločila, da se maščuje. Prišla je v banko, je hotela ustreliti predsednika, kar pa se ji ni posrečilo, nato pa jo razmetala in razbila vse mize in stole. KAVA V TURČIJI PREPOVEDANA Ištambul, Turčija, 22. jan. — Vlada je za prve tri mesece tega leta prepovedala uvoz čaja in ka~ ve, kar presega uporabo domačega prebivalstva. Za Turka, je kava to, kar je pU Dunaj, Avstrija, 22. januarja, vo za Nemca ali Angleža, ali vino Avstrijska vlada je odredila, da za Francoza ali Slovenca, naj občine presrbijo pet tisoč glav | Turek ima navado popiti vsak! živine, iz katerih naj napravijo dan po dvajset skodelic kave. V J klobase, ki bodo razdeljene med Turčiji pa je sedaj zelo mali kave in 'kavarn ar j i dajejo mesto te POMOČ ZA BREZPOSELNE Berlin, Nemčija, 21. januarja. Uradno je bilo naznanjeno, da namerava nemška vlada razpisati brezposelne. S tem vlada tudi na-nemške predsedniške volitve na merava pomagati živinorejcem v dan 38. februarja. I alpskih deželah. ga svojim gostom suhe smokv4r mandlje itr rftfcine« l - "O L A S * Aft OD A" HEW YORK, SATURDAY, JANUARY 28, 1032 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Glas Naroda" OvMd Mid Published toy vnunma ( (A Corporation) of the corporation and addreuea of above ottlcers: •f Manhattan. New Tack City, N. I. O LAS MitOBl •a ;pel tota fee totrt leta 40-00 o .41.50 Za New York sa odo leto $7 JO Za pol leta------$340 Subscription Yearly $«.00. Za fcnoaematvo aa celo leto_$7.00 Za pol leta----------4340 AdTBiUsriHoiit og Agreement. **Qles Naroda" Izhaja dan nedelj ln prssnlfeov. _________podplea to oaebnoetl ee ne prtohčnjejo. Denar naj ee bhi- pnoil poMLJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, --— da ee nam ta (h prejinje blvalttče da hitreje najdemo naslovnika. NAKODA". 21$ W. ISth Street. New 'Telephone: CTIeleea 3—387$ N I. FAŠIZEM » , • _, . Svet, posebno pa centralna Evropa je začela spoznavati, da je fašizem mednarodna nevarnost ter da se je treba z vsemi sredstvi in na vseh frontah boriti proti njemu. Najprej je začelo vreti v Italiji sami. Mussolini navzlic nasilnim metodam, ki se jih ]x>služuje, ne more prikriti, da v Italiji narašča nezadovljstvo ž njim in z njegovim režimom. Zavest, da so današnje razmere neznosne, in da je mogoče doseči izpremembo le i>otom težkega boja, je vse-prevladujoča. Dosed a j se je Mnssoliniju še vedno posrečilo ukrotiti protifašiste. Pošiljal jih je v ječo in v pregnanstvo ter jih obsojal na smrt. Toda ta sredstva ne bodo vedno zalegla. Samo v zadnjem mesecu prejšnjega leta je postalo deset fašističnih miličnikov žrtev mržnje, ki jo goji narod proti fašizmu. Iz južnih in iz severnih krajev prihajajo poročila o nemirih in krvavih spopadih. V Barletti je pred kratkim korakalo na stotine nezaposlenih po ulicah, in lačna množica je kričala: — Proč s fašizmom! Kruha nam dajte! Mi smo lačni! Milica je skušala razgnati demonstrante, ki so se pa odločno branili. Na ulici je obležalo več mrtvili in ranjenih. V Cuneo so se uprli rekruti 103. infauterijskega polka, ker so jih častniki na vse mogoče načine trpinčili in jim je vojaška uprava dajala pokvarjeno hrano. O izidu tega upora ni izvedela javnost ničesar. Vse tako kaže, da je dežela že do grla sita fašizma. Proti temu nezadovoljstvu in vedno naraščajočemu nemiru pa nastopa nasilna vlada z najbolj brutalnimi sredstvi. Dne 28. maja je bil ustreljen Italijan Scliirru, ne zaraditega, ker je vprizoril atentat na Mussolinija, pač pa zato, ker ga je nameraval vprizoriti. Slavna učenjaka, profesorja Rossi in Bauer, sta bila zaradi protifašistične propagande obsojena na dva j- *. set let leče. Na ovadbo fašista Rippe je bilo v Napolju aretiranih več uglednih zdravnikov in odvetnikov, katerim niso mogli dokazati nobene krivde, navzlic temu so jih pa v zaporu strahovito pretepli. Take so torej metode, s katerimi vzdtžuje ^lussoli* ni "red, mir in disciplino". NASI V AMERIKI i Kot snano je Ruth Judd umorila dve svoji prijateljici Ver njtlu razkosani trupU poslala v kovee-glh v Los Angelee. Zdaj ee je pričela prati njej —rtu» obravnava., prt feafem Jo saafcapaia. dva odvet-nika«hraniteija Eden teh odvetnikov |e Slovenec. J. D. Zavlrtefc. Ctarvelanddan, * se Jb «1 pred leti sdrsvtt v Artaono, kjer J« pcl-M nato Študirat* pravo. Zdaj >e Wrsj en ncovonilk morilke, kaSarc ■. Bi.. - ----KI. »^UL-, .... ft 1 Btacls je povzročil »rinto senseci-jo po *eh Zedtnjenlb driavah Jc «1 Dobrodelne Z P KDO MORE BITI DEPORTIRAN? V zadnjih letih so deportjrali iz Združenih držav po več kot 15 tisoč inozemcev na leto. Kakor pa je razvidno iz poročila "Wicker-shamovega odbora, Labor Depart rnent preiskuje vsako leto pravico kakih 100,000 inozemcev, dali smejo ostati v Združenih državah. Število inozemeev v Združenih državah, ki bi bili podvrženi taki preiskavi, je seveda mnogo večje. Ker je toliko inozemeev, ki ni- mobolne osebe, jetične ljudi, pro-sjake. take ljudi, ki vsled telesnih ali drugih hib bi utegnili pasti na breme javnega dobrodel-stva itd. Ako kasneje pride na dan, da so taki inozemci ob svojem prihodu spadali v eno izmed teh vrst, podvrženi so deportaci-•ji, ali le v roku petih let po svojem prihoda, ne več kasneje. V North Bergen, N. J. Hvala Bogu, da zopet enkrat prinašate slovenski roman. Želim. iskreno, da bi jih sledilo še več. iNeki tuji romani so res lepi, toda le za tujee. Ali vam ni mogoče kaj priobčiti od naših starih pisateljev: Milčinskega, Ale- slučaju pa. da je inozemec tekom; sevca, Jurčiča, Andrejčkovega prvih petih let dobil javno podporo ali, kakor pravijo, postal so v stanu dokazati svojo pravi- "public charge", je njegova de-co do zakonitega bivanja v Zdru- portacija mogoče le tedaj, ako se ženih državah, je umestno, da po- dokaže, da njegova nesposodb-znajo določbe deportacijskega za-: nost, da bi se sam vdrževal, izvira kona. Inozemci so pripuščeni v Združene države takorekoč na poiz-kušnjo, kajti vlada Združenih drŽav si pridržuje pravico izgnati vsakega inozeniea, ki do gotovega roka pokaže, da