Tečaj H-
V Gorici 15. septembra 1884
List 9.
Izhaja 15. vsacegu mete« navadno na '/j"poli.
g ' Polje, vinograd, * g g). (iora, morje, ffi Ruda, kupčija
Velja s poštnino vred cn goldinar za celo leto.
^ Tebe rede.	$ kmetijstvo, obrtnijstvo
5s*	- kod*. "m
CKa3>JS»h drug-e
ULJI LjIS
§> ' Lomež klepoje —
5* Klepljem n3i rod;	« § S kruhom za duhom W
Pol moj in hod.	H
,, u.gosp."
deželne zadeve, ter za izobraževanje ljudstvu sploli.
Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška. ------
Pos ovor (konferenci j a) zastran linstva
c Ajdovščini.
Gospod baron BABO, ravnavec (direktor) vino-in sadjorejske šole v Klosterneuburgu v dolenji Avstriji (biizo Dunaja), odbornik c. k. kmetijske družbe dunajske, ki gaje poslalo vis. c. k. ministerstvo za kupeijstvo in občno gospodarstvo v vinsko dežele našega cesarstva, da pregleda in se soznani z vsim, kar se vinstva tiče, se je vdal prošnjam nekterih naših vinorejcov ter obečal, da pride (če ne bo zadržkov) 21. tega mesca (vrnivši se iz Lah) t> Aidovščino (nazaj) in da bo, česar bo treba, o našem domačem vinstvu razlagal. Kdor hoče iti torej slavnega tega vinorejca poslušat, naj se oglasi pri tajniku (sekretarju) kmetijske družbe v Gorici; on.mu bo znal na tanko povedati, kteri dan da ima imenovani gospod v Ajdovščino priti.
-	Glavni odbor.
Iloiidui račun družbe kmetijske za leto fl863.*>
DOHODKI
Pripomoček od deželnega zbora . . . -..... 550: _
2. Vrt in brajda družbina donašata........401: 50
*) Zavoljo poffisjijksnja prostora v dokladi k posledqjema jislu (8.) ispuščea. Vr.
3.	Letnina (ksr se je je polirjalo) .........	484: 50
4.	Diplomi novih družnikov......................222: 38
5.	Naročnina za ilalij. časnik od nedružnikov..........65: 91
6.	Za prodane koledarje (ital)..................268: 45
7.	Razni dohodki ......................129: 92
2123: 05
STROŠKI
1.	Na rajtengo lausk I. 1862 ...........6: 58
2.	Najemščina za pisarnico družb. .... . . . . .	120: —
3.	Tiskarski stroški za koledarje.............414: 80
4.	„ „ „ čašnika (2)..................366: 38
5.	Plače služabniku in čuvaju družb, vrta itd.......319: 40
6.	Davki . .............................63: 42
7.	Stroški za pisarnico, kamnotise, diplome itd.....194: 85
8.	Stroški za pošto in pošiljatve..........37: 54
9.	Plača tajniku . . .....»............150: —
10.	Za razne posebne dela na vrtu dr................65: 50
11.	Bukve in časniki naročeni ................58: 76
12.	Za popravo poslopij .......................5l: 50
13.	Pomoč čuvaju (na povračilo)..................60: —
14.	Razni stroški .............	209: 62
2118: 35
Glavni odbor C I rt r i c i u I.
Prva seja
odbora za povzcllgo viaaoreje na lpavskem
n Ajdovščini (v čitavnici') 8. sept. t. 1.	»
Pridružili so se bili odboru ludi druži posestniki ajdovske okolice. Nar popred nam je predsednik dr. Lacrič veselo novico naznanil, da pride učeni, v zadevah vinorejskih sluišeni baron Babo, ki zdaj po južnih vinskih deželah potuje, tudi k nam. Na to se je po kratkem razgovarjanji in pomenkovanji o ipavski vinoreji in zboljševanji domačega vina sklenilo to-le: a) Vsaki odbornik, ali kteri si bodi domoljubni viuorejec naj poda svoje misli (menenje) zastran zboljšavanja vina in dosedanjih napak ipavskih gospodarjev, brž ko je mogoče, pisane Iekarniku (v i-, pavskem trgu) gospodu Deperis~u. b) Tajnik gosp. Cnrli naj ta sklep vsem odbornikom, ki jih ni bilo tisti dan v seji, naznani: — Gospod Deperis je obečak da, kakor hilro spise, dobi, iz .njih jedro, posname.
