CERKVENI GLASMK ZA TRŽIŠKO ZrPXIJO Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec — Posamezna številka 1'— Din LETO 1940 APRIL ŠTEV. 4 Škof dr. Gregoiij Rožinaii: Ob zaključku sy. misijona v Tržiču 19. marca 1940 Zdiij нто ob zaključku ho. misijona iii itiuiino osi .skupaj še eno dolxiioat, clol/,-iio.sl zahotile. Zuhoaliti se moramo dobremu Bogu. Zahoalo pa moramo izreči tudi онет tistim, po katerih je Bog delil milosti oašim dušiam. Zahoaliti se moramo gospodom misijonarjem, ki so s soojo besedo na prižnici in o spooednici seme božje milosti sejali. Kar je Bog po njihooem delooanju storil, to bomo spoznali šele tedaj, kadar bodo ose tajne naših člooeških duš odkrite. Naj jim poorne ljubi Zoeličar, ker .so s soojim delom tolikim dušam odprli pot k Njemu! — Kot škof .sem dušni i)aslir ose škofije. In kot tak se zahou-l ju jem osem fa-ranom, ki sle .se pridno udeleže- Layerjcv Mojzes v tržiški cerkvi Oali so. misijotia Л 1 - v ... .... in ste odprli .soo-„Lc lioces i)riii v življenje, . i v spolnjuj zapovedi!" duse za soe- (Mt. 19, 17). /os/. Zahoaljeni oi osi, ki .ste hodili k pobožnosti so. misijona ali ste osaj skušali priti; oi osi, ki ste opraoili misijonsko so. spooed in tako za oelikonočni praznik .soojo dušo pač najlepše pripra-oili; končno oi osi, ki ste prejeli so. obhajilo in ste .se spreobrnili in spoznali, kako dober je Bog. Predragi rnoji! Mi ose premalo mislimo o svojem življenju, k'ako je Bog dober. Mi .smo le i)reradi nergači in če nam Bog ne izjmlni oseh želja, pozabljamo, da je Bog dobrota, po soojem bislou dobrota, in zaradi tega nam o resnici ničesar drugega ne želi kot le dobro. Vsak trenutek, nam le dobro hoče in dobrote naklanja. Seoeda se nam le dobrote zdijo oečkrat kot težki križi. Toda, tudi to je Njegooa dobrota, da nas s križi obklada. Dobro nam hoče, zaradi tega nam daje očasih grenkega zdraoila. Saj tudi zdraonik za razne bolezni predpisuje grenka zdraoila, uporablja celo oster nož, izoršuje težke operacije. To pa ose zato, ker želi dobro bolniku. Tako in še bolj je tudi Bog dober. In o so. misijonu ste pač spoznali, , kako dober je Gospod. Nam osem, predragi o Gospodu, je Gospod dober. Pa če tudi na one pomislimo — hvala Bogu, saj jih ni veliko — kateri milosti oašega letošnjega mi,sijona niso hoteli sprejeti in so sooja srca zakrknili ter sooje duše zaprli, če tudi na le pomislimo, moramo reči: »O, kako dober je Gospod!^ Saj jih še čaka! Saj jim še ponuja milosti! Morda pride tudi zanje le trenutek, ko bodo božjo milost s])rejeli. — Predragi! Če na te pomislimo, moramo pomisliti obenem tudi nase! Saj smo morda premalo molili tudi za tiste duše, katere se le težko omehčajo in odprejo soncu božjemu ... Čim več namreč molimo, tem oeč milosti izprosimo grešnikom. Kako dober je Gospod! Zato se mu pa moramo sedaj iz vsega srca zahoalHi. Nikdar se ne loči od Boga, zakaj, kaj je lepšega, kot biti vedno z Njim združen, ki nas ljubi! Naj oaša moliteo, oaše skupno petje in glaaooi, ki prihajajo iz polnih src, pokažejo, kako je duša polna iskrene hvaležnosti do soojega Gospoda. Taka zahvala je obenem tudi najboljša prošnja. Vsi se lepo zahvalimo za vse milosti in pokažimo, da smo iz vsef>a srca hvaležni. Bog naj nam z vso milostjo pomaga. Saj vemo iz vsakdanjega življenja in iz .svoje skušnje, kako težko vztrajamo. A mi moramo vztrajati, moramo ostati pravi kristjani! Pravi kristjan je pa le tisti, ki no.si milost božjo v svojem srcu. Zelo kratki morajo biti trenutki v našem življenju, da bi bili brez posvečujoče jnilosti božje. Ne .miejo minevati celi tedni ali celo me.seci in leta, ampak niti 24 ur ne .