ne odgovarja določenim zahtevam. "" Ta rok, do katerega inozemec je takorekoč na "probation", ni povsod isti. V nekatrih slučajih znaša pet let, v drugih traja sploh za vedno. Inozemec more biti deportiran radi gotovih okolščin ali dejanj, nastalih oziroma storjenih po prihodu v Združene države. Ali on je tudi podvržen deportaciji radi načina, kake je prišel, in radi o-kolščin, obstoječih pred prihodom. Na primer, vsakdo, ki je bil pred svojim prihodom v Združene države priznan krivim zločina nemoralnega značaja oziroma ki prrznava, da je storil tak zločin, tudi če ni bil kaznovan, more biti deportiran vsak čas, pa naj si bodi še tako dolgo v Združenih državah. Isto velja za inozemce, ki so bili anarhisti, za časa svojega prihoda. pa se jim je vendar uspelo priti v Združene države, in tudi za druge vrste inozemcev. Deportacija radi nepostavnega prihoda. Kakor stvari sedaj stoje, inozemec, ki je prišel nepostavno v Združene države, ali sploh ni podvržen deportaciji. dokler »»stane znotraj mej Združenih držav, ali pa je podvržen deportaciji za vse čast . Vsi oni. ki so prišli pred dnem 1. julija 1924, ne morejo biti deportirani, kajti petletni rok, kije veljal do leta 1024. je zdavnaj že iztekel. Oni. ki so prišli nepostavno pred dnem 3. junija lf»21, imajo celo pravico legalizirati svoje bivanje in potem postati državljani. Ista pravica se bržkone |>o-deli v bodočnost i sploh vsem. ki so prišli pred dnem 1. julija 15*24. Edina nevarnost aa te interese, ki so prišli pred 1. julija 15124. obstoja, ako zapustijo v ozemlje Zdr. držav, pa naj bo tudi za par minut izven mehikanske ali kanadske meje. <'im m> zunaj. t*e ne morejo povrniti in. ako to vendarle storijo nepostavnim potom, ko podvrženi kazenskemu postopanju in morejo biti deportirani vsak čas. Kajti zadnji prihod je oni. ki je odločilne važnosti. Inozemec utegne biti ena izmed onih oseb. ki jih priseljeniški zakon ne pripušča v Združene države. pa vendarle je mogoče, da ga pripustijo, ker priseljeniška o-blast ni znala, da je on tak. Zakon na primer izključuje vse u- iz razlogov, ki so že obstajali pred njegovim prihodom. Deportacija ne glede na čas prihoda JŠledeči so podvrženi deportaciji vsak čas po svojem prihodu v Združene države: 1. Inozemci, ki so prišli nepostavno v Združene države od 1. julija 1924 naprej, oziroma ki so ostali tukaj dalje časa. kot jim je bil dovoljeno. Po zakonu od 4. marca 1929 nepostaven prihod po dnevu 4. maja je zločin, ki se kaznuje z -zaporom ali globo ali z o-bojim, po kateri kazni sledi deportacija. 2. Anarhisti ali inozemci, ki zagovarjajo nasilen prevrat ameriške vlade. 3. Inozemci, ki so bili kaznovani radi zločina vsaj dvakrat v zapor enega leta ali več. 4. Inozemci. ki so bili tekom prvih let po prihodu kaznovani radi zločina nemoralnega značaja v zapor od vsaj enega leta. PRESTOPNO LETO. Letos je prestopno leto. Tx> pomeni, da ima leto en dan več kot ponavadi in da ima februar devetindvajset dni. V prestopnem letu je pa v Ameriki iu menda tudi po nekaterih drugih deželah običaj, da hodijo ženske za moškimi, da ženska zasnubi fanta in da reče ženska prvo besedo. Sicer pa, kot. sem že včeraj o-menil, letajo tudi v navadnih letih ženske za moškim, in srečen 5. Prostitutke in druge osebe. ženo. hčer in še eno sestro. Jožeta in mnogih drugih, kojih imen se trenutno ne morem spomniti? Tudi tu v Ameriki jih je neka bolj novih izvrstnih pisateljev, le da se malokdaj oglasijo. To so Ivan Bukovinski, Marko Rupnik in Frank Troha, od kojih še ne veje tisti nesrečni boljševi-ški duh. Z vsem spoštovanjem! Fr. Draksler. North-Side, Pittsburgh. Pa. Kot večletni naročnik Glas Naroda me dolžnost veže, da sporočim čitateljem tega lista žalostno vest, da je brat moje žene, svak John Iverin po kratki mučni bo-leni podlegel operaciji. Umrl je 4. januarja 1932 v St. Johns bolnici TVoods Runn. Bil je znan svojim prijateljem posebno v Pittsburgh-u. Doma je bil iz Leskovca pri Krškem št. 43 "Pri Kapelici". Po- domače se je hiša imenovala "Pri j dje ni moj edini dohodek. Mno Šafarjovih". Bil je član dveh dru- j moji sosedje nimajo drugega do-štev, kateri sta mu priredili lep ; hodka kot to. Blizu hleva imam pogreb. i aker zemlje, kjer pridelam toliko Hvala vsem udeležencem na po-! zelenjave, da je imam dovolj za doni in jo prodajam še sosedom, ki so vsi far mer j i. Imam tudi nekaj sadnih dreves ter mandljev in o-rehov. tako da je za domačo potrebo zelje z običajnim velikim kamnom na vrhu, v drugih je bilo pa lansko vino. Poleg najrazličnejših poljskih pridelkov sem opazil tudi hlebec sira, kakoršnega so izdelovali prvi priseljenci v Cali-forniji. In ko sem jedel sir z domačim kruhom ter oboje zamakal s kr-vavo-rdečim vinom, mi je farmer pripovedoval: — Vsega skupaj imam dvajset akrov zemlje, ki je vsa obdelana in je brez dolga. Kot veš, se naj- je tisti, ki se je otepe. Toda kot rečeno, je v prestopnem letu ta navada dosti bolj razvita in je takorekoč na dnevnem redu. Menda je tudi prestopno leto napotilo tri rojakinje, da so mi pisale po blagohotno pojasnilo, kako je najlažje ujeti fanta v mrežo. Posebno ena med njimi je baje zelo neizkušena. Nji bom odgovoril, kot vem in znam, in njen odgovor naj velja za vse. Ce ga imaš že izbranega ali takorekoč na piki. lahka stvar, j Xa veselici, ali kjerkoli ga srečaš, mu malomarno reci, naj pride k vam to ali ono reč popravit. Z veseljem se bo odzval vabilu, kajti naši ljudje radi pomagajo, posebno. če j i ni ženska reče. da naj. Kar zmisli si kako reč, s kakršnim poslom se pač bavi. le se je carpenter, mu reci. da stoli nekam škripljejo. če je pain-tar, mu povej, da kuhinja ni bila že tri leta prebeljena, če je plumber. si izmisli, da kje kaka- pipa pušča, če je kanclijski škric. se mu pa zlaži da bi tvoj oče oziroma mati rada. da bi lepo napisal kako prošnjo ali pismo na višjo oblast. — Kdaj naj pa pridem —bo vprašal nič hudega sluteč. — I. v nedeljo popoldne pridi — odgovori — ko bosta oče in mati doma. Zagotovo moraš seveda vedeti. grebu. katerih imen mi ni mogoče omeniti. Zapušča tukaj v Ameriki sestro in svaka, v starem raju pa ki se ukvarjajo s prostitucijo. 