in v glavni seji kaj in kako povč. Dneva za lo sejo ni bilo mogoče napovedati, ker ni dosihmal še znano, kedaj da g. b. Babo pride *). Po tem je prebiral predsednik, kaj vse obsegajo izvrstne vinorejske bukve MiUIer-jeve, bar. L. Habo-tove, Vigneron-ove (ta jo Francoz, una dva Nemca) Vrtovec-ove itd. — Prišlo je na dalje na vrsto vprašanje, za kedaj naj bi so letos trgatev (vendima) odločila. Pogovor" o tem je bil prav živ: vsi pričujoči so bili edinih misli, da naj bi so trgalo bolj pozno, kakor po navadi, da grozdje dobro dobro dozori. Korist pozne trgatve nam je zlasti gosp. odbornik Ličen v dolgem i-skrenein govoru dokazaval. Sklep c) jo bil ta, da naj se ta želja od-borova vsem nepričujočim odbornikom in družim posestnikom v ta namen naznani, da bodo ajdovskega, okrajnega predstojnika gosp. Fr.Bor-ghita, kteri si že skoz 10 let prizadeva, ljudem zastran bolj pozne trgatve oči odpreti, kakor tudi župane, ki imajo pri tem kaj govoriti, podpiparali, kedar bo šlo za čas vendime. Seja se je začela ob 6. in končala ob 8. uri zvečer.	'■
V Kamnjah 9. sept. 1864.
Fr. Bunc.
Kako se dajo stare drevesa v dobrem stanu ohraniti.
Da se stare drevesa, ki hočejo že vsahniti, zavoljo dobrega sadja, bogate rodovitosti i. t. d. še na dalje dolye ohranijo, priporoča nam sadjorejec Ilubens, da naj tako-le ž njimi ravnamo: Jeseni ali zgodej spomladi naj se po deblu in vejah vsa razpokana skorja, pod ktero jajca iu mešički škodljivih mrčesov tičijo, prav dobro očisti, in kar na tla pade, vse pospravi in sežge, da škodljivi zaplodki konec vzamejo. Potem se veje na pripravnih mestih, ki so za nov vrh nar vgodnejši, odsečejo, prerezi paz drevesnim klejein namažejo. Vse veje se
*) Je že prišel. Pregledavsi več krojev na Ipavskem je šel na Laško; kedar se vrne (glej na 1. strani oznanilo gl. odbora kmet. družbe) pride nazaj na Ipavsko. Rekel jo da ipavska je krasna vinska dežela. Na razne vprašanja zlasti zastran nehran-Ijivosti vina je povedal sploh te-le pravila (regelce), ki se pri nas večidel, zanemarjajo t a) Potrže in dene naj se skupaj samo grozdje enake sorte in enako zrelo, b) Kar ga jo bolj gnjilega naj so pridno odbere, c) jagoda se morajo z grozda posmuliti ter same brez peeeljna ali ozobfca mastiti (Za to delo imajo v spodnji Avstriji posebne priprave), d) vino mora dobro docreti ali skuhali se. e) eua nar poglavilniših reči pa je sod. (Kako s sodom ravnati povemo drugi pot.) _	Vreden.
- 74 —
pa vendar ne smejo odrezati, sicer bi se utegnilo drevo zavoljo prevelike sočnosti zadušiti. I)a se kaj taceg.i ne zgodi, naj so pustijo sem ter Ije po drevesu nektere veje, ki se pa prihodnje leto, ako jih za lep vrh treba in, popolnoma odrežejo, sicer se pa prav prav skrajšajo. Od novih mladik naj se pustijo le liste, ktero naj lepši, in nar pripravnejši sloje, druge pa naj se vse prav poleg delila odrežejo. Če potem okoli tako obdelanega drevesa zemljo dobro prekopamo in ogno-jimo, imamo že v treh ali štirih letih zopet lepo drevo, ki nam še dolgo časa bogato rodi iu trud obilno poplačuje.