чте preteči, da ne bi bili mi zdravi na duši. Slišali ste pri ])ridigah, učili ste .se že v .šoli, kakšna sredstva imamo, da moremo obnoviti .svoje duhovno življenje o posvečujoči milosti. Uporabijajnw ta .sredstva, da bomo vedno živi udje Kristusovega telesa! Življenje brez milosti naj bo za nami! In Bog naj ?iam naklanja svojo močno milost, da bomo nu)gli vztrajali. I isti bo kronan, kateri vztraja do konca. Zato molimo, zaio delajmo, zato trpimo, da bomo donegli krono zveličanja. Amen. ^ K zaključnim slovesnostim sv. misijona je prišel med nas prevzvišeni gos])od škof dr. Gregorij Rozman. Z veseljem vedno obiskuje razne župnije. Ljuba mu je gotovo vedno vsaka župnija še jjosebej, če se je v sv. misijonu obrnila vsa k božjemu soncu milosti. V torek 19. inarca ob 5 po|)okline smo imeli sv. križev pot, ki se ga je-udeležil s številno duhovščino tudi |)revzvišeni. Nato je imel zaključno misijonsko j)ri-digo g. misijouar dr. Jožef Gracar, ki je blagoslovil tudi številne misijonske spominke. Nato je vodil prevzvišeni ob asistenci 24 gg. duhovnikov in bogoslovce\ procesijo z Maj.sNoiejšim. Procesijo jc juotilo nekaj dežnili kai])ljic, a izvrScina je l)ila Л' lejKMn redu. l'o procesiji je ])re-vzvišeni spregovoril izpred oltarja zaključno besedo. Po stenografskem za|)is-ku |)rinaša to besedo naš župnijski list. da jo premislijo še enkrat tisti, ki so jo že v cerk\ i slišali in da jo upoštevajo tisti, ki morda tedaj niso mogli v cerkev. Duša krščanska, s I ako uani je klicala stara iii pomembna misijonska pesem od V. do IV. marca. \ letu (iospodovcm PMO. ЛП se je potrudil vsalk iržišlki faran? S livaložiioistjo moramo priznati, da so se v obilni meri poiIrudilL za naše zveličan je gg. misijonarji iz miisijonske družine sv. Vinconcija PavclWkega. J'rišli so v župnijo v sobo I o 9. marca dopoldne. Vodiielj misijonu je bil vIč. g. I omaž Tavčar. Njegovi sodelavci pa, vIč. gg. Janeiz Zcimvljič, dr. Jožef Graicar in Klemen Mav. Za g. Zdravljiiča kar nihče ni mogel verjeti, da s 74. le I i hodi še po misijoniih, kjer z inhudeniško navduiše-n osi jo in veliko požrl vova Inosljo ri^šu je duše. V-si šli rje gosipoidje soibili vise dni obilno xaposleni. Prav je (bilo, da je mir sijon trajal daljšo dobo in poraoljeni HO bili zlasti plodovito trije praznišlki dnevi. Vseh govorov so imtdi gg. misijonarji 34. Od teli j ill je bih) Јкшадеј za šolarje (), stanovsiki so bili 1, vsem župljanom je bilo pa izrečenih 25. Poisi^no ganljiva je bila začetnai slove-snosl. sip ravna dag se potrudi . • . pofbožnoLst in ob zaključku ponovitev ])0!svetilve župnije božjemu Srcu. Vele-pomcmbni so bili stanovski govori. Med sv. misijoiiom je domača duhovščina po doinoN ih stpovedala in obhajala 