6. Uvozniki narkotičnih drog. Po sedanjem zakonu vsakdo, ki je bil deportiran iz Združenih držav, je za vedno izključen iz Zdr. držav. To velja tudi glede onih inozemcev, proti katerim je bilo izdano deportacijsko povelje — (warrant of deportation), — pa jim je bilo dovoljeno, da odpotujejo prostovoljno na lastne stroške. PRIREDITEV NARODNIH OBI ČAJEV PRISELJENCEV. tNewvorški Folk Festival Council. ki je pod okriljem Foreign Language Information Service, sc bavi že zdavnaj s proučevanjeh nar«nine umetnosti priseljeniških skupin. Ob dveh nedeljah, in sicer dne 31. januarja in 7. februarja priredi v slovitem Guild Theatre nar<»dnostni festival, katerega se udeležijo umetniki in umetniške skupine raznih narodnosti. Zlasti pokazali se bodo narodni plesi s petjem, spojeni s štirimi letnimi časi. Svrlia teh prireditev je pokazati umetniško bogastvo, ki so ga priseljenci prinesli iz stare domačije. Ta sedanja tendenca Amerike, da išče-značilne posebnosti v raznih skupinah, je zdrava rekacija proti prejšnji tendenci enolične asimilacije. Ista organizacija je "lovala s Foreignom Language Information Service v svrho priprave za izložbo narodnih noš in rokodelstva. ki je sedaj na ogledu v prostorih Foreign Language Information Service. 222 Fourth Ave , New York C i t. v. FVLIS. Miheldiča. s katerim je rajna vodila v naselbini grocerijsko trgovino. Rajnka Je bila stara 51 let in doma is Loža na Notranjskem, kjer tbipni^a brata Franka. V Ameriki zapušča soproga Math Dobri niča. s katerim at je poročila pred dve in pol leti ter dva brata, An-iona in Mateja ln sestro Mrs. Joseph Prime. — Vi mate lahko 4akn zdravje Ku»-Too« le dal milijodoid ljudem do bro »drevje In mot. On wn 4a dofcnr tek As Jedi. ram osdravt ln ojmtm. Ulodtr, ■btbotne organe prenovi tn otwija, bo -Tone tudi oMat glivic la pretene sa ITagk Blag mu bodi spomin in naj mirno počiva v ameriški grudi! Vincent Arli, svak. Sacr&mentOt Cal. Zdi se mi, da dandanašnji ne slišijo pritožb o slabih časih edi-nole tisti, ki se nahajajo v ječi in oni. ki so na pokopališču. Te dni sem obiskal farmerja. od katerega sem pred leti kupoval grozdje. Pozdravila sva se in se pogovarjala, pa se mi je kar čudno zdelo, ker mi ni on omenil "slabih časov". Xo, ker jih ni o-mcnil. sem ga -pa jaz vprašal, kakšen vpliv ima nanj depresija. 'Nasmehnil se je ter me od vedel v klet. 4VIvil je električno luč ter pokazal z roko naokrog: — Poglej, pa se boš prepričal, zakaj uii depresija ne dela preglavic. Najprej sem opazil prekajene gnjati. plef-eta. velike k«>s«- Špeli a in drugo prekajeno svinjino. Na eni strani je bila omara, polna konzerviranega sadja, kar je bilo brez dvoma delo njegove žene. Na drugi strani je bilo potno vreč krompirja in fižola ter zaboji repe. korenja in zelenjave. Ko so se mi oči privadile svetlobi, sem o-pazil v oddaljenem kotu vee sodov ter sem se nehote odpravil proti njim. V enem je bilo kklo več pečam s trtjerejo. toda groz- da bosta oče in mati v nedeljo p«»- a*----: p0i(jne 7 (]oma kajti, če bosta doma. ne bo kruha iz testa, ki ga gneteš. O bosta šla oče in mati z doma, te gotovo ne bosta same pustila. ampak ti bosta izročila v varstvo kakega mlajšega bratca ali sestrico. Za bratca ali sestrico imej pri-Ivokoši nimam dosti — ko- j pravljen kvoder. kajti v nedeljo maj petdeset — redim pa par j popoldne morajo plačati otroci prašičev in dve dobri kravi. Pre-! kvoder. da jih spuste v kinemato-cej mleka in smetane prodajo mo-'graf: ji fantje sosednjim farmerjem —| Ko boš sama, se lepo namazi, laki nimajo krav. Le redkodaj se se nafrfraj in obleci najlepšo o-primeri. da kupim v mestu kaj bleko. Pazi. da bo stanovanje hrane, dočim prodam v mesto snažno in čisto, da ne bo nikjer vsa preostala živila. Moji sosedje nobenega praška, da bo vsa poso-farmerji pa kupujejo poleg živil da pomita. Edinole en krožnik in celo umetna gnojila za svoje vi-' svežo brisačo imej na mizi, ti bom noprade in sadovnjake, dočim jaz že povedal, zakaj. vse na farmi pridelam. S»» marsikaj mi je povedal, kar bi naše farmerje zanimalo, toda In v shrambi moraš imeti kaj dobrega. Kokošje stegno je jako pripo-močno vino jo začelo kazati svoj ročljivo. tudi kos dobre potice ni vpliv. V meni se je že porajala napačen, pa tudi na klobaso se misel, da bi navedel pogovor na 1 j«' že kateri ujel. Galone vina se-politiko. kar bi pa zahtevalo še veda ne smeš pozabiti, več vinske kaplje. Zato s^m se j 4~*e slučajno slamnik«- delaš in premislil reko«". «la me čaka Se spravljaš kuverte, v katerih ti da- dolga p«»t in sem s«» poslovil. je boss denar, poišči tisto, na kateri je največja numara in jo pu-Keči pa moram, da sem dobil' sti na kakem vidnem mestu. l'e imaš doma kako lepo knji-jo odpri na tistem mestu, kjer pri njem vtis. da se farmerju. ki je zares farmer, ni treba bati nobene depresije. Kes je sicer, da se je cena njegove zemlje in njegovih pridelkov v zadnjih letih precej zmanjšala, navzlic temu ima pa vs«*ga dovolj zase in za svojo dru-žino. Farmer je š«* vedno vladar sveta. (V bi imel dovolj volje in razsodnosti. da bi se organiziral, bi bil resničen vladar! Walter Pretlovich. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se aooi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18di Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN - sta zaljubljenca v najslajšem pogovoru in jo položi na mizo. Ako boš stopila kam po kakem opravku, bo nemara vzel knjigo, začel citati in si bo mislil: — (ilej jo glej. torej je udarjena na zaljubljeno plat •Nato stopi k oknu in glej, «hI katere strani se bo prikazal. Ko ga boš opazila .se postavi sredi kuhinje, ter vzemi v levico pomit krožnik, v desnico pa brisačo. Tako stoj in čakaj. Ko bo potrkal. reci bojazljivo: Come in! In ko bo vstopil, se moraš grozim ustrašiti, spustiti krožnik na tla. da se bo razletel na drobne koš«-ke in vzklikniti: —.ležeš, kako si me prestrašil. 