Tržaške vesti. —t— »Misija Evinih hčera«. Igra uprizorjena na veselici C. M. podružnice v Rojanu. Spisal Jos. Ribičič, učitelj na C. M. šoli v Trstu. — In šla si mimo kakor sen. Vzvišene misli. lepa dejanja, blagodoneče besede — vse ie šlo mimo. Pride pa zakotni pisarček, si razbrca s svojimi krempeljčki malo snov in spozna irnena tako čudna. da jih ni niti y najbplj babji pratiki; citira še kak stavek, ki ga ne umeje niti napol in konec. Spravimo v kot in pojdimo dalje. četudi rakovo pot. Kristjani rilčkarji so pričakovali kpmedije. o vas ne vem, a igrala se je tragedija. Sedem let je recitirala, sedem dplgih let oskrunjala najsvetejše besede, zapisane s srčno krvjo... sla je v sveti gaj in teptala z blatno nogo dišeče cvetje. Zahotelo se ji je moža in otrpka; ljubečega moža in angelsko dete. Prijatelj pride. trpinu bere na obrazu zgodbo, žalostno zgodbo sedmerih let... Kdo si ti. oj ženska. smrtnost se ni rodila zate. Zdravnik je. Mož pride, iz Mojzesovega kolena rpjen, prodaja dušo za denar. Jud je. Pa pride hčerka Evina rusit družinsko srečp, besede so svetile ko splnce, a misli črne ko pekek In tako je bilo sklenjeno, da gre revica na gledališki oder. Na oder je šla Marjetica. gledati je hotela Fausta; še Meiista ni videla. bil bi prelep. Videla je kačo. dolgo. sikajočo — tisočero glav je jmela kača. vsaka glava svojo misel. a vsaka misel zlobna... Strt je ponos. zastala sapa. jezik se ne zgane, ponižanje je objelo svojo žrtev. V bolesti se izčisti duša. oprosti se vseh zmot — vrne se in poklekne pred oltar svoje ljubezni in najae v odpuščanju svojo srečo... Taka je ta dratna. Malo snovi in mnogo snovi, prizorov malo. dejanji dve, zunanjih efektov nič. Prekrasno je narisan mučeniški mož, čuteč veliko usmiljenje do svoje blage žene, ki so jo opili aplavzi maskiranih podležev. Vedno bolj peklenski pa Evin nastop. ko krepi v revici namišljeno sposobnost. Zdravnik je prijatelj — tolažilec. Zadet tip je gledališki ravnatelj Jud. Lepi slog se približuje Cankarjevemu. Paralelizem besed in druge retorične umetnosti, na mnogih mestih prav pesniški vzlet in zlasti dosti psihologičnega dejanja, kjer pove ena sama beseda ali morda kretnja več ko celi dialogi. Končni prizor mora ganiti vsakega do solz. Dramatično študijo jo je nazval pisatelj, mislil jo je razširiti. v resnici pa bi bilo škoda, zakaj v kratkem je povedanega toliko, da ni besede preveč. ne premalo. V sebi ima vrline. ki se zahtevajo od vsake velike <»«»#«,.•¦ drame. pisatelj sme biti tedaj ponosen na svojega prvenca; mi pa želimo, da bi zamogli imeti v kratkem tudi to delce tiskano. sebi v razvedrilo. pisatelju pa v izpodbudo. Uprizoritev drame je bila s skromnimi sredstvi naravnost vzorna, zakaj protagonist je pravi igralski talent. Vsa čast tudi gospodičnam in drugim gospodom, ki so tolmačili pisateljeve misli, vsak primerno svoji vlogi. Nikoli pa ne bom pozabil na tistega nedolžnega otročiča, na Milenico. ki je govorila tako zaupno s svojim očetora, tako nežno in milo kakor angelček; bodi srečen. ljubljeni otrok, ljubezen naj te spremlja in blagoslov! Ivan Grbec.