287. številka. Ljubljana, v soboto 13. decembra XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan vvr^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po Jeden meseo 1 gld. 40 kr. 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne netit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v LJubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba" Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. če se trikrat ali večkrat tiska. V Ljubljani 13. decembra. Ko smo pred par dnevi priobčili brzojavko iz jako zanesljivega vira, da bode nadzornikom za Kranjsko imenovan g. ravnatelj Smolej, na njegovo men to pa kot ravnatelj g. profesor Šuman, zmajeval je marsikateri neverjeten Tomaž z glavo, češ: „Će ne položim pruta svojega v rano--, to je: dokler tega ne čitam črno na belo v „Wiener Zeitung", ne bodem veroval." No danes izginili bodo vsi, Se tako trdovratni dvomi, kajti danes hode vsakdo že lahko položil prst Bvoj v rano ter v oficijelnom glasilu čital omenjeni imenovanji, vsled katerih je gosp. ravnatelj Smolej imenovau nadzornikom na.! ljudskimi in srednjimi šolami kranjskimi, gosp. Josip Šuman pa ravnateljem gimnazije Ljubljanske. Ako Bploh katero, bode gotovo ravno omenjeno imenovanje našlo pre vesel odmev v vseh šolskih in učiteljskih krogih, nič manj pa tudi v srcih vseh rodoljubov in danes smo v redkem, a preprijetnem stanji, da javno izražamo svojo zahvalo visokej vladi in naučnemu ministru baronu Gonradu na tem teiko pričakovanem imenovanji. To nase in naših sorojakov veselje je dobro Utemeljeno in odkritosrčno, in to za tega delj, ker se je pri imenovanji gledalo na zasluge, na dolgoletno, neumorno delovanje na Šolskem poiji, ker se je jemala pravičnost v poštev in ker ste se dve tako odlični mesti oddali možema, ki sta za to izredno sposobna in zaslužna. Takoj, ko je bilo izpraznjeno mesto nadzor-nikovo, izrekalo se je javno mnenje, da bi za to velevažno dostojunstvo posebno sodil g. Smolej, ki se odlikuje po svojih mnogoletnih izkušnjah, po svoje; vnetosti za šolstvo in po svojem koncilijant-nem, nepristranskem občevanji. Danes, ko jo to domnevanje postalo resuica, prav radi konstatujemo, da je javno mnenje s tem imenovanjem jako zadovoljeno. V izredno veselje nam je imenovanje gospoda Šum a na ravnateljem gimnazije Ljubljanske. Ne bodemo naštevali njegovih velikih zaslug za naš narod — ker morajo vsacemu razumniku biti poznate, — niti njegovih knjig in raznovrstnih spisov, a to zdi se nam potrebno poudarjati, da njegovo imenovanje smatramo kot plačilo za mnogo neprilike in britke ure, kot priznanje vedno jednako odločnega narodnjaštva in moškega značaja. Veseli nas posebno to, da mu je Čez mnogo let zopet dano, povrniti se v milo domovino, katero je moral pred leti ostaviti, in da se vrača nn tako odlično mesto, kakeršno je ravnateljstvo gimnazije Ljubljanske, veseli nas, da to mesto zavzame mož, ki je kakor priznan strokovnjak, tako tudi neomahjiv narodnjak, kateri uživa po vseh naših pokrajinah naJBrečneje simpatije. A ne samo to, da sta ti mesti dobila dva zaslužna strokovnjaka, ki se, ako vse dobro premislimo, niti prezirati nesta mogla, vzbuja nam veselje, temveč v posebno zadovoljstvo nam je tudi to, da so v .tem slučaji prava načela prišla do zmage, da se je pri tej priliki začel rušiti oni kvarni „ring", ki se je začel snovati na nenaravne] in ne baš posebno nravnej podstavi. Imenovanje omenjenih dveh dostojanstvenikov je — v očeh nekaternikov — le osobna premem ba. Kot tako jo smatramo tudi mi, a nehote se nam pri tem usiljuje nemška prislovica: „Klein • ursachen, grosse wirkungenu. Sapienti sat! Obravnava proti „krvavcem" v Celovci. (Dalje.) Zasliši se priča Grablovec. Priča je bil član društva, pa je izstopil, ko so navstali prepiri, kaki časniki naj se naroče radikalni ali zmerni. On dobro loči socijalne demokrate od anarhistov. On prišteva zatožeuce anarhistom, pa vender dobro ne ve, ali so. Vodje društva, ki so nabirali člane za radikalno stranko so Železoikar, Turna in Šturm. Natančnejšega o razločku obeh strank Grablovec ni mogel povedati. Zatoženci neso bili izbirčni v sredstvih, da so izrinili zmerno stranko iz društva, obrekovali so je itd. Gaslo časnika »Radikal" razumeva priča tako, da če njega kdo ubije, ga potem tudi on sme ubiti. (Veselost mej poslušalci.) Zatoženci so bili za Peukertove ideje, tedaj tudi vedoma ali nevedoma za umor cesarja Aleksandra, Hlubeka. Vodje zmerne stranke v društvu sta bila on in Sodnik. Sodnika neso izključili iz narodnostnega nasprotstva, spor je bil le socijalno-političen. Al: so zatoženci res nameravali kak punt, on ne ve. Kdo je odpravil liste, ki jih je prinesel Sadnik v društvo, tudi ne ve povedati. Zatoženec Dhii bil je v društvu istega mnenja, kakor drugi zatoženci. On je stavil predlog, da se Sadnik zopet vsprejme v društvo. Na vprašanje državnega pravnika pove priča, da ga je Šturm imenoval ovaduha. „Ekonomično osvobojenje" razume priča tako, da se delavci „z lastno pomočjo polaste" državne uprave; od /atožencev on m slišal teh izrazov. Ko ga vpraša državni pravdnik, kdo so bili njegovi tovariši, ko se je peljal iz Ljubljane, navede nekatere priče, a nič ne ve, kaj se je govorilo. Na vprašanje zagovornika, zakaj misli, da so zatoženci anarhisti, ne ve nobenega pravega odgovora. Priča tudi ne ve, da bi se bil Kriegl kdaj iziavil, da naj se ne politikuje v društvu. Ali si je Kriegl res na svoje etroške naročil „Wahrheitw, priča ne ve povedati. Železnikar vpraša pričo, se li spominja, da bq Sadnik pri priložnosti, ko so se razgovarjali o petji, ni mogel smvenski izraziti «n da je on na to opazil, da je komično, da se Sadnik ponaša, da je ultra-Slo-venec, pa še tega jezika govoriti ne zna. Sadnik je bil izključen, ker je zahteval, da se začne graditi nova država, ter je bil tedaj nevaren. Na to je navstal buren prizor mej pričo in Zeleznikarjem. Železnikar pravi, da je Sadnik širil puntarske tiskovine, katerih je bilo takoj v izobilji, da je le on prišel v Ljubljano. Turna pravi, da to ui nič nenavadnega, da listi izginejo v društvu. Od anarhizma se v društvu ni nikdar razgovarjalo. „Radical" in „Zukunft" sta od vlade dovoljena lista. Štu rm označi izpovedbe prič kot obrekovanje, on je dela Dunajskih anarhistov v javnih govorih obsojeval in nikdar nič nezakonitega govoril. Kriegl pravi, da se je društvo začelo ustavljati Sadniku še le, ko je Bhdnji prinesel prepovedane tiskovine in vpraša, kako da se neso tudi drugi člani, ki pripadajo zmerni stranki, izključili? Na vprašanje državnega pravnika pove Želez-uikar, da on pripada k zmernej slovenskej stranki, dr, /at nipa k ultraslovenski. Izbral je pa bil poslednjega svojim zagovornikom in civilnim zastopnikom, ker je najboljši odvetnik v Ljubljani. Potem se zasliši priča Viktor Hbnigmann. Zagovornik ugovarja, da bi ta priča prisegla, državni pravnik je pa za to, da