1'rav nič nisem mislila, da boš prišel. Šaj se ni tako mudilo. Očetu in materi spm sploh pozabila povedati, da boš prišel. Moj Bog, kako me je sram. Nikogar nisem pričakovala. sicer bi kvartir malo pospravila. Tako je pa vse narobe. Še počesala se nisem, in v teh zamazanih cunjah me je kar sram. Xo. sedi pa vendarle, da ne boš spanja odnesel. On bo sedel in bo začel ogledovati tebe in stanovanje. — Salament — si bo mislil — to je punca in pol. Pravi, da ni pospravila stanovanja, pa je tako lepo kakor da bi ves teden pospravljala. Kakšno bi šele bilo. če bi ga pospravila. Pravi, da je vsa razkuštrana. Kakšna bi šele bila, če bi me čakala in bi se lepo počesala. Na njeni obleki ni nobenega madeža pa pravi, da ima cunje na sebi. Hm. hm. Tako si bo mislil, dočim si ti že začela dosegati svoj cilj. Kako ga boš dosegla, ti bom pa v pondeljek povedal. ------ ---------:_ KARANTENA h zbirke "Med padarji in zdrami ki/ Pokojni profesor za hiftjeno Schattcnfroh nam je pred leti na Dunaju predaval o raznih kugah. Omenil je pri tem. da imajo kužne b.lczni svoja pota in da nastopajo vedno v nekih razdobjih. Zadnje desetletje smo v tem spoznanju aelo napredovali in te se vidijo obrisi ncve epkftemijologije, ki bo lahko točno napovedala nastop kulne bolezni. Takrat se b: pa tudi dognalo, da Je prazna vsa hvala, £e£, mi adravni£i smo med svetovno vojno zabranili širjenje kužnih bolzenl. Vsi higijenskl ukrepi s karantenami vred se bodo izkazali nlčevi. Kakor vse življenje ln rastje je tudi kretanje kužnih bolezni navezano na stalni ritem. Prav govorli. sem mu pritrdil. Nehote s: krenile misli po svoji poti. da kar nisem več slišal učenega profesorja. 1916. Zimski popoldan, ves nasičen mrazice. Ko se je mračilo, sz nas potisnili vojake v Gradcu v smrdljive vagone, ž:, itak prepolne. Kamor si stopil, so ležali po tleh t:variU in sladko sanjali o belih pernicah med ogorki in p':junki. Nihče se ni pogovarjal. Vsak se je zavli v svoj plašč in dremal. Samo robata kletev se Je izvila iz zaspanih ust, če si nehote dregnil soseda. Zrak v napcltem-nem vagonu je bil ves prepojen z dimem in smradom in tako gost, da bi se dal skoraj rezati. Lt na postajah s: se kdaj odprla vrata in je vdrl val svežega zraka v vagon ter izrinil iz njega nekaj smrdljivega sopuha. — Marburg. . . Marburg! — se je oglasil zunaj sprevodnik. Nekateri smo vrgli prazne umazane kru&njake preko ramen in smo zlezli iz vagena. Na cbeh straneh vlaka so stale goste straž:, ki so se jim svetili bajoneti na puškah. Stasit četo vodi a z vilhelmovski-mi brki je stal pri vagonih in pregledoval naše maršrute. Prihajal sem iz bolnice. — Špital, links! — me je porinil h kopici tovarišev. Kmalu se nas je nabralo kakih stlrideset mož. Ko ni nihče več izstopil, nas je obdalo deset stražnikov. — Vergatterung! Doppelreihen rechts um! — je zakričal mlad poročnik in ie smo stali v četvero-atopu med bajoneti. — Marsch! Kakor čreda naj- slabše klavne živine sms stopali po svetlih cestah nemškega Marbur-ga preko Glavnega trga in državnega mostu tja v magdalensko predmestje . Novinec je vprašal: — Kam pa gremo? Kakor mutec Ji molčala straža. — Na veliki cesti smo! — sem uganil. — Nemara poj demo kar naprej po njej vsaj do Celja. Nič ne de. Nekje tako moramo bati, — sem se vdal v usodo. Iz megle se je pojavila ob cesti visoka ograja iz pletene žice. — Halt! — je ukazal peročnik in se je jata% počasi ustavila. Ključ v vratih je zaškrtal. — Vierzig Mann! — je javil naš poročnik. — Eintreten! — je prišlo povelje izza ograje. Počasi smo se zgnetli sokzi :zka vrata, ki jih je straža spet zaklenila. — Vergatterung! Doppelreihen links um! — je za vreščal poročnik na cesti in že je izginil s svojimi vojaki v nočno meglo. Mi pa sms ostali pred dolgo barako. Posamič so nas spuščali skozi vrata in zapisali vsakogar, kdor je vstopil. Če je bil zrak v vagonu neznosen, je bil v tej baraki naraviKst peklenski. Kakor v zverin j aku je rezal v nos oster duh u-mazane množice, prepojen s katranom in plesni vostjo. Dvoje o-gremnih železnih peči je žarelo kakor v Molohovem svetišču. Okrog njih so se gnetle smrdljive množice govoreče v vseh jezikih sveta. Štiri dolgi odrli slamnjač so se vlekli od enega konca do drugega. — Kje pa smo prav za prav? — sem vprašal naj bližnjega vojaka. — V karanteni pegavca! — mi je pajasnil tovariš. Ko sva se cd bliže pogledala, sem vzkliknil: — Glej ga! Ti si, Mlakar! Kako si pa zaš;i sem? — Menda kakor ti, — mi je odgovoril znanec medicinec. Na postaji so včeraj zajeli vse maroder-je. Na ukaz vojnega ministra pravijo, ker se je pojavil po nekaterih bolnicah "ta lični" legar. Vse dc vojne smo ga tako imenovali, Qeš, Prehlad v prsih Večkrat privede do nevarnih bolezni. Zaustavite ga hitro z linimentom PAIN-] DM UM LLER le tam se ugnezdi ta boleaen, kjer je glad. Sedaj pa je vse prepovedano, posebno pa take hude besede kakor so pravica, svoboda, glad. Zato so tudi bolezen prekrstili iz ličnega legar j a v pegavca. Ne koristi seveda prav nič, lepše se pa le sliši. Sioer se pa res ne izplača govoriti o vsem tem. Spanje je še najboljša zadeva. In se je zavih.tej na svojo slam-njačo. Počasi se je umirila baraka in grgrala v topem spanju. Drugo jutro po kavi je razdelil sanitetni kapral vročinske toplomere. Vsaki vrsti slamnjač je dal enega: — To je temormerter. Vsak ga mora dati pod pazduho — un-ter Aksil geben — na. golo — aul nagt — in šteti do tri sto — pis t raj hundert — lonksem — počasi. Kdor ima fiber — izafurt mel-dat. Pa je romal toplomer od moža do moža. Ko je prišel do mene, ie kazal že 39.7 stopinj. Naskrivaj sem ga trknil nazaj na 35 stopinj in ga dal naprej. Po dobrih dveh urah so izrrčil zadnji na drugem koncu sanitejcu toplomere. Ni pogledal, le stresel je drugega za drugim in jih spravil v mnmico. Oči vročičnih tovarštv so popustile. Zakaj se pa nihče ne Javi bolnega. Čudna vizita je t o in še čudnejši bolniki. — sem relsel Mlakarju, ko sva se spet se šla pri peči. — Ha — ha, — se je zasmejal. — Misliš si, da so bedak. Toda ni res. Prav pametni so. Pojdi z menoj! — me je potegnil za rokav iz barake. Poleg naše baraket je stala v skupni žični ograji še ena baraka. Pravkar so spravljali na vojaški voz neke podolgovate zaboje, okoli katerih se je opletal vojni ku-rat. — Vidiš, vsi ti so umrli za pe-gavcem. Vsako jutro jih takole nalagajo, so mi pravili tovariši. — Kdor se javi v naši baraki, da ima vročico, ga takoj spravijo semkaj. Kdo bi pač silil v to mrtvašnico! Če umrješ v drugi baraki, te vsaj po vojaško pokopljejo, tole pa za-grebo kakor mrhovino. Nekaj ča-stihlejwa pa ima kljub vojski še vsak vojak. — mi je pripovedoval tovariš in si zazvižgal: "Regiment po cesti gre...." Vsak dan so prihajali k nam novi t repi in odhajali. Mrtvaškega votza, belih zabojev, neizogibnega Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIH SVETA URA , v platno vez.