LISTEK. FRAN ČRNAGOJ: f Mimi Likar - Grčarjeva. Kakor strcla z iasnega zadela nas je Slttrt naše koleginje Mimi Likar-Grčarjeve! Vsi ki so io poznali, kar verjeti niso pi-ogli, da je mrtva ona. ki ie bila utelešena podoba samega zdravja! Vsi pa, ki smo bili ž njo v tesnejši Zvezi. razumeli smo še. težje. da je mrtv& ona velika duša. polna ljubezni, po-trOežljivosti, nesebičnosti in požrtvoval"osti! »De mortuis nil nisi bene« — a pri !!'ei Pa bi res ne vedel najti napak, ko bi U'1 že hotel iskati. In iaz — ki sem gledal ^n za dnem njene vrline, bil sem že ob ^evih njenega življenia vnet gla_snik ?)epe plemenitjosti in njene vestnosti v s°li in gospodinjstvu! j. ^a — to ic bila žcna! To ie bila ma'¦ Jo je bila učitelilca in to ie bila kole,'nJ'i! Zaman iščcm cnakih v našem Krficru Mimi Likarjeva je bila rojena dne 29. maja 1888 v Izlakah pri Zagorju kot hči našega tovariša Likarja. Nekaj dni po nienem rojstvu smo se peljali v župno cerkev čemšeniško, kjer sem držal h krstu zdravo in l.iubko dete. okroglega. nolnega obraščka in živih temnih oči. De-t'1 ie raslo in se razvijalo čudovito lepo vveselje staršem in meni, ki sem si žetakrat želel. da imam tudi jaz kda.i ena-kih otrok! Kot učiteljska hči morala je pretrpeti vse poinanikanje in se zadovoljiti z ma-lenkostmi in tako je zrastla v vsej skro-i^-^sti. Navzela pa.se ie tudi olemenitega duha učiteljskega in to ii ie prišlo v nienem poznejšem učiteljevaniu v korist.Kot devetnajstletno dekle prišla ieMimj iz učiteljišča in treba je bilo iti vslužbo. T^nn oa? V Ljubljano kot edini cili vseh mladih učiteljic? Kaj šeJ Ven — ven — na deželo kamorkoli si bodi! In tako ie prišla za pol leta v Cerklie pri Kjškein. nato za 4 in ool leta v Mokronoir. notcin za 2 in pol leta v Šent Rupert. V Mokronogu je upeljala praktična ročna dela in v Št. Rupertu gospodiniski pouk. o katerem ie imela tudi razne referate. Na dan mobilizacije se ie Doročila s tovarišem Titom Grčarjem. Ta se ie podal v Galicijo. ona pa na novo službeno mestp na Telče, kjer ie ostala šest let. Ali veste kje so Telče? Daleč, daleč od sveta. vrh gorskega slemena — in vendar ni bila Mimi ne enkrat slabe volje in vkljub temu. da jej je mobilizacija vzela mladega soproga. ni tarnala in obupavala. ampak uživela se je v svoi oosel — in šola. ki ie bila takrat do uspeliih ena zadnjih v okraju, je začutila blagodejno roko spretne učiteljice in ko je naštopil slnžbo še njen mož, postala je sola ena prvih v okraiu. In zadovolina na Telčah oba si nista želela izpremembe. Ko pa se iiraa ie družinica izredno hitro množila morala sta oričeti misliti. da se svetu nekoliko oribližata. zato ie prišlo Titu prav, da ie bil uradno pridelien kot vodja šoli v Tržišču. Seveda pa ie moral oditi v Tržišče za nekai časa sam, ona pa je morala skrbeti za dvorazrednico na Telčah tudi sama. Godrnjaje? Nestrpna? Kaj še! Bila je izredna natura. ki se ie vselej zjjdovoliila s tem, kar ii usoda daje in ni nikdar vila r.ok, ako ni bilo vse tako, kakor si je želela. Končno ie prišla za pol leta k mo- žu v Tržišče.  Pred dobrim letom pa ie postalo prazno moško učno mesto na Barju, in iaz ki sem poznal delavnost Mimino in Titovo, sem se trudil in jih pregpvarjal, da prosi Tit na Barje in da se gotovo tu- di prei ali slej napravi prostor za Mimi.  