priseže. Priča pravi, da je bil član Delavskega izolira ževaluega društva od 1879 do 1883, kadar je iz- LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil L P.) Drugi del. III. (Dalje.) Nekega dne je lady S. vlekla vse društvo na lov, a medve z L. M. šli sva v grad. Tja sva se počasi peljali v vozu po jako zvitem potu, mej stoletnimi koBtanji, skozi katere se je videla prekrasna Badenska okolica, obsejana od žarkov zahajajočega solnca, pogovarjali sva se resno, kakor še nesva govorili nikdar, in spoznala sem, da je ona umna ženska, s katero je mogoče govoriti vse in prijetno biti ž njo prijateljica. Govorili sva o rodbini, otrocih, pustem tukajšnjem življenji, kako radi bi se vrnili v Rusijo, na deželo, kako milo in prijetno se mi je zdelo to pogovarjanje. Pod uplivom tega resnega čuvstva prišli sva v grad. V zidovih bila je senca in vlažnost, po vrhu raz\alin je pa igralo solnce in zaslišali so se koraki in glasovi. Iz duri videla se je kakor v okvirji ta mična, pa hladna za nas Ruse, badenska krajevna slika. Useli sva se, da se odpočijevi in molče sva gledali zahajajoče solnce. Glrsovi so bili vedno glasneji in zdelo se mi je, da sLšim moj priimek. Začela sem poslušati in nehote sem razumela vsako besedo. Glasovi so bili znani; to je bil mark.z D. in Francoz, njegov prijatelj, katerega sem tudi poznala. Govorila sta o meni in o lady; Francoz je primerjal mene ž njo, in kritikoval mojo in njeno lepoto. Govoril ni nič razžaljivega, pa vender mi je kri silila k srcu, ko sem zaslišala te besede. Podrobno je razjasnil, kaj je bilo lepega na meni in kaj na Iady S. Jaz sem že imela otroka, a lady je bila še le devetnajst let stara, moja koža je lepša, a zato je vsa njena postava mičnejša, lady je velika dama, v tem, ko je vaša, rekel je on, kakor sam za se, jedna onih malih ruskih kneginj, ki tako po gostem prihajajo sem. Sklenil je, da jaz najbolje storim, da se ne skušam z lady S. in da sem jaz popolnem pokopana v Badenu. — Smili se mi. — Morda se bode ona tolažila z vami, pristavil je z veselim in strašnim smehom. — Če ona pojde, jaz pojdem za njo, rekel je surov glas z italijanskim akcentom. — Srečni umirajoči! on še more ljubiti! zasmejal se je Francoz. — Ljubiti! rekel je surov glas, in malo pomolčal. — Jaz ne morem, da ne bi ljubil, brez ljubezni ni življenja. — Delati roman iz življenja, to je jedino, kar je lepega. In moj roman nikdar ue ostane na sredi, in tudi tega bodem izvršil do konca. — Boune chance mon ami, rekel je Francoz. Dalje nesva slišali, kajti zavila sta okrog vogla, in zaslišali sva korake od druge strani. Prišla sta doli po stopujicab, in čez nekaj časa sta prišla skozi stranske vrata in se jako začudila, ko sta naju zagledala. Zarudela sem, ko je markiz D. stopil k meni in grova me je bilo, ko mi je podal roko gtedoč iz giadu. Nescm mu mogla odreči in šla sva za L. M., katera je šla z ujegovim tovarišem k vozu. Bila sem razžaljena s tem, k ir je rekel o meni stopil, ker je bil načelno za splošno volilno pravo. O obravnavah v mesečnih zborih društva se priča nič ne spominja, ravno tako tudi ne, kako je navstal prepir v društvu- I. Waitza ne pozna. Priča prekliče nekatere svoje izjave pred preiskovalnim Hodnikom, o drugih pa nič natančnega ne pove Vprašan, h kater, ej stranki pripada, ne pove nič določnega, naposled vender pravi, da k radikalni. Mu Btove „Freiheif ni (itai, ravno tako tudi ne prepovedanih tiskovin, četudi jih je dobil od delavca Eebra. Pri Železnikani pove narobe, kakor v preiskavi, da ni videi n.kake puntarske tiskovine, ravno tako popravi več svojih izpovedeb v preiskavi. Sadnik je bil izkliučen zaradi prepirov sploh; slišal je, da so pevci bolj narodni kakor drugi; o kakem razkolu po narodnostih ničesar ne ve. Na vprašanje zagovornika, je li vladni zastopnik kaj ugovarja), ko sto Turna in Šturm predlagala, da se naroči „Zukunfttt, zanika to priča. Železnikar nema nič povedati proti izpovedbam te priče; Turna protestuje sploh, Štmm proti temu, da je priporočal „Program' in „Zukunft". Ko ga vpraša predsednik, če ni imel nikakega prepira s Sfcdnikom in Grablovcem, ne ve nič o tem. |(Daljo prih.) Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani 12. decembra. Levičarji so v dr/ ivnem zboru inter-pelovali trgovskega ministra, zakaj neso pustih obrtnega nadzornika v c. kr. tovarno v Hun mrgu. — V brambinem odseku je vojni minister isjavil, da bode število potrebnih vojaških novincev že skoro v vseh deželah pokrito s prvimi tremi razredi, torej ne bode treba klicati četrtega razreda v teh deželah k novačenju. Največji primanjkljaj potrebnih vojaških novincev iz prvih treh razredov se kaže v Galiciji. Temu je uzrok slabo vodstvo mitičnih knjig. Tam je namreč mnogo zidov, iu baš židovski rabiui ima o te knjige v največjem neredu. Minister pravi, da se bode temu dalo odpotnoči z uve.lenjem stanovskih uradov. — Poslanec dr. Tonkli je že izdelal svoje poročilo o podaljšanji tuspenzije porotnih Bodisč za Dunaj iu okolico. To poročilo pride baje v ponedeljek na dnevu*, red zbornice. — „Narodni Listy* pravijo, da je desnica državnega zbora v poslednjih treh let h pokazala, da zna vladati še v ozkem nenaravuem poslopji, katerega je sezidala levica. Zdaj je pa čas. da desnica sama zida, ali vsaj deloma odpravi centralne naprave. Zato je pa treba dvetrrtjiuske večine v zboru, brez katere se more vladati le od dne do dre. Rešile bi se zopet le najpotrebnejše zadeve državne uprave, stalnega bi se pa nič ne dosnglo. Mej vlado in večiuo mora biti zaupanje. Do Bedaj je desnica, obsipala vlado z zaupanjem, sedaj pa mora ta desnici skazati zaupanje, dati jej v roko orodie in orožje, katero more vsak minister v Avstriji do biti za svojo stranko, ako ga je volja. Avstrija ne sme več časa zgubljati, in ne sme več čakati. Avstrija ne sme več odlašati pomirjenja narodnosti. Dolžnost vodij desnice je, to povedati vladi. Dosedanja razmera mej vlado in parlamentom se ne sme prenesti v prihodnji parlament. Nejasnost tega provizorija se more končati. Desnica Be ne srae zadovoljiti samo s tem, d>« je v večini, in mora gledati da porabi večino v korist avstrijskih narodov. Najbolj se mora prizadevati, da dobi dvetretjinsko večino, in to je mogoče z volilno reformo. Desnica mora napeti vse sile, da napravi red v mestnih velilnih skupinah. Gaslo desnic j mora sedaj biti „ volilna reforma". Ker so v ogerskej zbornici poslancev prišle na vrsto potrebščine za miuisterstvo notranjih zadev, je opozicija porabila to priliko, da je osvetljevala Francoz, če tudi sem ua skrivnem priznavala, da je to rekel, kar sem sama čutila ; besede markiza so me pa vznemirjevale in dražile s svojo surovostjo. Mučila me je misel, da sem slišala njegove besede, pa se me vender on ne boji. Groza me je bilo, da je bil tako blizu mene ; ne da bi pogledala ali pa mu odgovarjala, ptizadela sem držati roko tako, da