______________ .96 v fino usnje vez ...».......1.59 v najfinejše usnje vez lAO v najfinejše usnje trda vez ...................................IM SKRBI ZA MJ&O V platno vez........... JO v fino usnje vez ............1.5e v najfinejše usnje vez lJt rajski glasovi v platno vez._______il v usnje vez................—1.29 v fino usnje vez. _______LU v najfinejše usnje vek. Ltt KVI&KU srca v imitirano usnje ves. Jt v nanje vee. -------------- -Si v fino usnje ve«.........L— v najfinejše usnje vez. 129 v najfinejše usnje trda vez ...............................1.56 v bel celluloid vex. .......1.26 NAŠ DOM v ponarejeno---------------1.— v najfinejše usnje vee 1.56 v najfinejše usnje trda _______________________Ltt marija VARHINJA fino ves--------------.1-26 v fino usnje ------------LS6 v najfinejše usnje trda Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .....36 v belo kost vezano ..............1.16 Covne Unto Me ....................................30 fino veza no ................................35 Key of Heaven: fino rezano ..................... v usiije vezano —............ % u&jfinejše usnje veznno (ZA ODRASLE, Key of Heaven: r celold vezano ................ ▼ celold najfinejši ves .... v fino usnje vestno ______ ...35 ..-76 .1.Ž0 ....1.20 ....1.50 ___150 ....1.36 -L« Angleško slovenske berilo ............S.— Angleško-slov. In slov. angl. slovar J6 Amerika in Amerikami (Trunk) 5<— Angeljaka služba aU nauk kako m naj streie k sv. Maši Bol nalezljivim Catholic Pocket v fino usnje vezano Ave Maria: v fino usnje vezano_____ POUČNE KNJIGE Ltt Cerkniško Jezero -----------75 broSirano .1.25 Hrvatski molitveniki: Utjcfaa Jrisnill. fina vas. ----------1 Kratka srbska gramatika ................Ji Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov -------------------3« Kako se »ostane državljan Z. IX .25 Kake ar postane ameriški državljan .15 Knjiga s dostojnem vedenja .........56 Kat. Katekizem ________________________60 Kubična Računica________________.75 liberalizem .................................. Ljubavna in snubilna pisma ...........35 Materija in eneriija ........................L23 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, L sv. __________________________N O. sv.........................................Ji ailke v Liverpcolu, .ki so jih sle-ki smo jih preživeli v preteklosti, j mesecev za tem je prišlo že do J (jiii številni drugi konkurzi denar- V Evropi se je knriza pfdobno l k-m prof. O. Vogtom, ki se je po- vrnil iz Moskve, kjer je na povabilo sovjetske vlade dve in pol leta raziskoval Leninove možgane. Široka javnost nima pojma o izredni Vse kar nas danes teži, beda brez-; bankrota velike ameriške zavarc.-: zavodov, zlasti po trgovskih zamudn-sti tega znanstvenega po- poselnih, katastrofalne razmere v i valne družbe Ohio Life- Insurance, tvrdk, ki so utrpele izgube zaradi kmetijstvu, propadanje" moralnih t ki je dal povod za splošno paniko, padca cen Že ob koncu leta 18f.7 in do številnih konkurz:v in po-jje bila v angleški spodnji zborrici lomov. Na borzah so tečaji delnic' predložena statistika o nastalih silno nazadovali, pcgzsto na eno j polomih. Ta statistika je .pokarzala, petino ali eno desetino, naglo pa {da je prišlo v konkurz Efc v.likih pojmov in škandali v javnem in privatnim gospodarstvu, nam u-stvarjajo vtis brezprimernega propadanja. In vendar moramo ugo- toviti, da je je svetovno gospodar- so pričele' padati tudi cene, zlasti broAzano AM stvo že večkrat prišlo v slične težave. Leta 1858 je dunajski profesor državnih ved dr. Albert Schaeffle napisal knjigo "Die Handedskrize von 1857", ki je bila še nedavno zapisana pczabljenju. To knjigo, ki daje jasen pogled v razvoj svetovne gospodarske krize v Hitu 1857, nameravajo sedaj izdati v veliki novi nakladi. Delo je postalo zopet aktualno zaradi tega, ker daje plastično in eksaktno sliko razmer, ki so povsem podobne današnjim zlasti če opustimo letnice in imena. Čeprav smo v zadnjih 75 letih v gospodarskem in tehničnem pogledu doživeli silen napredek vendar so osnovni gospodarski principi ostali nespremenjeni in z začudenjem moramo spoznati, da je kriza pred 75 leti prav tako kakor danes zajela ves svet in se ni ustavila, na državnih mejah, že takrat je torej obstojala navzlic slabim prometnim sredstvom dalekosežna svetovna gospodarska povezanost. Potek svetovne gospodarske krize 1. 1857. pa je posebno značilen tudi glede na sredstva za ozdravljenje. Zdi se, da daj« mnogo hitrejši potek svetovne krize v 1. 