(Gold. Fcimilienbuch.) J&amiaesii sodi za vino.
Mikalo nas je, kar srno brali unidan-le v »Gospodarskem listu" zagrebškem. V novejili časih, lako piše „G. L.a, so začeli žganje in vinski cvet (špirit) v posodah iz cementa napravljenih hraniti; zdaj pa narejajo tudi že za staro vino kamnene posode. Prvi si je dal takih posod narediti posestnik Polaj v Sežani ne daleč od Trsta, kteri vse svoje staro vino V kamnenih posodah hrani. Prignalo ga je bilo na to misel pomanjkanje starih dobrih sodov. V zadregi je naredil za po-skušnjo kakor neko kapnico (šterno) iz rezanega kamna (apnenca), ter je kamne, da ne puščajo, z dobrim cementom sklenil. Taka zidana sterna drži po 100 veder (emerjev?) vina. čez leto in dan se je prepričal, da se je poskušnja dobro obnesla-; vino se je popolnoma sčistilo, in je bilo boljši od unega, ki ga je imel v lesenih sodih, in, ker v kamneni posodi ne more izpuhteli in usušiti se, ni bilo treba pri— livali ga, in se ga je tedaj tudi v tem oziru marsikako vedro prihranilo. Ta srečna poskušnja je napravila gospoda Polaja, da je lesene sode popolnoma opustil, in v svoji kleti same take kamnene šterne naredil, kterih vsaka po 150 veder (emerjev) drži. Te šterne stojijo ena zraven druge, dno imajo poprek, stene so ravne, in od zgorej obokane ( vfilbane); na meslu zagozde ( sklepnega kamna) imajo veho, po kteri se vino va-nje vlija, in spodej je pipa za točenje. — Morebiti, da bodo začeli g. Polaja tudi drugi gospodarji posnemati, kajti . prednost tacili kamuenib sodov je očitna, ne le zato, ker so dolgo trpežni in, rekel bi, večni, temuč tudi zavoljo tega, ker po lelu vino v njih ne zavre in se ne pokvari.	. ■ „ •
— 75 — 2£ciiiIjo]>i$iii odlomki.
Kedar smi>, kjer si bodi, pod milim nebom na planem, da se lahko okoli sebe oziramo, vidimo —kaj ne?— en kos površine nase zemlje, na kteri zdi se, da sloni nebo ali nebna trdina (firmament) ter da jo krog in krog, kakor polkrogla ali steklena (glažasta) streha, pokriva. Ta krog, ki ga nebeški oblok (nebo) na zemlji dela, in sred kterega smo mi, imenujejo obzor ali obzorje (horizont) iu sicer obzorje na oko, ali na videz. Otroci mislijo, da zunaj tega obzorja, to je, prostora, ki ga človeško oko obzre, ali pa za gorami, ki domačo dolino obdajajo, ni več sveta. Odrašeni prosti človek ve sicer, da tudi un-stran obzorja ali domačih gora je še veliko sveta; znane so mu tudi po imenu marsiktere dežele in mesta, ali vprašaj ga kje je ta ali una dežela, to ali uno mesto, in na glas se zakrohotaš, tako neumuo ti bo mahal z roko. Poznamo jih pa tudi takih, ki so že marsiktero šolsko klop ogulili, kterih ne smemo torej med prosto ljudsvo šteti, ki so,pa vendar v tej reči ravno tako neznajdeni m zarobljeni, kakor kako prosto goi-sko babišče. Kolikokrat se mora človek smejati ali jeziti in sicer s prav ,, št ud i ranimi" ljudmi, ki ne znajo uihabuiti z roko, ali s prstom pokazati proti lastnemu, morebiti še celo prav bližnjemu domu ali kteremu druzemu znanemu kraju, zlasti če jih v zaprti sobi (izbi) v-prašaš. Takim po pravici očitamo, da se ne razvejo (orientirajo), da se ne znajo, kjer so, udomačiti. Eazvedba pa je potrebna reč bodi si, da po svetu popotujemo ali od ptujih krajev in dežel kaj slišimo, ali beremo.®) Kedar se nam kaj pripoveduje, smo z mislimi hitro kakor blisk na tistem mestu, kjer se to, kar se nam pripoveduje, godi. Misli naše ne potrebujejo ne navadnih cest ne železnic, naravnost jo udarijo tje čez hrib iu dol, čez gozdo in reke, čez »ore in morja, samo, da vejo nfcoo!" in „kam."