bi ne poslušala ga. Misliia sem tedaj o moži, o sinu, o Rusiji; nekaj mi je bilo težko, britko, želela Bem nekaj, in hitela sem domov v svojo osantljeno Bobo v Hotel de Bade, da bi sama dobro premislila, kaj bo je vzdignilo v mojej duši. L. M. šla jo počasi, do voza je bilo še daleč, in moj kavalir, zdelo Be mi je, je uporno zmanjševal korake, kakor bi me nalašč hotel zadržavati. nNe more biti!" pomislila Bem in šla sem hitreje. In res me je zadrževal in stiskal k sebi mojo roko, L. M. se je zavila okrog ovinka pota, in bila sva popolnem sama ter strah me je bilo. (Dalje prih.) agitovanje uradnikov pri volitvah. Stavili so se nasveti, da bi nobeden upravni uradnik se ne smel mešati v volitve, ravno tako tu li n« kandidovati v krajih, kolikor dal*»č njegova oblast sega. Tudi naj bi se izreklo, da poslanec more še le čez jedno leto, ko mu poteče mandat dob ti kako uradno mesto v svojem volilnem okraji, kakor je to v B Igiji. Tisza je pa zagovarjal sedamo volilno sisteme. — Pred-vterai j« bila pri ministernkem predsedniku deputaciji srbskih poslancev, d t se skliče cerkveni kongres, ki bode imel nalog urediti cerkvene zadeve onerakib Sibov. Tisza je izjavil, da vlada nema nič proti temu. t n a n J r dr/aH'. Ruska policija je v Varšavi neki zaprla več nihilistov. Načelnik polic je grof Tolstoj je za ukaza I, da se morajo vsak večer vse h še zapreti, ko zaide solnce. Vsa policijska in sodnijska sila tedaj ni mogla do sedaj uničiti nihilizma. 1200 makedonskih Bolgarov imelo je shod v Sofiji in poslalo sledečo adreso na Gladstona : Dvanajsto makedonskih Bolgarov, ki so zborovali v Sofi i in 2200 drugih v Roščuku, Varni, Kistendže in Dubnici poslalo je „Makedonskej dob odejoej družbi" petici jo s prošnjo, vam poslati dokaze o ne-znosnej krivici, katera sed j tiari nesrečno deželo. Bolgarski Makedonci trdijo, da so poročila o posl» d-njih grozovitostih resnična, da Makedonca še nikdar ni tako trpela, kakor sedaj. Oni apelujeio na Človekoljubje vlade Nje VHičastva kraljice in jo zakli-njajo, da stori, kar je potrebno, da se zboljša pomilovanja vredni položai v Makedoniii. Vatikan je dovolil italijanskim misijonarjem v Aziji iskati pomoi pri italijanskih zastojmi-kih, ter izrekel svoj* odobravanje onim misijonarjem, ki so se v Shanghai-ji obrnili do italijanskega poslaništva. Francoski pomorski minister je dobil brzojavko admirala Miota iz Tarnata ve 6. t. m , ki poroča, da so francoske čete zasele Vohemar in Em-banion. Howasi so se umaknili proti jugu. Načelniki te provincije so se pokorili. Zdravstveno stanje fran coskih čet na Madagaskaru je izvrstno. — Pogajanje s Kitajem s" je razbilo iti žične se vojevanje, blizu tako se je izrazil francoski ministerski predsednik v senatu pri posvetovanji o potrebščinah za za vojno v Tonkingu. Anglija je skušala posredovati mej tema dvema državama. In res je Kitaj objavil svoje pogoje, pod katerimi je pripravljen skleniti j mir. Ti predlo«! so: 1. Kitaj zahteva, da se prizna nJega vrhovna oblast v Anama. 2 Kitaj prizna Anamu ! pravice, sklepati pogodbe s Fraucijo iu drug mi dr-lavam*, samo da se mu morajo predložiti v potrdilo, j 3. Meja mej Kitajem, Anamom in francoskim osem- . ljem se tako uravna, da L-mg-Son, Lao Kai in Cio- 1 Bnag ne pripadeio Francozom. 4. Tientsinska po- | godba se uniči. Ker Francozi zlasti poslednjega teh predlogov ne morejo vsprejef, zato ni več misliti na mirno sporazumljenje. — Zbornica je na zahtevt.nje vlade ustavila več kreditov v budget za bogočastje, katere je hil izčrtal dotični odsek. Ii-iimIiI zvezni sovet je vsprejel zakon o razširjenji zavarovanja proti nezgodom tudi za voz niško obrt. Odobril je tudi vladno predlogo, da se uvedejo poštne hranilnice v Nemčiji. Poslednji zakon pa ue bode veljal za Bavarsko. Ker je afriška konferenca že rešila vse težje zadeve, misli se, da bode do 20- t. m. končala svoje delo. „Times" se objavile nov angleški volilni zakon. Število volilcev se bode pomnožilo na dva milijona, in sicer za 1,300.000 v Angliji in "VValesu, 300.000 na Škotskem in 400.000 ua Irskem. Ta zakon bode veljaven s 1. januarjem 1885., v istim se pa novi volilci morejo poslužiti svojega volilnega prava se je z začetka leta 1886., ker se ta zakon more registrovati še le prihodnjo jesen. Razsodba mej narod nega sodišča v pravdi blagajnice egiptovskega državnega dolga ima samo načelno veljavo. Ž njo je povedano, da vlada ne sme samovoljuo kratiti pravic blagainičnih. Izvesti se pa razsodba ne bode dala, kajti obsojeni uradniki ne bodo imeli kje dobiti denarjev, da bi jih povrnili blagajnici, naj Še tako odirajo narod. — Diplo-matična dopisovanja zastran Egipta bodo trajala, dokler sa ne snide zopet angleški parlament. Dosti upanja ni, da bi velevlasti vsprejele angleške predloge. Turčija vidi v njih rušenje svojih vrhovnih pravic, druge vlasti pa kratenje finančnih pravic svojih podložuikov. Ruska vlada neki misli nasvetovati, da ue skliče enketa iz zastopnikov velevlasti), da na podlagi številk preišče, kak je v istini položaj v Egiptu. Dosedanja poročila neso zanesljiva vBled vednega tekmovanja Auglije in Francije. Dopisi. Z Iga 9. decembra. [Izv. dopis.] S svojim zadnjim dopisom nesem dosegel tega, česar sem želel. Menil sem namreč, pišoč o novem, palači podobnem cerkovniškem poslopji, da mi bode kdo izmej naše gospode zastopil pot ter rekel: Postoj, mož; kar se dostaje nove mežnarije, ki tebe tako v oči bode, stvar ni tako slaba, kakor se tebi dozdeva. Pričakoval sem, da nam bodo ponudili natanko in vestno sostavljen račuu o troških in dohodkih nove stavbe ali ga morda celo pri tem ali onem županskem uradu na videz razgrnili vsakemu, ki bi si ga hotel ogledati. Iz tega bi se tudi lahko razvidelo, koliko nedostatka bo založile „dobre duše" iz Ljubljane in od drugodi, ki so uam baje že nekatere krati pomogle iz zadrege. Hvaležnost uaš* bi jim bila v tem slučaji zagotovljena. A pri vsej tej nakani sem se zelo premotil. Sicer se nam sem ter tja do krajcarja pove, koliko se je nabralo pri tem ali onem darovanji. Pri prej rečenem skladu pa, kjer se štejejo stotaki in kamor je položil tnarsikak bojazljiv revež morda zadnji b6r, ne vemo še do danes nikakega računa. Zdramite se torej, gospo la, in odprite usta v tej, meni vsaj nikakor nevažnej zadevi. — Vender se pa bojim, da ne bi i ta moj opomin, ostal glas vpijočega v puščavi. Kajti neki gospodje so jako spremenljivega temperamenta. Včeraj □. pr. si se ga dotaknil z malim bodalcem, dobrohotno ga svareč: Gospod, ti ne hodiš pravi pot; tvoje gospodarstvo ne ugaja našim razmeram. A mož, po tej malenkosti razjarjen, sko'i po konci, oblastno se nizkem či pred teboj, zaletava se v te kakor puran v rudeče strašilo ter te — rekel bi — prav po gor-jansko oklestuje od vseh stranij. In ne dovolj tega. Na pomoč moraje tudi župani in ključarji, ki, ne vedoč, o čem se prav za prav plete pravda z