1857 prav onim, ki trdijo, da o-zdravljenjei najbolj ovirajo in za-zavlačujejo ukrepi posameznih drŽav za omiljenje krize. Ti ukrepi, izdani zadnja leta iz slabosti in sentimentalnosti pa tudi v pomanjkanju smsla za svetovno gospodarsko solidarnost, so po mnenju nekaterih strokovnjakov onemogočili, da je prišlo do enkratnega morda strašnega poloma, ki pa bi mu že danes sledilo naravno ozdravljenje. Izhod iz kriz^ menda najbolj ovirajo ukrepi skrajnega protekcijonizma v trgovinam politiki, ukrepi za sanacije iz javnih sredstev, sistemi subvencij in sploh politika državnega intervencijoni-zma, ki je zavrl funkcije prostega trga, tega najvažnejšega regulatorja za produkcijo. Z akcijami za umetno držanje četo (d. pr. m. žito v Ameriki, za kavo, iavčuk, železo, kovine, itd.) so pred lett onemogočili, da se produkcija prilagodi potrebam trga, kar je le poostrilo in zavleklo potek krize. Vsega tega pred 75 leti ni bilo. Gospodarstvo je šlo svojo naravno pot, prišlo je do strašnih polomov, do silne deipresije, ki pa je trajala le razmeroma malo časa. Kakor v L 1929. ko se je onstran Atlantskega oceana razlegal glas o trajni proeperttett in je bil pod tem geslom izvoljen tudi pred»d-nik Hoover, prav tako je 4. marca L 1857., kakor to navaja Schaeffte ▼ avoji knjigi, predsednik Zedtaje-oib ditav Buchanan s cene sirovinam. Pri tem je značilne, da se je tudi današnja svetovna gospodarska kriza pričela v Ameriki in da so se v Nemčiji pričele težkeče tudi s polomon velike zavarovalne družbe (Favag). Kakor danes, se je I. 1857 kriza naglo razvila preko državnih mej, zlasti v Evropi. Ko je Nemčija lani v zvezi z zo-petno uvedbo rednih izplačil pri bankah dvignila diskontno obrestno mero na 15%, lombardno pa na 20Vc, so to povsod komentirali kot nekaj izrednega; pomisliti pa moramo, da je bilo to povišanje o-brestne mrre malenkostno v primeri z razmerami v krizi 1. 1857. V New Yorku, kjer je znašala dis-konjtna obrestna mera pred krizo še 59f-, lombardna pa 6%, je prišlo 15. septembra 1857 do povišanja na 15 odn. 18%, 29. septembra pa celo na 60 in 100?r in še 27. cktobra istega leta je ta obrestna mera znašala 24 in 48%. Brezobzirna povišanje Obrestne mere je spravilo kreditne razmere kmalu zopet v normalni tir. Kar je t>ilo nezdravega je pri /teta takoj propadlo. Ta razvog nam kaže. da se kriza hitreje preboli, čim manj se tvrdk s pasivami cd nič r.iarij ka- stopanja. Možgani romajo takoj po smrti v kopel, ki pok:nča bakterije, nato pa v parafin. Slednji poviša odpornost in prožn:st možganskih stanic. Poseben stroj reže na ta način preparirane možgane v tenke sloje. t. zv. mikraome v de- kor 42 milijonov funtov; skupna t belosti 1 5000 mm. Številni mikro-vsota obveznosti propadlih, angle-' tomi se pobarvajo in ta barva koških tvrdk pa je bila pozneje oce-j PelJ beleži s svetlejšo modro, oz. njena na 80 milijonov fantov (2: temnejšo vijoličasto snovjo vse po-milijardi švicarskih frankov>, kari drobnosti staničevja. Nato se naje tudi za današnje ra smere o-1 lePi vsak mikrotom na posebno gromna vsota, zlasti če upoštevamo znatno večjo kupno moč denarja v tedanjih časih. V Nemčiji je naj.bolj prizadela trgovce v Hamburgu. V sila težak položaj je poleg Prusije zašla Avstrija. Tudi Poljska, in nordijske države so se borile z velikimi tež-kočami, edino Francija je, kakor danes kriza le majijšem obsegu steklo. V tem stanju je gotov za raziskovanje. Šele na temelju podatkov vseh 30,000 mikrotomov se lahko izdela točen "možganski zemljevid". Prcf. Vogt, ki vodi berlinski Viljemov zavod za možgansko raziskovanja, je iz Moskve prinesel tri "zemljevide", ki visijo zdaj v sprejemni dvorani berlinskega poslopja kot največja dragocenost. Samo boljševiki so našli v sedanjih prizadela. V Prusifa so z raznimi težkih časih denar za nabavo po-ukrepi skušali omiliti težke posle- j trebnih aparatov, ki Jih pogrešajo dice krize, kar pa ni uspelo in ostale prestolnice po Evropi. Trije Schaeffle je v pravilnem spoznanju moskovski "zemljevidi" so posneti položaja dejal, da je državna po-1 po možganih Lenina, znanega ko-moc špekulantom na breme kon- munističnega teoretičarja Bogdanova in slaboumne- žene-morilke. Raziskovanje Leninovih možganov je hotelo pred vsem ugortoviti razliko med poprečno in Leninovo možgansko silo. Strokovnjaki pri-posuje>jo poseben pomen t. zv. tretjemu možganskemu sloju, ki posreduje med posameznimi možganskimi deli in ki ima vsied tega najvažnejšo utego pri procesu mišljenja. sumentov in javnosti. Kakor moramo danes ugotoviti, da svetovna gospodarska kriza ni morda nekaj novega v gospodarskem življenju, tako je tudi Schaeffle pred 75 leti napisal, da je bila tedanja svetovna gospodarska kriza po vzrokih, in po razvoju sila podobna krizi, ki je zajela svetovno gospodarstvo 1. 17M Koledar 1932... Cena 50c VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 Wert 18th Street New York, N. Y. ^xv^oi umui ill U. S. A. VSE SE PREBOLI KOMAH 2Z ftVLJXNJA. =3E Za Glas Naroda priredil I. H. — n 3E 31 (Nadaljevanje.) — Vse priznanje! — si je mislil Ulrih, ko je pomislil na gospo Pirčevo, ki je potrebovala včasih nad eno uro, da se je pre-oblfkla. .Seveda mladenkoma ni bilo treba lepotičiti mladih in lepih obratov. Obe Mta bili nemalo začudeni, ko vidite, kako se stara mati raz-govarja Ka tunika r jem in nista mislili, da ga bo povabila k večerji. Kako lep je bil večer! TIrih je znal zelo zanimivo pripovedovati. l*rav nič se niso naveličali poslušati ga. Stara gospa, ki je bila v svojem pogovoru s tujcem vedno zelo zaprta, je veselo pripovedovala iz velikega zaklada svojih spominov. tal s svojim prijateljem in tekom vožnji se ni utrudil Margareti. J ki je < stala tiha. pri|>ovedovati o njem. i Naenkrat pa pravi Margareta : — Ne morem ga trpeti. 