Pa ravno ta „ kod" in »kam" dela marsikomu neverjetne težave. S tistimi ki z glavo v žaklji popotvajo, in kterim je vse eno, naj si mislijo Pariz' tam' kjer je Petrograd, ali Dunaj tam, kjer je Rim, se ne menimo tukaj. Take po-dučevati, bi so pravilo bob v steno metati. Imamo jih pa dokaj prav ukaželjnih, ki ti ne poznajo razločka med „tam gori" in „tam doli", ki ti vse narobe kažejo in govore. Da tedaj
takim in listini izmed naših bravcov, ki niso imeli in nimajo priložnosti, soznaniti se z lego raznih dežel, o kterih smo primorani Večkrat govoriti, tistim, ki nimajo ne bukev zemljepisnih ne zemljovidov (t. j. takih kart, na kterih so dežele namalane), kolikor toliko pripomoremo, da bojo razumeli, 'kar jim od dežel in zgodeb po svetu pripovedujemo, podamo jim, kolikor se bo dalo, ob kratkem, za zdaj samo nar potrebniši zemljopisne vednosti, da jim bo moč z mislimi za „ Umnim Gosdodarjem" hoditi, kedar jdi kam popelje. —' —
Mislimo si tedaj,' da stojimo, kakor smo rekli, na prostem planem prostoru. Od mesta, na kterim stojimo, si mislimo lahko, kolikor hočemo, — brez števila— črt 'ali risov (linij), kakor solnčuih žarkov na, vso-strani kro<* sebe, segajočih do obzorja t, j. do tje, kjer se zdi, kakor da' bi se nebo tal
-*) Kar se tiče mene, ki to pišem, mi je razvedba tako potrebna, da, če pridem v kako ptuje mesto in se v gostivnici spat uležem, ne morem zaspati, Č« ne vem, kje seru, kako ležim, kam imam glavo obrnjeno itd. Tako tudi, kedar kaj berem, si. miru. ne dam, dokler ne zvem, česar je zastran lege dežele in kraja, kjer se je kaj go lilo, treba.
ali gor dotikalo. Vse strani, kamor mišljene črte kažejo ali merijo, se imenujejo strani sretd. Poglavitnih strani sveta je četcero. In v teh mora biti vsaki človek znajden. Te 4 poglavitne strani so: V s hod (solnčni izhod) ali jutro, tam, kjer solnce ob sv. Jožefu in sv. Matevžu (prav za prav 21. marca in 23. septembra) na videz vzhaja aH vstaja; zahod ali zapad (solnčni) ali večer, tam, kjer ob imenovanem času solnce zahaja; jug, južna stran ali poldan, kjer je solnce o poldne; sever ali polnoč, jugu ravno nasproti, to je, stran, na ktero opoldne naša senca pade in meri. Med temi 4 poglavitnimi stranmi potegnemo v mislih lahko še, kolikor hočemo, družili stranskih črt. To so potem vmesne strani sveta, kakor postavimo, severo-vshod med severjem in vshodom, jugo-zahod med jugom in zahodom, severo-zahod med severjem in zahodom. (Pri tacih zloženih imenih vmesnih strani sveta, ali stranskih črt, se daja vselej prednost severju in jugu, ter se no sme reči vshodo-jug, zahodo-sever itd., ampak popred jug in sever, potle zahod iu vshod) Imenovanih 8 strani sveta bo za "naše namene in potrebe zadosti. Sicer pa razločujejo učeni iu zlasti mornarji 16, 32 in celo 64 strani sveta. Krožeč ali taka okrogla ploša, po straneli sveta (s črtami) razdeljena, po kteri se vetrovi spoznavajo iti naznanjajo, se kliče v eter na roža, (velernica?). Neka druga taka priprava, zlasti na morji neobhodno potrebna, s kteTe pomočjo se strani sveta spoznavajo in določujejo, je secernica ali kompas; to je magnetižena ali pokalamičena jeklena igla, ktera na Spičastem, po koncu stoječem žrebeljčku vodoravno rahlo sloni, da se popolnoma prosto obrača. Tej igli, ki zmiraj proti severju (ali prav za prav entnalo bolj proti severo-zahodu) kaže, iti ki se, tudi če jo streseš ali kakor bodi premakneš, vselej na svoje mesto povrne, pravimo magnetna igla, magnelniea ali kalamil-nica. Veterna roža z magnotnico skupaj je kompas ali severnica (busola).