41 bolniikoN in onemogliili. Mno.jo jili je prišlo k sv. zakrainentoni \ cei'ikev s\. Andreja, ko ne morejo po klancu v žiip-nijsko cerkev. Vsak je (loibil pri sv. sipovcdi posebno podobico, na kateri je na«lilkaii Layci-jev Mojzew iz luiiše župnijisike cerik\e. Na i a način je dobil vsak spomin lui sv. misi jon im dognali smo lahko, koliko faraiiov je. bilo spovedanili. Na podlagi razdeljenih podobic iin po odštel j u oiroik pod sedmini letom je ob zaključku sv. ■misijona ostalo nesipove^lanili nekaj nad 250 faraiiov. Molimo zanje! Go.spo/,јо so v navadueui rodu. Zjutraj i|)ri šesti sv. iiia.ši je sku])u<) inesočno s\. obliajilo za inio/.o in fante, ki naj pokažejo, da so oi) ,misijonu sklonili še bolj upoštevali svojo prvo nedeljo! K). Varstvo sv. Jožefa. Ob 5 zjutraj jo sv. maša v cerkvi sv. Jožefa na griču. 14. III. nedelja po veliki noči in pri nas slovesno praznovanje sv. Jožefa. Ker smo imeli lotos 14. ni area slovesen zaključek sv. misijonu iin jo bilo tedaj zaradi velikega tedna le zunanjo ,praznovanje sv. Jožefa, bomo obhajali slovesno nedeljo v osmini Varstva sv. Jožefa, /litraj ob 6 sv. maša pred Najsvetejšim in z dvoma l)lagoslovonia. Ob H je sv. maša kot vsako nedeljo. Ob K) je pa sv. maša samo v corkvi NV. Jož(!fa, li kateri gredo katoliške or-gainizacijo v sprevodu, če l>o lopo vreme. ]'o-poldno .so v cerkvi sv. Jožefa litaiiije sv. Jožefa ob 2, ob ,pol 3 so ipa slovesne pete litanijo Matere liožje v župnijski cerkvi. 21. IV. nedelja po veliki noči. Službe Jjožje so v navadnem rodu. 24. Sv. Jurij. Ob 6 je v žu|)nijski cei-ikvi or- glana sv. maša pri oltarju sv. Jurija. Ob U) je -SV. maša s kratko pridigo in darovajijem v cerkvi sv. Jurija nad Bistrico za sosesko in darovalce. 23. Sv. Marko. Ob T gre prošnja iprocesija iz župnijske cerkve ipreko trga v cerkev sv. Jožefa, kjer je sv. maša s pridigo. Po sv. maši so vrne ])rocesija za Virjem nazaj v župnijsko cerkev. 28. V. nedelja po veliki noči in slovesnost prvega sv. obhajila. Službe božjo so v navadnem redu, le tretja sv. maša je v župnijski cerkvi namesto ob 10 šele ob iimiI II. Ob 8 je slovesnos.t ])rvega sv. obhajila. Zato je letos ta slovesnost tako zgodaj, ker je naslednjo nedeljo v Tržiču sv. birma. Prvoobhajanci naj se zberejo kmalu |М) pol 8 na župnijskem dvorišču, da gredo v sprevodu v cerkev. Z njimi naj ])rLstopij<) k sv. obhajilu zlasti starši, ki naj pa opravijo sv. spoved že na predvečer. Ob 10 je sv. maša s pridigo in darovanjem tudi v cerkvi sv. Jurija nad Bistrico, in sicer za bistriško sosesko. 29. Prvi prošnji dan. Ob 6 je v župnijski cerkvi orglana sv. maša. Takoj ]Н) tej sv. maši gre prošnja procesija preko trga v cerkev sv. Jožefa, kjer je nv. maša s pridigo. Vrne se procesija za Virjem л- župnijsko cerkev. 