umetno izdelanim, v znanej kovaču ci napravljenim, vsacega dokaza teščim „poslanim" izpodbijajo tvoje, njim samim dobro boteče besede. In če je v tem slučaji ta ali on mož po opravkih z doma, recimo v Veli« kih Lašičah t>li kje drugje, nič ne de; ime njegovo lahko „podkreše" njegov sosed ali kdo drugi na ponujeno mu polo Danes pa vzemi v roko grčavo gor-jačo ter udrihaj po debeli njegovi koži kakor ogoršli Kraševec po suhih rebrib mršavega osla; brez uspeha je ves tvoj napor, ne premakneš ga z mehkega sedala. „Podplat je koža čez in postals, — Ne straši več je trnjevka bodeča". Na um mi pride nehote navada, ki smo jo imeli otroci, da smo, dobivši polža, svoj tovor nosečega, jeli klicati: Polž, polž pokaži roge! A čem bolj smo ga vabili na dnu, tem bolj je potegoval rožičke v varno svojo hišico. Zadnjič sem omenil tudi „ bralnega društva" ter rekel, da nam ga je živa potreba. Žal, da pri Hedanjih naših razmerah na to skoro še misliti ni. Kajti baš odločilna gospoda, ki bi najprej imela skrbeti za izobraževanje našega kmeta, se temu bodi si posrednje ali neposrednje po robu stavi. Da nrvedem nekoliko vzgledov : Vpisovanje v prekoristuo Mohorjevo družbo se s kratkimi besedami — rekel bi — kar mimogrede omenja. Nekateri slovenski časopisi v rokah priprostega rokodelca jih v oči bodejo. Nekateri v resnici izobraženi možje, ki so že mnogo storili za prospeh domačega ljudstva, so jim trn v peti; v vinski kleti „jedino poštene" gostilne v našej župi jih prav kakor klepetulje glojejo do bele kosti. Kdor bi se drznil s temi „brkačiu občevati, ž njimi v jedno gostilno zahajati ali celo pri kakej volitvi po svojem prepričanji za nje svoj glas oddati, — anathema Bit. Po receptu naših medikov bi morala vsaka gostilna „škrijca" pod kep postaviti in vsak človek se ga ogibati kakor peklenske pošasti. „Kaj vam je v glavi, da pozdravljate tega človeka, ki je moj sovražnik? Tako se hujska priprosto ljudstvo. Iz tega se pač vidi, da so nekateri skoro pozabili prelepih svetopisemskih besed : „Solnce ne zaidi nad tvojo jezo," ali: „spravi se s svojim bratom, potem idi in daruj svoj dar". Koliko skrbi in preglavice je v nekih krogih napravljal lansko leto nameravani „Sokolov" izlet na Ig in kako bo se ga branili z vsemi štirimi, tudi o tem ve govorica mnogo povedati. Da je nad nevedno množico lahko gospodovati, to je gotovo; saj mej slepci je jednooki lahko kralj. Iz vsega je torej razvidno, da pri takih razmerah pridemo kmalu v — Abdero. Čuditi bi se utegnil kdo, da je naše gasiteljsko društvo še precej v dobrem glasu pri naših Abde-ritih; a pomniti je, da so ti časih dobri tudi za „parado", in baš v tem grmu tiči zajec. Toda, dovolj bodi teh temnih pošastij! Kajti nadejam bo, da pride čas — in morda je že blizu, — ko bodemo rekli: E pur si muove! O priliki bodem morda črhni) nekaj besed o prorokovane! nam povodnji Bolza, pretakajočib se za možem, nki je Ea kaj večjega odmenjen", o naših cerkvenih orglah in o sedanjem izbornem organistu, ako nam v tem Času usoda ne pošlje že novega; govorica namreč pripoveduje, da je nekdo delal že strogi izpit za to stroko, da pa je pri tem do tal „ pogorel". 3|sy Dalje v prilogi. "941 Priloga ^Slovenskemu Narodu" št, 287. 13. decembra 1884. Mz Ormoža 11. decembra. [Izv. dop.] Dne 7. t. m. priredila je tukajšnja Čitalnica slavnost v spomin našemu velikanu dr. Fr. Preširnu. Kakor da bi tekmovale mej seboj umetnost, urnost, marljivost in požrtovalnost, vse je vskipelo, da se v Ormoži jedenkrat proslavi naš najizvrstnejši pesnik kakor nikedar poprej. Vapored vršil se je vrlo dobro. Mendels-s oh nova ženitvenska koračnica, H ero Ido v trio, Sarafan in Chopinov trio iz op. 8: to so točke, ki nam delajo čast in v katerih ni samo naš ne-utrudljivi pevovodja pokazal svoje urjeuosti in spretnosti v igri, temveč nam ob jednem pripravil prekrasno priliko, da smo mogli občudovati naše umetnice in prvokrat je ta dan doživelo Ormoško mestece, da je nastopil domači slovenski mešani zbor. Vrlo narodne dame, hvala Vam naša in vsega slovenskega okraja! Kaj ljubko so odmevali glasovi in burno občinstvo ni mirovalo, dokler se niste še jedenkrat in jedenkrat zapeli peBni „Vse mine," in nPlaninar.u Pomnožen moški zbor je kaj dobro ugajal v pesni „ Danes tukaj, jutri tam". Kakor pri jednakih slučajih že večkrat, govoril je slavnostni govor iz prijaznosti naš prvoboritelj g. dr. G., ki jo svoje lepo predavanje končal čitaje „Slovo od mladosti", kar je vse občinstvo očaralo. Gospodična Anka Pir na tova deklamovala je Jankomirovo : „V spomin Preširnu" tako lepo in nežno, kakor more to le tisto nežno bitje, ki narodno misli in Preširna ume. Živahna izpeljava tega srečno sestavljenega vsporeda bila je povod nadaljnim pesnim in govorom, ki bo nas do rane ure jedioili želeč, da nam naše narodno zbirališče „Ormoška čitalnica" na skorem priredi jednake krasne večere. Ponosom pa moramo povdarjati, da so se te veselice vrli narodni Srectiščanje mnogobrojno vdele-žili. Povsod so na svojem mestu, hodi si da gre braniti ped za pedjo našo domovino ali pa da gre proslavljati narodne svetinje! Domače stvari. — (Knezoškofu g. dru. Misiji) predstavili so se danes zjutraj kanoniki Ljubljanski in Novomeški, bogoslovniški profesorji, mestni župniki in kaplani. Knezoškof obiskal je danes razne dostojanstvenike, mej njimi tudi Ljubljanskega gospoda župana. — (K slovenski trobojnici na stolpu naše stolne ce.kve.) Kakor pri vsakej sveča-oostnej priliki, tako so naše slovenske zastave tuli v četrtek o prihodu g. kuezoškof« v slovensko stolico silno bodle v oči naše nemčurje in nemškutarje. A včeraj popoludne raznesli so po mestu, veselo se bohotajoč, še celo lažojivo iu obrekovalno vest, da je g. knezoškof zaukazal odstraniti slovensko zastavo 8 stolpa Šonklavške cerkve. Mi uesmo verjeli tem lažujivim govoricam tem manj, ker smo uverjeni, da g. knezoškof prav dobro ve, da ga je izvolil naš presvitli cesar knezoškofom slovenske dežele, kjer sta pred tisoč leti oznanjevala slovanska apostola bv. Ciril in Metod Kristovo vero; visoki dostojanstvenik je višji pastir kronovini, kjer bivajo sami Slovenci, odštevši neznatno peščico nemških Kranjcev. A zadeva s zastavo bila je ta-le: Mali vetrič bil je včeraj zapletel Blovensko zastavo v kazalec na uri, kateri se je čisto skrivil. Sneli so raztrgano trobojnico, popravili uro in razobesili danes popolnem novo slovensko zastavo, da bo jutri poveličevala cerkveno slovesnost. — (Čitalnica Celjska) je povodom občnega zbora imenovala državnega in deželnega poslanca gosp. Božidara Raiča svojim častnim članom. — (Dobitki loterije za „Narodni dom") razstavljeni so danes., jutri, v ponedeljek in v torek v prodajaluici g. V. PetriČiča, veletržca na Glavnem trgu od zjutraj 8. ure do zvečer 7. ure, na kar opozarjamo slavno občinstvo, da si ogleda prelepe predmete od zlata in srebra. — (Nova sekcijska načelnika.) Z Najvišjim odlokom 4. t. m. dobila sta ministerijalna so vetoika vitez II 'urik Auerhammer in vitez Anton Niebauer naslov iu znučaj sekcijskib načelnikov pri finančnem ministerstvu. — (Umrl) je včeraj popoludne v vozu, ki bi ga imel peljati v deželno bolnico, slavni slikar g. Janez Wolf in bil takoj prepeljan v mrtvašnico pri sv. Kii-tofu Pokojnik bil je duhu vit in visoko izobražen umeteljnik. Izmej njegovih umotvorov imenujemo za danes samo freske v Vipavi, Ribnici, na Raki, v Ljubljani, izmej njegovih mnogih učencev pa brata Janeza in Simona Sub.ee — Lahka mu zemljea ! — (K obsodbi v pravdi anarhistov.) Porotniki potrdili so po dveurnem posvetovanii le 13. in 14. Železnikarja tikajoče se vprašanje in s;cer z 9 proti 3 glasom. 