Cerkvene fin «liihovske zadeve.
. -*- 9. t. m. popoldne so s.e odpeljali Nj. cksc. knez-nudškof v Lahe birmavat. 10. t. m. so blagoslovili narpopred kapelo franc. fcticginje Bučciuchi-Cameratavke v Villi-Vicentini, potem so birmavali. V nedeljo (11.) so imeli pontifikalno mašo in delili sakr. sv. birme v Oglej i; v ponedeljek so bili v Cervinjanu, v torek (13.) v Flumiželu (Fiumicello), 14. in 15. v Ajelir, 15. popoldne v Joanieu. V petek (16.) se vrnejo domu. — Mesca oktobra pojdejo v dekanijo monfalkonsko.'
—	Pri gori omenjeni kapeli v ViHi-Vicoutini je ustanovila kneg. Bacciochi nov boneticij s 365 gold.; povrh tega je odločenih 150 gold. za vzdržavanje kapele. Benefi-eijat ima dolžnost enkrat na teden za knežjo ustanovničino rodovino maševati.
—	Prestavljeni so ti—le gospodje duhovni.: G. Andr. Brezovšček za administratorja na Bukovo; g. vik. Jož. Pelieon iz Br.estovice v Kostanjevico; na njegovo mesto za vikarja g. Joi Kumar, sedaj adm. v briškem Š. Lovrencu. Fajmošter perleolski, g. Boštj. Pecorari gre v pokoj; za administr. v Perteole pride g. Peter Grioiti, dosed. poni. v Muši. G. Pavel Vončina, vjetuiški kaplan v Gradšči gre v pokoj. Za tajnika v nadšk. kanceliji in dvornega kaplana je prišel č. g. Jan. Globočnik, duhovnik ljubljanske škofije. — Umrl je g. Jem. Fakin, vikar v Kostanjevici na Krasu.	* "
—	Davno že se govori o zidanji prav prav potrebnega novega farovža pred Veliko cerkvijo v Gorici. Zdaj je dotični naris (plan) v Trstu neki že pohvaljen. Novi fa-rovž se bo zidal k. 7 sežnjev za sedanjim. Prostor meJ njim in cerkvijo sc poravni; pred vrata cerkvene pridejo lepo stopnjice.
— Za mainike bodo prihodnji kvalorni teden ti-Ie mladi duhovni poseeieni: le-ban Andr., Baskcr Jo/.., Battaino Jan., Vecclii Jan., Vopodivec Ludov., Wester Jan. iz IV., Ka>iic Jož. in Lazar Ant. iz 111. leta.
Druge domače vesti.
—	22. avgusta se je pri mestnem pokopališču nek Italijan iz Čenede ustrelil.
—	27. avg. je sklenil gimnozi, 31. pa visi realka šolsko leto. Gimnazi ještelkoriec leta s 6 privatisti vred 388 učeneov. Izmed njih je bila 49 v knezonadškofovem semenišči. Po narcdncsli je Slovencov (nar več) 209, Lahov 137, Nemcov s privatisti vred 41. (Med temi pa jih je samo 14, večidel ptujcov, ki družili jezikov ne znajo, vsi ostali »o sploh sinovi slovensko-laških starišev in govorijo ludi laški ali slovenski.) Po veri so vsi katoličani, razun 1 protestanta in 7 judov. — Na realki je bilo (v 6 razredih) 185 u-čeneov; 1 gr2Ške vere, 2 protestanta, 0 judov. Iz mesta (Gorice) jih je bilo 64, z Goriškega (zunaj Gorice) 82, iz Dalmacije 13, iz Trsta 6, iz Benečije 6, iz Istre 3, h raznih druzih krajev cesarstva po 1 ali 2: 4 so bili iz zunanjih krujev. Narodnost realnih učeneov ni naznanjena. — Izdan je tudi že letnik zavoda gluho-muteov. V njem je bilo 19 vzrejaneov in 16 vzrsjank; nedeljsko šolo jih je obiskovalo 15; vseli skupaj tedaj 50. — Javne ljudske šole se končajo (v mestu) 15. tega mesca.