50. Drugi prošnji dan. Ob 6 je v župnijski cerkvi orglana sv. maša. Ob pol 7 gre procesija k sv. Ani. kjer je sv. maša s pridigo za šentansko sosesko. Tisti, ki ne morejo k Sveti Ani, naj spremijo procesijo do l.jubeljca! Shodi cerkvenih organizacij: m. red: shod 7. Dekliška Marijina družba: shod 14., skupno sv. obhajilo 28. Marijina družba za žene: shod 21., skupno sv. obhajilo 14. Mladinska pobožnost: 28. po|X)ldne. Molitvena pomoč KA: Vsaik petek zvečer ob 8. Šolska sv. spoved 1м) zaradi prvega sv. obhajila in birme obvezna. Konec meiieca 1н) označena v cerkvenem oznaniln in v šolah. župnijska kronika za februar 1940 Februarja v naši župniji rojenih: 11. Februarja v naši župniji poročeni: 1. Dovžan Ignacij, sin ix>seslnika in gostilničarja, Dolina lO") in Kralj Hwlvika, sobarica. Dolina 99, ,]K)r<>čona 1. februarja. 2. Ketzer Anton, privatni uradnik, Tržič, Glavni trg 23 in Ferlan Marija^ privatjui uradnica, Tržič, Kovaška ulica 1, |X)ročenu 1. februarja. 5. Arh Stanislav, dimnikarski jM^nočniJc, Tržič, Za Mo.šonikoui 1 iti Carman Ivana, predilniška dela\ika, Tržič, Za Mošcinikom 18, ])ог<к'спа ?. februarja. 4. Zekar Aleksander, žcilezostrugarski j)omo6nik, Tržič, Ljubljanska cc«ta 20a in Rebernik Jožefa, šivilja, Bistrica 61, |X)ročena 3. februarja. 5. Jazbec Janez, čevljar in hišni posestnik, Sc-benje 36, žuipnija Križe in Dežnian Pavla, šivilja, Bistrica 8, poročena 4. februarja. 6. Džidic Filip, /andai inerijski pod na red ni k, (lolnik 17, /u,pnija Križe in Trost Berta, trgovka. Bistrica 16, poročena 4. februaija. 7. Slapar Anton, voznik. Dolina 101 in Gladek Rczalija, služkinja. Dolina 32, poročena 4. februarja. 8. Kogoj Franc, čevljarski ])oniočnik, Tržič, Za Mošeinikoni 9 in Vuk Marija, delavka v Peko«, poročena 4. februarja. 9. Doliiiar Jožef, brivski i|X)močnik. Tržič. Cerkvena ulica 4 in Stenovec Stanislava, rojena Pevalek, Bistrica 37, poročena 4. februarja. Februarja v naši župniji pokopani:' 1. Košir Florijan, samski delavec in hišni posestnik, rojem 3. maja 1906 na Bistrici, umrl na Bistrici 12, dne 1. februarja. 2. Avpič Ljudmila, samska predilniška čena 26. novembra 1899, umrla na Bistrici 36. dne 11. februarja. 4. Ahačič Frančiška, hči lesnega delavca, rojena 22. februarja 1940 v Dolini, umrla v Dolini 109. dne 22. februarja. 3. Simčič Jožefa, zasebnica, rojena 16. marca 1839 v Gonjačah na Goriškem, umrla v Tržiču, Za Mošenikom 13, dne 22. februarja. 6. Mohorič Katarina, samska zasebnica, rojena 24. aprila 1848 v Ljubnem, umrla v Tržiču, Gerkvciia ulica 21. dne 23. februarja. 7. Tišler Jožef, hišni ;]X)se.4tnik in čevljarski mojster, rojen 3. marca 1864 v Dolini, poročen drugič 6. junija 1910, umrl v Tržiču, Ulica Ahačiča Franca 1, dne 23. februarja, Februai-ska poročila od drugod: 1. Amid Janez, sin kovača Franca in Frančiške rojene Dolinar, ,че je nnlil v ljubljanski lx)l-nišnici 31. decen\bra 1939. 2. Perko Jelka, hči predilniSk(\ga mojstra I'ranča in Frančiške rojene Zore, .se je rodila v Ijubljainski lM)lnišnici 4. ja una rja 1940. 3. Oman I., hči delavca Petra in Marije ntjene Avflič, se je rodila v ljubljanski lx)'biišnici 3. februarja 194<). Bila je mrtvorojena! 4. Dolinar Koštja, sin brivskega i|K)m<)čnika Jožefa in Stanislavih rojene Pevalek, «е je rodil v ljubljanski lx)lnišnici 9. februarja 1940. 3. Carman Adolf, rojen v Tržiču štev. 87, dne 31. maja 1913, se je [X)ročil pri sv. Petru v Ljubljani. Za ženo si je izbral Floriain Štefanijo. 6. Vrtačnik Frančiška, rojena v Tržiču št. 136, dne 21. februarja 1913, se je ix)ročihi na Breznici 4. februarju 1940. Pre