13. vprašanje tiče se besed, katere je Železnikar govoril, ko je prišla vest, da je ruski car Aleksbnder II. umorjen, — 14. vprašanje pa razširjevanja prepovedanih tiskovin. — Glede zatoženega Tume so porotn ki potrdili 17. vpr sanje, da je Turna razširjal prepovedane tiskovine, na da ni poznal vsebine". S tem bilo je to vprašanje tudi zanikavano. Porotniki (načelnik profesor dr. Mi-teregger) zanikali so glede Tume tudi eventuvalna vprašanja 18, 10, 20, 21. Železu.kar je s solzami v očeh prosil sodišče za milostno sodbo. Bil je obsojen, kakor smo že poročali, na 8 let in sicer zaradi veleizdaje po §. 53 a, b iu c in zaradi motenja javnega miru po § 65 a kaz. zak. — Ker je državni pravdnik naznanil pritožbo nično >ti, osttiuejo Tuina, Šturm, Kiiegl in Dbtl še v zaporu — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje 17. t. m. s sledečim sporedom: 1. Posvetuje i u sklepa se o § 19. društvenih pravil litt. a—d. 2. Voli se poslanik v mestni zdravstveni svet. 3. Poročilo komiteta za popravo dru-štveuib. pravil. 4. Sekundarij deželoe bolnice dr. Julij Kot /n mli predava: a) o aParaldehydttu, b) o „carne pura", mesni prašek za umetno hraoo c) redki slučaj utisnjene kile (eingekJemmter Bruch). Po § 20. društvenih pravd treba navzočuosti 20 članov. Po seji se suidejo društveniki pri „Maliči". — (Razstava ženskih ročuih del), kojo smo že jedenkrat oznanili, razširila se je zadnje dni zdatuo. Zanimanje, katero vzbuja mej damami Ljubljanskimi nam znači, da je gospica Folerl-ova pravo pogodila, vsp ijemši tako muogobrojue izdelke in risanje v razstavo. Kajti poleg mnogih cerkvenih oprav, deloma pričetih, deloma že umetniški izpeljanih in mojsterski dovršenih načrtov za razuutere vezenine in čipkurije, podaja nam razstava cele oprave posamnih dam v raznovrstnih slogih izpeljane. Omenjamo naj le prekrasnih čipk gospe deželne predsednice, gospice G al eto ve, moo gih izdelkov gospice J. Lenarčičeve, dovršeno posteljno opravo gospice O. Foderiove. Poleg teh še premnogo drugih, v romanskem, gotiškem renasaance slogu vezanih stvorov. V istini diven je načrt stenske dekoracije v jupanskein slogu. Občuo pozornost vzbuja že nad 80 let stara suknja, na koji so prekrasne vezenine, tako izborno in v tako šivih barvah izpeljane, da vsakdo meni, delo je ravno kar prišlo iz rok umetnice. Nas je posebno zanimal prt gospice Schulc-eve, koji je izdelau po domačih, po Gorenjskem nabranih obrazcih. Vse pozornosti vredna je tudi krasna s zlatom vezan; bošuiška obleka izstavljena od gospice ZupaučiČ-eve. Zadnje dni imeli smo tudi priliko v razstavi videti prekrasen in dragocen ovratnik, sloveče igralke gospice Schiatt-ove, koja si je bila tudi ogledala razstavo in si naročila garnituro mavriških čipk. Dame vrio pridno posezajo po izdelkih iu mnogo, za uovoletno vezilo prikladuih stvarij, se je že razpečalo. Razstava ostane morda oivorjena še do srede, vsaki dan od O—4. ure. — (Z nožem) napal je služuika m .itnega vžituinskega davka Lovreta Černivc-a, ki je bil na straži pri uhodu \ Lattermanov drevored, 0. t. m. popoludne železuišk delavec. Čemivee se je bianil s palico in potem ubežal. Vzrok napada bil je ta, ker je Černivec piegledaval korbico žene železniškega služabnika. — (Požar.) Včeraj zjutraj ob 7. uri začelo je joreti v Ključarovcib, vasi ua Murskem polji. Vsa vas je skoro čisto pogorela. Siromaštvo veliko. Ljutomerska požarna straža je jako vrlo gasiti pomagala. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Dunai 13. decembra. Dunajščica danes prinaša imenovanje Smoleja deželnim šolskim nadzornikom, Šurnana gimnazijskim ravnateljem v Ljubljani. Dunaj 13. decembra. Denašnja „"VViener Zeitung". Svetovalec Smolej imenovan nadzornikom nad ljudskimi in srednjimi šolami kranjskimi, profesor Šuman ravnateljem gimnazije Ljubljanske. Razne vesti. — (Davkovni dohodki od 1. januva-rija do 3 0. septembra 1884) Dohodki od direktnih in indirektnih davkov vrgli so našej državi tost ran l/tave od 1. januvarija do konca septembra t. 1. 242,181.611 gld. proti 233,787 708 gld. v istem času lanskega leta. Ako od teh dohodkov odraču-namo letošnje troške z 30,061.297, oziroma lanske s 37 355.848 ostane čistih dohodkov letos 203,120.314 gld. proti 106,431.050 gld. 1883 leta. * (Nesreča na o genske j železnici) Iz TemeŠvara Be brzojavlja 10. t. m.: Zadnjo noč skočilo je iz glavnega tira ua Szegediuskej postaji Av-stro-Ogerske državno žele ice več voz tovornega vlaka i*t. 307. Mnogo vago jv je poškodovanih. Od železničnega osobja ni nikdo ranjen. Današnji brzo-vlak dospel je semkaj po večurnej zamudi. * (T r i ženske — morilke jednega moža.) Dočim |e Dunajski ženski morilec, zloglasni Hugo Šenk, spravil več žensk iz tega sveta, umorile so nedavno v Parizu tri ženske jednega moža. Nek po-staren delavec, baje španske krvi, imenom Josip Larras, prištedil si je s svojim trudapolnim delom 2000 frankov, katere je nosil radi varno ti po šegi srednjeveških kupcev vedno za pasom shranjene in ukrite. Nekoč preslepila je varčnega mo*a gospa Carrere, pOBestoica male gostilne, da jej jo posodil neko vsoto od svojih novcev. Ker je gostilničarka le predolgo čakala z vračiiom, pomogel je upnik njenej pozabijivo >ti s tožbo pri sodni|i, katera je spravila goipo v prav neprijeten položaj. Snleue to-raj žlobudravemu možu za vselej jetičnn usta zamašiti. Pri nekem kosilu mu ponudi z nrsenikom na-mešane juhe, katero Larras brezskrbno použije. Potem je mož tudi zastrupljeno meso, katero pa je bilo najbrže otrovano s kakim protistrupom, ker je čutil le malo slabost. 0>t il ni le pri življenji, marveč še pri nu'bolšem zdrnvji. Gospa Carr6re sklene aeda: pogodbo z dvema dragima ženskama, da umore nadležnega tožitelt. Spravijo ga v skrito izbo zadaj za go itilnico, ga zveze o z vervjo in ga neusmiljeno zadavijo. A žalosten krik nesrečoega moža čul je ondu blizu stanujoči sosed in ovad I grozni zločin sodniji. Vse tri morilke zagovarjale bo se te dni pred sodni1)- francoke stolce. Spoznali 80 jih krivimi ter oi oditi glavno budodelko C tri ero v dosmrtno težko ječo, njeni nečloveški pomagalki pa v 201etni zapor. * (Dragocen biser) našli so na zahodnem afriškem nabrežji. Ceni se na 40 000 gld. v zlatu. * (Nemšk divjak.) Poroča se z Monako-vega: 21 letni hlapec Uirik Plockinger iz Nieder-sattlinga bil je 4. junija t. 1. v L .ndschut u radi surovih nespodobne ti' ob ojen v malenkostno kaz' i, a n'egov nasprotnik bil je nekrivim proglašen. Vs.