1 Presenečen jo pogleda. — Zakaj ne. gospiea (»reta? Margareta samo skomigne z rameni. — Zakaj ne! Sama ne vem. zakaj. . Pri tem pa zamišljeno pogleda na mhnohitečo pokrajino, na kateri j»- mili sij zahajajočega solnca ležal, kot velik zelen in z zlatom prekati prt. Ne, v resnici ni vedela, mala Marira-reta. Margareta sama ni vedela, kako -ošabna bi izgledala, ako mu ne bi bila ponudila roke. Ulrihu se je vse smejalo v njegovem srcu. Da bi se branila nečesa, česar sploh še ni bilo.' Spoznamo se s človekom, ki nam ui nič uiar, toda proti njemu je treba biti prijazen, ne pa sovražen. — Ali smem vprašati, ako je milostljivi gospici včeraj ugajal izlet! Da bi Margareto obdržal v pogovoru, ji je stavil to vprašanje. — Hvala, dobro! — odgovori kratko in že je hotela oditi. (Dalje prihodnjič.) GILJOTINA Iz Pariza poročajo, da je raču-| lotina, ki je bil med tem sam po-nati v bližnjem času z odpravo stal član tega konventa. Humanost giljotine in z uvedbo električnega novega morilntga orodja pri tem stola kot zakonitega merilnega sprejetju seveda ni toliko odločala, sredstva. Število na smrt obsoje- šlo je v prvi vrsti za hitrost, s kanih na Francoskem stalno pada, terim bi lahko odpravljalo svoje zadnje leto jih je bilo samo štiri; žrtve na oni svet. svoje najtežje zločince pošilja Francija rajši na Hudičeve otoke. To padajoče število na smrt obsojenih je bilo tudi vzrok, da se je pariški krvnik Dtibier pred nekoliko meseci obrnil na vlado, da revidira metodo francoskih sodišč, ki postopajo z obtoženci pre-milo in jih rajši ne obse ja j o na smrt, tako da ima mož s svojima dvema pomočnikoma premajhne dohodke. Verjetne je, da bo vlada Dedblerja rajši upokojila in da bo ž njim upokojila tudi giljotino, ki je imela v francoski zgodovini tako veliko ulogo. Bilo je v strašnih dneh velike revolucije, ko je prvič nastopila svojo vlogo. Neki "dobrosrčni zdravnik" Joseph Guillotin, jo je bil predlagal revolucijskim oblastim, češ bolj Konvent je povtril doktorju nalogo, naj se s krvnikom pogovori natančneje o zgradbi tega orodja. Sanson, ta grozni človek, pred katerim je trepetala vsa Francija, je imel navado, da je po svojem dnevnem "delu" igral na gesli duete z nekim prijateljem iz Strasbourga Tobijem Schmidtom, ki je izdeloval klavirje. Nekega večera mu je povedal, da se je bil ta dan sestal z dr. Guillotmom in da mu je ta pripovedoval c svoji ideji. Schmidt ga je pozorno poslušal in ko se je krvnik odpravil domov, je vzel kos papirja in pero ter izdelal načrt za obglajevalni stroj, kakršen bi po njegovem mnenju m:ral zadovoljiti krvnika in doktorja. Ta načrt je pokazal tajniku pariškega medicinskega kolegija dr. da je usmrtitev žnjo veliko! Antoinu Louisu in Louis je dal človeška nego s sekiro ali brez oklevanja in na svojo pest mečem. Spočetka so se njegovemu; izdelati giljotino po tem načrtu. menovalo tudi "vdevo" in to ime mu je ostalo do današnjega dne. V dnevih najhujšega terorja je na javnih prostorih v Parizu poslovalo šest ali več giljotin, ki so v 13 mesech obglavile 1230 oseb. Tiscčglave množice so prisotvovale vsakodnevnim obglavljen jem na sedežih, ki so jih prodajali kakor v gledališčih, otrokom so darovali miniaturne giljotine na mestu i-grač, dame so nosile miniaturne modele kot — nakit! Sanscn je bil najznamenitejši med krvniki, ki so delali z giljotino. V njegovi rodbini se je krvni -ški posel podedoval od roda v rod. On sam ga je bil prejel iz rok kralja Ludovika XVI. — tistega, katerega je nekega dne lastnoročno poslal na oni sveit. Pozneje je skrbel za to, da se je vsako leto po nesrečnem kralju brala maša za-dušnica. V tistih dnelh pa je giljotina morila neprenehoma, aristo-krate, državnike, moške, ženske, antirevolucijonarne kakor revolucionarje. Še celo samega doktorja Guillotina je revolucijsko sodišče obsodilo na smrt z obglavljen jem — toda ljudstvo je naskočilo ječo, v kateri so ga imeli zaprtega in ga je osvobodilo. Eden izmed zadnjih proslulih zločincev, ki je padel pod morilnem strojem, je bil Landru in proti koncu lanskega leta mlad Parižan iz dobre družine, ki je bil umoril in oropal nekega draguljarja. ZIMSKE BOLEZNI predlogu uprli, ko pa je število obsojencev tako naraslo, da jih krvnik s sekiro ni mogel več "obvladati", je narodni konvent br-z na-daljnega sprejel stališče dr. Guil- Tako je prišlo, da so merilni stroj spočetka krstili za "Laosetto" in šele pozneje je prejel ime po svojem prvem početniku dr. Guillo-tinu. Ljudstvo samo pa je i- Vcs naslednji dan tii Josko i u ogel zbrati svojiih misli za delo. ker je "z veseljem pričakoval prijatelja. Tudi -Margareta je bila nekam nemirna, dasi ji .Tuškov prija- , telj ni bil prav nie mar. Kaj ji je bil Kauiuikar.' Saj je njeg-ov ob- ' i-k na me nje n Jottku. ne pa njej. Niti videti «?a ni hotela, ker je pro- li njemu čutila veduo veliko zadrego, ki je mogoče imela izvor v leni. ker jo je TIrih videl v tako zaupni družbi z J o »kom. Priponi- be gospe Pirčeve pa ni mogla pozabiti. Občutno jo je grizlo v njenem ponosu in bilo jo je sram. č-e^ar se ni mogla otrersti. Saj je bilo j v»e drtifra.'e. kot pa je ona dama mislila. Domov je prišla malo pred večerjo, samo da se je mogla izog- » niti srečanju z Hribom. Zelo pa se začudi, ko matere ni bilo doma. I Na mizi v kuhinji je bil listek, na katerega je mati napisala, da je ' šla za eno uro m izprehod. ker ob 4«ko lepem vremenu ni mogoče sedeti doma. Margareta se naglo preobleče in kaj ljubko je izgledala v domači! obleki brez rokavov. Nato pripravi večerjo in pogrne mizo. med-1 tem pa poje pesem, ki ji je ravno prišla na misel. Mislila je. da je -apta doma, ker iz Jašku ve sobe ni slišala nikakega suma. Drugače pa je tudi vedno prišel in jo pozdravil. Iskreno poje: Našla sem cvetlico zalo — srčno bol. Zaprla sem jo v srce malo, ki pa se razklalo je na pol. Nenadomo pa prestane. Sliši, kako se od pro Joškova vrata. Tedaj je je bil vcndar-le doma. Na tihem se jo sramovala svojca r*tja. Joško vstopi. — Pomislite, gospod AhČin. mati je šla ven. — pravi Margareta naglo, da bi s tem zakrila svojo zadrego. — Vedno se je tako težko pripravila za kak izprehod. — Jaz sein jo na to nagovoril Gospa je hotela vas počakati in bi šle p«, večerji obe skupaj na izprehod. Ker pa vem. da imate mnogo dela, sem ji predlagal, da gre že sedaj sama. — Mislite tudi na vse. gospod Ahčin. Hoditi z materjo Človeka zelo utrudi, ker hodi tako počasi. — Midva znava boljše hoditi, kaj ne? Prihodnjo nedeljo bova zopet kam šla; mogoče k Bohinjskemu jezeru. Margareta mu veselo prikmima.. — Že sedaj se veselim na to. —- Gospiea Greta, imam neko prošnjo do vas. Rabim še nekaj krožnikov in namizno orodje. Moj prijatelj je namreč Se pri meni in bo pri meni večerjal. Kruh. surovo maslo, kračo _ vse«a imam Še dovolj; toda moram nekoliko lepo pripraviti. — Gotovo, gospod Ahčin. Zakaj še vprašate? Saj veste, kje je posoda. Vzemite, kar potrebujete. — Lepa hvala, gospiea Greta. Skočim tudi še naglo po nekaj steklenic pivo. Moj prijatelj noče iti ven. Zelo mu ugaja pri meni. Prišel je tudi pozneje kot sem ga pričakoval. Jutri mu imam mnogo povedati. Kno uro sva se že mnogo pogovorila. Joško reče to naglo, že med vrati. Nato pa ga sliši, kako gre iz hiše. Ko hoče iti Margareta v kuhinjo, da bi pristavila vodo za čaj, so bila vrata Joškove sobe, mimo katerih je morala iti. na stežaj odprta. In sredi sobe je stal Ulrih Kamnikar s knjigo v roki. Seveda jo zapazi in se ji takoj približa. Margareti se je zdelo, da je čakal na to priložnost, da jo vidi. Ulrih se ji priklonu i —- Milosti ji va gospiea. z veseljem pozdravljam slučaj, ki mi da-1 je priložnost, da vas pozdravim. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim* bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN Puiuuli ji roko in drugače ni mogla, kot svojo roko položiti va-j njo. Sicer malo nerada in osupnjena vsled njegovega tako domače-1 ga obnašanja. - V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnCev. MODERN VZOREC krasen predmet. ki je kulturne vrednosti za vsak dom CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — 75 "GLAS NARODA 216 West 18 Street Hew York, N. Y. V zimskem času kaj rade nastopajo različne bolezni. V prvi vrst; pride v poštev in-fluenca. Čeprav je že stoletja stara. vendar malo vemo o njenem bistvu. Ohlajenje igra pri p:stan-ku nalezljivih bolezni v toliko neko ulogo. v kolikor se zmanjša odporna sila crganizma. Pri tem se lahko zopet pojavijo zastarele bolezni, oziroma se napravi s tem dispozicija za druge tolezni. Nastop pretila jen j a je odvisen od treh faktorjev: 1.) od konstltucije bolnika; 2.) od vremena; 3-> od prisotnosti povzročiteljev bolezni. Ker nastopi infekcija ponavadi skozi ustno dupline, je najboljše 'o-brambno sredstvo deslnfekcija ust. V mnogih, primerili nastopi ket prvi znak prehlada nahod. Ponavadi se temu ne pripisuje velika važnost. Star pregovor pravi, da nahod z zdravljenjem traja tri tedne, brez zdravljenja pa 21 dni. Nahod je pa lahko začetek drugih bolezni, predvsem pljučnega katarja. Večkrat se posreči, da se nahod takoj odpravi, če se kapljica jodove tinkture spije v pol časi vode, ampak to pomaga samo, če se napravi takoj prvi dan. Ko se spremeni vreme, se kaj rad pojavi revmatizem. Dasiravno ne poznamo povzročitelja, se revmatizem vendar smatra za infekcijsko bolezen. Najbolj se uporabljajo v taksnih primerih salicilovi preparati (aspirin, piramidon itd.) V poznejših stadijih sklepnega rev-matizma nastopajo tudi spremembe v članih, ki tako izgledajo, kot pri protinu, zato se tudi večkrat zamenjajo te dve bolezni. Protin je bolezen telesne preosnove, kjer seveda solicilovi preparati ne pomagajo. Jako neprijetni pojavi pozimi so motnje kožnih žil, pomo-drenje in napetest prstov z občutkom mrzlote, srbenja in močnih bolečin. Napeta mesta lahko počijo in se vnamejo. Vzrok teh pojavov še ni dovoljno pojasnjen, zdi se pa, da je v zvezi s povečano reakcijo žil na mraz, ki obstoja v tem, da se žile močno skrčijo. Poskusi s preparati, ki naj bi vplivali na krvni cbtok, se nadaljujejo. glv SHIPPING m NEWS 28. Januarja: St. Louis.. Cherbourg1, Hamburg 30. januarja: lie de Fr.iuoe, Havre 4. februarja: Hamburg. Hamburg, Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen 11. februarja: L>euts«-lilanu:g 19. februarja: Saturnia. l'ubrovnlk. Trst 20. februarji: Br«-men, Cherbourg, Bremen 25. februarja: -Albert Butlin, Hamburg. • •h.r!..urg New Aimiijnlam, lEoulogue j,ui JI. Rotterdam 26. februarja: M«uret«nU, Cherbourg 27. februarji: Europa. Cherbourg, Bremen 3. marca: Hamburg, li:mburg. Chertfiirg 4. marca? He de Krme. Havre Bereiigaria. Cherbourg 9. marca: Bremen. Che: bourg. Krernefi 10. marca: Deutschiand, Hamburg , Chrrtx»urg 14. marca: Avgustus. i'Ubrovnik iti Trst 17. marca: New York, Hamburg, Cherbourg Euro pa, Cherbourg, Bremen 22. marca: lie de Kranre, Havre 23. marca: Statendam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 24. marca: Albert Ballin. Hamburg, Cherbourg 25. marca: Bremen, Cherbourg, Bremen 28. marca: Mauret.ui;.-!, Cherbourg 29. marca: New Am "erdam, Boulogne sur Mer. l:otlerd:nn 31. marca: I lambing. Hamburg, Cherbourg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot *a potovanja na ogromnih oamikln; ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. (12.05A.M.) (12.05A.M.) PARIS 14. maja; 11. junija (12.05 A. M.» N'ajkrajfta iw>t po Sel*sti|ct. Vaakdo j* v pos-bril kabini z vnemi m«leruliii. tdobnoatml. — I'ljaTa in ftlxvna /ran osku kuhinja, izredno nizke cene. Vp:aSuj(* k-i'.rrrKHkoh p.job; ri:t biv.ša turisti. družabna, »oba je ;=»-«iyj zu potnike tretjega, razred.l Preživ!te Vclikotmč vese'o s svojimi pri atrij: v stari domovini s tem, da se pridružite naiemu POSEBNEMU VELIKONOČNEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO Na največjem ekspresnem parniku Cunard Črte BERENGARIA a 4. MARCA Potnike bo spremljal, kamor so namenjeni naš Mr. J. Vodak ki temeljito pu^fea potrebe potnikov na potovanju. Pctniki tretjega razreda se sedaj z veseljem poslužujejo na tem parniku razkošnih prostor bivšega Turističnega razreda. Zajamrit? >i takoj prostore. Vprašajte vašega lokalnega agenta ali I livV CUKAJtD LINE 25 l«KO.VI>\V.\V XKW \OKK ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO HAMBURGA V TRETJEM RAZREDU (U. S Davek Posebej) Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih I.^ rur.RU $174. Za podrobnosti vprašajte lokalne agente a!i Hamburg-American Lime 39 BROADWAY . . . NEW TORK KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stane- T, jo s poštnino vred POZIV! «1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York CENA DR. KERNOYEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, sc naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Uprava "G. N.*' Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City