■— Kar sc tiče srednjih šol (gimnazija in realke) pričakujemo za prihodnje šolsko leto važnih prememb. Poslala je bila namreč že mesca junija t. J. namestnija tržaška direkcijama gimnazijski in realkini neke predloge, ki merijo na to, da bi se nekteri predmeti (učne reči) v maternein jeziku učili, in sicer verstvo v vseh razredih ne več po nemški, ampak Slovencom po slovenski, Lahom po italijanski, izmed ostalih predmetov pa v I. razredu, zun nemščine iu ša enega preSmeta, vse v doti&nem maternem jeziku; od 2. do 4. razreda pa po 2 — 3 predmetov v maternem jeziku, drugi po nemški; na zgornjem gimna-xiji in zg. realki, razun materinščine in verstva, vse po nemški. Kar se tiče verstva je med prč. nadškofijstvom in kateheti že vso poravnano, in dotična uredba je šla že mesca jul.-v Trst.; kar pa druge predmete zadene, ste učiteljstvi svojo presodbo že davno oddale, ali poti v Trst in na Dunaj, pravijo, da ni še našla; torej dvomimo, ali bo ta reč do prihodnj. novembra dognana. Vpeljavati pa se ima nova učba polagoma. Verstvo n. pr. so bo učilo prihodnje leto samo v spodnjem gimnaziji in spodnji realki po slov. in ital. Ekshortovalo se bo na spodnji gimn. eno nedeljo Slovenconrpo slov., drugo Lahom po ital; na zgornji gimu. ostanejo nedeljski ogovori za zdaj še nemški. Za važne le privolitve se moramo zahvaliti, če se ne motimo, Nj. ekso. g. baronu Kellerspergu in tukajšnemu okr. predst., namestn. svetovavcu, baronu Kiibecku. Bog daj, da bi nam kaka slana našega upanja ne posmodila. Ker bo vsled teh prenaredeb novih bukev treba, se je za-nje, kolikor jih še nimamo, tudi že poskrbelo. Verske bukve (slovenske) za zgornji gimnazi bo izdelava! Andr. Marušič (ako ga nihče drugi ne prebiti); latinsko slovnico, po slovenski pisano, ima gosp. prof. Janko Pajk (v rokopisu) že izdelano; tako tudi g. prof. Jan. E. Jesenko zemljopisje za 1. razred. Lahi imajo bukve.
—	Werdenberški gimnazijski štipendiji (24), kterih vživavci se "v malo nadšk. semenišče sprejemajo so (iz presežkov zalogovih) na 150 gold. povišani (poprej so bili po 126.)
—	31. avgusta je novo uravnani glavni davkarski urad {llauptsleueramt) svoje opravila začel. Poprejšnji inšpektor g. A. Juriševič je zdaj direktor tega urada.
—	2. t. m. je bil v g. H. Ritterjevi novi parni papirnici v Podgori (blizo Gorico) prvi papir izdelan.
—	Od 3. do 4. sept. čez noč je bila lputa tako zrasla, da je v Mirnu čez most šla, in ljudi iz hiš izpodila. Škode je še precej naredila.
—	11. t. m. je bila tukajšna protestauška cerkev blagoslovljena.
— Te lini jo bil en mekiknnski oficir (prostovoljec, baron Codelli) tukaj ter je pazljivost ljudi na se obračal.
Ogled !>o svetu.