^ 1 tega se je zutožentc silno razsrdil in izjavil, da mora nekoga umoriti. Ta nesrečen načrt je pa tudi takoj izpeljal, ko je /grabil 41etno hčerko kmeta Geltin-gerja in ž njo tolkel ob zid, da je vso razdrobil na male košeeke. Groznega živinskega divjaka obiodila je te dni porotna sodnija v Spodnjej Bavarskoj na smrt. — * („Družbinsk n a ra šč a j." ) Nek nemški gledališčni igralec, kateri se nahaja č to v denarnih zadregah, ima navado iskati j»ri svoiih prijateljih in znancih denarnih vs.it na posodo vedno trdeč, da se mu bliža družb nsk narašča . Tako piše nedavna svojemu prijatelju nekemu bankirju kratko mirno pismo te-le vsebine: „Dragi priatelj ! Moja Boproga . . . Bližajoč se družbinsk naraščaj . . . Po-mbnikanje . . . 200 gld. . . . Hvu'a . . . Natančno vračilo itd. . . ." Bankir mu takoj pošlje 200 gold. Čez tri mesece — umeteljnik je me' tem časom ta dogodek čisto pozabil — dobi bankir zopet od nemškega gledali učnega igralca drugo pismo gl»seč se; „Dragi prijatelj! Moja soproga . . . Bližajoč se družbinsk naraščaj . . . Pomanjkanje . . . 200 goldinarjev .... Hvala .... Nat nično vračilo 'td....." Dru,'i dan prejme prositel1 od bankirja odgovor: „Čestiti priiatelj 1 Spre-mite mojo presrčno čestitko k čudnemu na ravnem u čud u, ki se je dogodil v Vašej rodbini. Čul sem že o trojčkih, da še celo o četvorčkih, a o dvojčkih, oi katerih pride jeden za tri musece kasneje na svet, do sedaj še nesem čul nikdar. Če ne bo te hudi, bom poročal o tem jako čudnem slu' i svojemu prijatelju, nekemu slavnemu ginekologu (ženskemu zdravniku.) Vaš udapi ..." — Tahleau. LiHtnicu upravniMtvu. Gosp. J. V. v Ljutomeru. Naročnina sedaj plačana do IU. marca 1885. Zahvala. Milostivi gospod knez iu škof dr. Jakub Jl'ss'a jc hlagovolil izročiti mi pet ntu goldinarjev za Ljubljansko ubogo. V ime ubozih bo UBojam jnvno izrekati najtoplejšo in naj iskre nej So zahvalo za velikodušno to darilo. V Ljubljani 13. dan decembra 1881. Zupan: Grasaelli. TiU<*i: 12. decembra. Pri Mloua: Seligmanu, Schcnfcld z Dunaja. — Urh z Rudolfovega. — Geiringer, Kuh, Schneider z Dunaja. — "VVeisa iz Koficvja. Pri »l.ilioi: Langl, \Vitz z Dunaja. — Lowy ii, Prage. — Pisko iz Budimpešto. — llirachiuan r. Dunaju. Meteorologi Čno por orilo. S a Čas opa-»o vanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. i O* •— 7. zjntraj 2. pop. 9. zvečer ■ 732 23 mm. 783 17 mm. 738-46 mm. + 4 6° C + 8 1* C + 1-2" C si. jz. It jz. al. j z. obl. d. jas. jas. 000 nm. Srednja temperatura -+- 4*6*, sa 5'4» nad normalom. Tr/iu- Leča, „ ... 8 - Pijanec..... _ 45 Grah, m ... h — 18 Fižol, „ ... 8 50 Senu, 100 kilo . . 1M Maslo, kgr. . Mast, — Slama, ■ '« » • 1 601 _ Drva trda, 4 □ metr. 7 50 Speh frisen, „ — 58 „ mehka, . „ 5 2ol ID"ULXi.30si?:a, borza dne" 13 decembra t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta Kreditne akcije Napol............. C. kr cekini .......... Nemške marke......... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečka iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. alata renta, davku prosta. . „ papirna renta 5n/0 ..... 5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblijr. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avijtr. 4Vs% z,,lti aH8t- UBti • Prior, oolig. Elizabetine zapad, želoznice Pri-ir. oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srećke......100 gld. Ritdnlfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tranimway-drn8t velj. 170 gld. a. v. Spreten mlinar, ki je ob jednem tudi Žago, XT> dooi »talno delo (790—2) v mestnem mlinu v Koćevji. 81 gld. 95 kr. 83 n — n 104 ii 25 n 96 n 95 n 860 p — 297 1» 80 _ 123 n 35 9 n 76 n 5 m 78 » 60 it 20 n 125 » 75 n 172 • — % 104 0 10 n 124 — n m 55 m 90 ■ 65 n 104 n 50 n 116 n 50 tt 122 20 n 110 25 105 ■ 70 b 180 n 50 18 n 25 n 101 b 25 n 212 n — n \ Pivovarna bratov Kosler-jev. } I/vrstno marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz i (476—23) ALOJZU MAYER-jeve i zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. { d a*. Pate des Gnomes du dr. Thom»on. Sredstvo, da brada hitro in uspešno raste; gotovo jedino sredstvo, katero se je res za dobro gkazalo. Zadostuje že štiri tedne rabiti Pate, da se dobi lepo in polno brado. Cena lončku 2 gld. Pate des Creoles du dr. Thomson. Sredstvo da se odpravijo lasje v malo minutah na mestih, kjer jih ne maramo, n. pr. pri žensk i b na zgornjih ustnih, rokah in ira-fičenih obrvih. Pate nema slabega upliva na kožo. Ceua lončku 2 gld. Zaloga v i. j ii l»l j j*, ii • pri Edvardu Muhr-u, parfumerji. Velika partija uras—?D ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po S gl. B,. Storcla v Brnu. Ako bi ne blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pottiljatvi marke za 10 kr. Razpis dveh novih pazniških služeb II. razreda v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. V prisilni delavnici v Ljubljani se bodete oddali dve stalni pazniski službi II. razreda z letno plačo po 300 gld., s službeno obleko, s stanovanjem v delavnici in z 1 Va funta kruha na dan. Prošnjiki za ti službi naj svoje prošnje z dokazi Btarosti, stanu, trdnega zdravja in krepke postave, neomadeževanega življenja (prilično tudi znanja kakega rokodelstva) in popolne zmožnosti sio-veuskega in nemškega ]ezika (zmožnost laškega jezika daj-1 prednost) in z dostavkom, ali so z uradniki sli služabniki prisilne delavnice v rodu ali sva-štvu, izročijo (in sicer kdo more osebno) do 5. Januvarija I. IS85. upravništvu deželne prisiine delavnice. (787—2) j,-" ni i j«?jiARNI£1, V I > u 11 >1 j;i 11 i ao izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. T-u.:n.a,lr našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2U4 stranij. Ceua 40 kr., po posti 45 kr. Dubrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Raji Bož. — Prešern, Prešerin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. XX. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spis;il J. Jurčič. Velja........25 k r. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spi Bal Viktor Oierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. Heriire, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in drŽava v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži 5e 15 kr. po&tnine, za posamezno r.vezke pa 5 kr. Št. 19358 (779—2) I Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežoo izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper nealaat do Jedi, slabi ielodeo, smrdelo sapo, napihne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja peaek In pieno ln alez, /oper zlatenloo, gnju« ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje ze-lodoa z Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vrani oi, jetrah in zoper zlato žilo. < -1 s t vin* zaloga: Lekar C. Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako ae rabi, stane 33 ki%. -fci Prave ima se.isa.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Ddnpjskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Post oj ni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M ich ae 1 G u gl ie 1 m o. V Celji: lekar J. RupferBchmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnom'ji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. Ker se v zadnjem času nad Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apothcker, sklenica mora biti zapečatena z nadim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varHiveuo ■nnmenje in zavoj mora biti zapečaten z nadim varstvenim suame-njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovaui izdelovalci in prodajalci (148—164 Dijaške ustanove. S pričetkom šolskega leta 1884/85 so pri magistratu izpraznjene sledeče ustanove za dijake: 1. Jernej Sallocberjeve ustanove 2. 4. in 6. mesto po 50 gld. na leto, do katere imajo pravico dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega obnašanja in pa pridni; 2. jedno mesto cesar Fran .los-povili, po Ljub-l|anski mestni občini ustanovljenih štipendij s 50 gld. na leto, do katerega imajo pravico ubožni v Ljubljano pristojni ali ko bi tacih ne bilo sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki. Prošnje za te ustanove, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem šolski spričevali zadmih dveh semestrov, vlože naj se do 30. dec. I *» H l potom šolskega ravnateljstva pri mestnem magistratu. Prvo ustanovo podeljuje župan, zadnjo pa mestni odbor Ljubljanskega mesta. lestiii magistrat v Ljubljani, v 3. dan decembra 1884. Zoper jetilco! Radgostski univerzalni ea§ rožnovsti maho-rastlinsti celtlicti, priporočajo so posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za su-Sico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico 1 Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _ Gospodu lekarju J. Selchertu v Rožnavi. Uže tri mesece boleha moja soproga za nevarno pljneno boleznijo. Ker se mije od množili stranij pri-poručalo, prosim, da mi posnete povr tno 1 zavit'k Radgostsk 'ga čaja in 2 škat. maho-rastlinskih celtlič-kov. Nuslov: Župan v Čresnjevci poleg Ilirske Bistrice. GoBpodu lekarju J Heloherftu v Rožnavi. 8 tem vas prijazno proHim. p »šljite mi svojega izvrstni«ga Radtjostskos;a un verza'uej;a č^ja. ki me je popolnom ozdravil mojega dolgoletnega hudega katara v želodci, lopet 2 zav tka prej • ko mogoč i, po poštnem povzetji. Preverjen sem, da bode ozdravil tudi mojo s.-progo, ki za isto boleznijo boleha. Pro-Bim vas pa na dalje) tudi. da mi pošljete še dva zavitka vaših maho-rastlinskih celtlidkov, katere rabijo moji otroci zoper oslovski kašelj. Se spoštovanjem udan • F Miiller, vodja. Ronov, na Češkem, 26, aprila 1378. Vaše blagorodje I Izvolite mi brzo poslati a poštnim povzetjem 2 zavitka Radgostskega univerzalnega čaja in 2 škat-ljici Rožnavskih celtličkov. — Oboje se je dobro obneslo. Naslov: Thereaia Zoufaly» cale dei tintori, 111. piano caBa Madovio a Zara (Dalmacija . Vaše blagorodje! Ker se mi je vaša izvrNtno zdravilo od mnogih stranij toplo pripororalo, zato vas prosim, da mi kmalu pošljete s poštnim povzetjem 3 zavitke Rtd-gostskega univerzalnega čaja in 3 šk. maho-rastlinskih coltlčkov. Uilani Ivau PuduHka, 2 lovec grofa Choteka v Noštiuu pri Kloku v Sremu. Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni caj, velja za Hdnevno rabo pripravljoni paket z nakazom o rab 1 gld. nv. v. Jedna originalna skatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov 50 Ur. Za kolek in zavijanje pa 10 Itr. posebo. KudgoMtaki univercalui čaj in Htiinovuki lnauo-rttttllluttki velllički dobivajo se veda« le v lekarni J. Selolierlu v Roiuovl na Moravskom), :n razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zal-.ge aledeČi lekarii: W. Mayr v LJubljani, W. Konig v ii....Im..... S. Mittelnacu iu J. C ej b e k v Zagrebu, Barmherzige Brdder in A. Nod ved v (.rudo, A. Marek in J Kupfer-schmied v Cel|l9 0. Russheiin v ■-■!»'-*« C ari Grabachor v Murau, J. 111 ing v Kot-lenmanu, W. T h ur uw al d v Color«i. Zaloge napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnicah materijalnoga blaga. ffmV Doktor Horaiovu jedino prava vodu za oči, prirejena natdi.ko po Btarem rodbiuskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okropljenje in vzdržanje vida v vaa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njogovem poklicu, frišni ali stari priBad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzen ju. Izvirna steklenica z navod-»m za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj 1© kr. več. Frava se dobi (»auto naravnost iz lekarne v kopališči Rožnavi. jfmW~~ ltoiuovuki evet za živce, hitro in trajno Oidravija puiiko, trganje po udih in vsake vrsre slabost v živcih iu kitah, Uvlrna sklenica 7« kr. »v. v., za kolnk in zavoj IO kr. već. Frasvl *e dobi s.ii.io nurasvuoat u leaarae v Kaža.iv. d >-ravaka (7.0—2) Pri Tari v Slavini na Pivki Je hiša št. 43 z jednim nadstropjem, hlevom, skednjem, vrtom in ograjenim dvoriščem Belo dober knp n» prodaj. S h šo je združen mali travnik, gozd, pravica v občinskem pašniku in Kalistrova ustanova v znesku 300 gld., od katere se dobiva 15 gld. letnih obresti. IliŠa je pripravna za krčmo ali drugo trgovino. Od pogojenega kupa bi se plačalo precej samo 10 odstotkov, ostalo pa v treh ali štirih jednakih letnih obrokih. Kupci naj se pismeno ali osobno oglasijo pri Županstva v 'I.iimjl rasi poleg Prestranka. (789—2i O.k. privilegij »a zboljšanje šivalnih itrojav. Ivan Jstssp V Ljubljani. Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (iis—44) 6letna garancl a! 'oiluk hrov.plarno. Sa nifRefne obroke po 1-5 gi Za, jesenski in lovski čas! Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hočejo pri mokrem mrazu obvarovati suho in gorko noge, je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana nepreuioeljlva usnje krepilna mast I. Bendik-a v Št. Valentinu kot nnjbolj*«- in iiajeeneJAe usnje ohranjajoče srediitvo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilne jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi se je dobro obneslo za mazanje krhkih ln razpokanih kopit in je najbolje priporočati. Cene: V velikih škutljah s 5 kilo po 10 gld. in z 2>/i kilo po 5 gld. Nadalje v"'/, škatljicah z 40 deka po 1 gld., v V« škatljicah z 18 deka po 50 kr., v V4 škatljicah z 8 deka (4,1 f.) 25 kr. it v «/8 škatljicah z 3 »/, doka 100 komadov 12 gld. 50 kr. Dobiva se v Ljubljani pri Schusnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Martinc-i; v Celji pri Treun-u & Stiejrer-ji; na Jesenicah pri Treun-u; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mestih monarhije. Pred poiiarejenjem se svari, ker je toliko mazil, ki občinBtvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče imeti usnje t m jim in čedno, kupi naj Bamo Heudlkovo nepremočm« mast za usnje. (766—5) i ♦ Uinotue (32—93) V AMERIKO pride najceneje, kdor se obnie na ARNOLDA REIFA DUNAJ, !., PESTAIMIGA8SE 1, naj star ejia tvrdka te vrste. (623—11) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. Ker se je opustila tovarna. 