In tako je bilo. V februarju minulega leta sta se naselila na Barju in od takrat sem imel priliko. da sem opazoval vse dejanie in nehairie te zlate ženske duše! Skrb za moža, za petero dece in za svoj razred — in če treba še za tujega — vse to ii ie oolnilo življenje od zore do mraka! Pa ie morda kolikor toliko zanemariala to ali ono? Ne in ne! Čudil sem se. da je mogla imeti poleg vseh skrbi še toliko skrbljivosti za svoiega moža in toliko pažnje za svoje otroke! In šola? Pripravliala se je vestno vsak dan za njo m imela ie dnevnik spisan tudi za dan. ko je legla v postelio — vsa bolna in nadložna že prei!! V decembru se ie resno prehladila. a mesto da je legla v postelio, prevzela ie pouk še v enem razredu. ker je manjkalo dveh učnih moči — in da bi se ne reklo, da ima na naši šoli vse dopust! Jn vendar ie bila ona dopusta najboli notrebna! Prehlajena do skrainosti in vsa nadložna — ubožica ie pričakovala šesto dete! »Mimi nehai — odloži!« svaril sem io iaz. svaril jo je mož. »Ej — stric — bo že šlo! Sai bom itak potrebovala šestted^nski dopust — in ne smem izrabljati države!« Ubožica! V januarju je izdelala še zadnii referat (gospodinjska ročna dela) za domaoo konferenco — ob bolezni, nadložnosti in tolikih skrbeh! Imela je še čas za referat! Ubožica — sai čitati ga sama že ni mogla — čital ga je mesto nje njen mož. Do predzadnicga dne. ko ie morala leči v DO.stel.io. t. i. 6. marca. bila je vzor- na učiteljica, ki ie dosezala z nežno vestnostio eiidovite uspehe, in se niti v odmorih ni odstranila od učencev. Moral ie biti izreden slučai. da je prišla v odmoru kdai v svoie stanovanjg. Naravnost. neverjetno, a vendar le res! Dne 6. marca je legla v postelio —prtšla ie tista ura! Silen kašeli ie morda zakrivil. da ie prišla nekaj dni prezgodaj. Dne 7. t. m. v jutru ob četrt na 5. me pokličejo, da grem k Mimi. Storim to hitro in erem k njej. Sede na postelji — velikih prestrašenih. solznih oči mi klikne nasproti: »Stric — Dunčko imam! Ali mi morete kai pomagati?« »Oj ti ubožica — ti! Oj — ubožica!« In takrat sem obžaloval. da sem le neroden možak! In odel sem dete in obložil mater z odeiami! In čakala ie tako — nerešena — v obuDnem pričakovanju — da pride njen mož z žensko, po katero je odhitel! A čakala ie brez zdihovanja. brez krika in ioka! Strmel sem nad tolikim samozatajevaniem — strmel nad tolikim junaštvom! Onih 40 minut čakanja je bilo za me nekai težkega. a zanjo ie bila to katastrofa! Morala ie v bolnico — kjer pa ii niso moirli več potnagati. In ko ie ona ž*e dobro vedela, da ie izgubljena, prikrivala ie -- ¦•'"em. in osobito možu, kako je ž nio — da ga brez potrebe ne razburja! Ste slišali že kdaj kaj takega? Tako ie ravnala vse življenje in ni se zgodilo. da bi bila ugovariala možu in potrpela je celo — ko ie bila ona v pravu! Jaz take žfnske še nisem videl! Dne 14. t. m. bila je njena zadnja ura. Z možem roko v roki čakala ie v polni zavesti zadnjih trenotkov in povdariala samo. kako silno je ljubila Tita in svoie otročičke in kako težko da jih zapušča! In to z neko veličanstveno mirnostio! No — in spremili smo jo dne 16. t. m. k večnemu počitku! Dolg — izredno dolg ie bil sprevod, ki so ga tvorili njeni prijatclji in znanci. Kazal ie, da ljubezen 0' Irodi zopet ljubezen in da ne more '^ brez sledu mimo nas! Eno samo leto je delovala med Bariani in pridobila si ie brezpogojno srca šolske dece in srca vseh občanov, ki S<J s solzami v očeh stopali za njeno krstO' Umrla je mamica, a dete, ki mu dala zadnjemu življenje — ono živi! Zi! zdravo in ljubko! Naj živi — vsai tak'1 otrok. kakor iih ie rodila ona ni nikda' oreveč! . i Mimi — ljuba Mimi! Ko sem te dr^. h krstu, uač nisem mislil. da ti na.i ku^ jaz pišem nekrolog! Jaz — ko bi bilo _"a' ravno. da ga pišeš ti meni! Obupn'e|1 skoraj nad božjo previdnostjo! Pa že mora tako biti! Bodi prevefj iena. Mimi, da ne izgineš iz naših ^' Rane. ki danes krvave. se sicer zacel'^ a soomin nate. ki si bila tako wZ^. kot žena, mati. učiteljica in kot ko'e nja, ta spomin nam ne izgine iz src ^0 »Vigred se povrne« zape'1 . ii tovariši, zapeli tovariši "^nrhso se vlile iz oči solze v obupu, da p 1 iateliice nazaj nikdar več ne °0' Zbogorn, Mimi!