M3 čelo današnjemu „ogleduu denemo razsluvo t Zagrebu. 4000 kmetovavcov in obrtnikov jo svoje nar lepši pridelke in biitlke, sli pa živino razstavilo. Ta prta liro-vaško-slavonsko-dalmatiiiika razstava je južnim bratom našim na veliko čast. Ogledovav-tov se je šlelo do une^a tedna 12 tavžent. — Veliko so dajale, kar je nekaj časa, in da-jajo še zmirom časnikarjem opraviti polivanja scethh oseb. IG. avg. je prišel, pripeljavši se po novi železnici skoz pirenejske gore, kralj špenjski JSapoleona obiskal. Od 20. do 25. unega mesca je bil kralj pruski na Dunaji-, 7. t. m. je prišla cesarica francoska t Schtcalbach (toplice na Nasovskem v Nemčiji). Obiskala slu jo do sili mal kralja holandr ski in pruski. 20. t. m. pride cesar ruski v Polsdam (na Pruskem) pruskega kralja obiskat. 19. t. m. gre naš cesar r Iiišber (kjer je ces. kobilanja) in Komarno na Oger-skem. Vsem tem iu še drugim potovanjem cesarjevičev, kraljevičev, ministrov in poslancov podtikajo veči ali manjši poliliiko važnost. Na južnem (laškem) Tiroljskem so zasačili zadnji teden u. m. nektere zarotnike, ki so hoteli začeli punt zoper Avstrijo. — Avstrij-sko-prusko -danska kotiferencija zastran utira na Dunaji se je začela 25. unega mesca, pa ji ne gre menda nič kaj od rok; premirje, ki s 15. t. m. steče, bo treba podaljšati, — Za vojake, ki so se šlcsvig-holštajnske vojske udeležili se kujejo na Dunaji medalje. — Med pogajanjem za mir se pripravlja še druga važna konferencija med Avstrijo in Prusijo zastran colstva in kupčijstva, ki bo v Pragi. Pravijo, da na ti niti visi vse zave z no prijateljstvo avstrijsko-prusko, in da se razdere, če se prusko-fraucoske čolne pogodbe za toliko ne prenaredijo, da se jim bo mogla tudi Avstrija pridružiti. — Naše cesarstvo ima zdaj 821 milj železnic, po kterih žc vozijo, 126 milj se jih ravno dela, in še za 922 milj jih mislijo začeli sčasoma'delati; od teh. poslednjih jih je 117 milj železniškim družbam že prepuščenih. — Državni zbor na Dunaji se snide zniibiti mesca novembra. — Veliko se govori zdaj o poravnanji naskrižnosti med Ogri in mtnislerstnom na Dunaji-, pravijo, da v kratkem se bode sklical zbor ogerski, pa tudi hrovaški. V Moldavtji in Valahiji je dal knez Kusa kmetijsko postavo, vsi.ed ktere bodo kmetje tlake in rabate prosit in sami svoji, toda morajo grajšinam nekaj odškodnine plačati. JIoč za-dobi ta postava 24. aprila 1SG5. — Iz Amerike prihajajo novice, ki kažejo, da "v zedi-njenih državah se obrača vse nekako na mir, da si ravno je vojska še zmirom huda. —. Cesar Maksimilijan se je svojim Mehikancom že prav prikupil. 10. avg. se je podal na pot po cesarstvu. Um dan-le j« priznal italijansko kraljestvo iu poslal poslanca v Turin. Admiralu našemu Tegelthofu, (ki se je 9. maja pri Ilelgolandu hrabro obuaš il), je podelil veliki Oficirski križ guadeloupskega reda ; za ranjene naše mornarje pa in sirote padlih je poslal 10,000 gl. — Prostovoljcov mehikanskih je do sedaj čez 3000 v Ljubljani zbranih. Njih poveljnik je grof Tliun-IIohenstein. Prihodnji mesec se jih odpelje menda nekoliko v Mehiko.
m*l»l3B! 4. S tira listom je stenlo p. n. naročnikom Umnega Gospodarja" prvo naročiliio leto. Prihodnjič se bo začelo, kakor tečaj gospodarjev ", tako tudi naročilno leto s januarja. Pobirala se bo torej naročnina za drugo leto prihodnjega decembra; z njo vred bodo pošiljali eč. naročniki tudi dotični sneselt za oktober, november In december tega leta. O svojem času se jim bode to bolj na tanko razložilo. Vredništvo.
V imenu glavnega odbora, Andrej .Tfaru«ic, odbornik, odgov. vrednik.
V Gorici,.nat. PafernolU.	-