49 komadov za Mamo 7 grol«l. 70 lir. Žlice, noži in vilice iz britanija-srebra *W/7TaWr» a fabriškim pečatom. Silaa.© potretora.© za. vsako dLr-u.ižiaa.o ! Čujte, glejte in strmite! Pristno angleško patentovano nam i/.je za obed in dessert, katero ne zarujavi, iz čistega, tc.škega, masivnega britanija-srebra, ki je skoraj podobno pristnemu srebru, za katero jumčim pismeno vsakemu, kdor želi, da 10 let ostane belo. Garnitura veljala je poprej nad 40 gld., sedaj 86 pa da za mali del reelue vrednosti. Garnitura obstoji iz sledečega: 6 namiznih nožev z lavrstno jekleno klino, 6 pravih anglo brit. srebernih vilic, 6 masivnih anglo-brit. srebernih žlic (iz jednega kosa), 12 anglo-brit. srebernih žličie za kavo, 1 težka anglo-brit. sreberna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. sreberna posnemača za mleko. 3 masivne nnj brez VBakih bolečin ter opravlja plombovanja in * ♦ vse aobue oiteravile ♦ t J ♦ t zobozdravnik A. Paichel, ♦ 4> poleg llradeckjjevega uiostu. I. nadstropje. * ♦ ♦ R, GARDTNEE L Co. tovarne mm, ritmuplllje, £ "'Ihiiiaj. IV., Hauptstra-tM' 49 in § Atigeradorf pri Duuaji ob j. žel. s •sruasn/ 5' Priporočajo za božično sezono ra- a zen svetovno znanih Stanipi ij vseli {§ vrst iv specijalitet žepnih štampilij, „ ni eda lij ono v, kresil, nožev itd. s štampiliiami, 4 jako Itnčudovite patentnvane novosti! 1! Patentovano sport-kresilo s štampilijo . . . gld. 8.50, Puten to van i žepni nožek s štampilijo ... „2 50. Isti n svcdrceui za odmaš. steklenic s štiimp. .. 2 70. Medalijon i ven potegljivim daljegledom . . „ 2.60, (Ne presezajoč normalne velikosti.) (760—4) Plosko za štampilijo: sport-kresilo 43—11; nož 40 — 5; 1 vse \ k upe proti poštnemu p-'v zelju ali s predpočiljatvo zgornjega zneska in natančne objave tekata štampilij n. Važno za vsacega trpečega na živcih. Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi iudukcijski aparat električni strojček) s<* da lahko rukovoditi in bi ne Hinel manjkati pri uobenej rodbini. Trganje, rev-matizcui, omedleviCO, zobobol in revmatični glavobol in sploh vro bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741—8j Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2. S c. kr. avstr. pri— privilegijem in kr. pruskimftSSffi&B m i n i st p rs ki m potrdilom. Dr. Borchardt-OVO aromatično (dišeče) milo žajia) iz zelišč /.n olepsanje in popravo kofce in skušeno zoper \sukikc nesnago na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Suin de Boutemard-ova dišeča pasta sa zobe, nnjsptOŠlieJŠI in najzanesljivejši pripomoček za ohra njenje in eistenje zob in zobnega mesa ; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartung-OVO olje iz kitajske skorje za varovanje in olepšar^Je las; v zapečatenih in v steklu štemplja-nili steklenicah po 85 kr. Dr. Bertnguier-jev dišeči kronlnl duh, krasna voda za duha nje in umivanje, ki krepča in budi ž i velj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. iu 75 kr Prof. dr. LindOVa rastlinska pomada v š uinjscah, po- j viša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. Balzamiono milo iz oljke se odlikuje po oltvHajočej in ohraujiijnčej moči za volJDOst in mohkost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringuler-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; b krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartung-nva zelJUona pomada za oživljenje in ■bujenje rasti ias; v zapečatenih in v steklu štompljauih posodicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jevo olje iz zemljiških korenin za okrep-čanje iu ohranjen j o las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-OVJ bonboni iz zeliss, znan iu Bkušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanosr, bripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledar-javo balzaralčno milo iz olja zemeij- skih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nožne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr. vi ti po pripozuanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se dobivajo: V I. i o m i mi i pri brutib Ii.ri-.per m pri Kdvard .11 ali rti: v Zagrebu pri J. J. Cejbeku Karol Ara/.i mu in Flor. Kiraloviću; v Coljl pri Kr. Krisp'-rju; v Keki pri droglijoru Nikolu Pavačiču; v CSorlel pri lekarjih G. B. Pontlniju in G. Cristofolettiju; v Celovei pri lekarjih II. Kommetterju in Vilj. pl. Dictrichu; v TrNtu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zancttiju in P. Prendiniju; v Beljaku pri Kumnf-ovih dedičih; v Varaždluu pri lekarjih Fran Kiedtu in Anton Kusvju; v Zadru pri lekarju N. Androviču. ... Svarilo. Svarimo pred ponareiuiii«ni, osobito pred dr. Suina de Koute-marrl ovo dišečo zobno pasto in pred dr. Horliardr-ovim aromatičnim zeliščnim milom. Mnogi ponarej ulcl iu prodajale! ponarejenih naših priv. stvarij bili so že na l>uuaji in v Pragi sodnijsko obsojeni, da so morali plačati prceeJMiiJe Klobe y denarji. RATMOND & Oo., c. k. pr lastnik tovarn hygalističnili cosm. stvarij v Ificrlinu. (4—lo) Tesarje za izdelovanje železniških tramov (Schweller) vsprejme takoj Franjo Koch. Kolodvorske ulice št. 30. (785-3) Dr. iprAiigor-|eve kapljice za želodec. Tajni medicinski in dvorni sovptnik dr. Biieking, medicinski sovetnik dr. Cohn, dr. Manning in mnoge dmtre zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrntno domače (ne tono sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim btdeznim. Pop»jr»jo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolju, tri*buhoh»lja, /asli/.enju, želodčuei kislini, vzdigovanja, omot ci, kolikn. škrofel.fnom itd., proti z.laie, žili, zapreti u. Uitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite aumo z malim in prepričajte se sami. Jidna stekl. 50 in 30 kr. Pri gnspodn lekarjl Nvobodl, pri Zlatem orlu, na 1'im -i mi« \ e m trgu. (716—6) Mazilo za lase po prof. čLxm I=itla.i3.1 Jedno na boljših sredstev, da se prostor, kjer rasejo lasje, nI rdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim dajo lep lesk in se uporablja z gotovim vspebom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo 60 novcev prodaja pravega (705—6) lekarna „pri samorogu" J. pli, TRNKOCZY-ja, na Mestnem trgu št. 4, v Ljubljani. Pni, pridni, r .slinah »o mtopljajnri ban HnlT-a buiibuni \i, slnliifLHi iz.il«1 ka m prsi m j m ilnm pajurii. Ivan Iloll-a zdravilno pivo lz siadiaeK* Izvleeka 1 stekle.iiea 60 kr. Ivitn Iloll-a Uoii« en-trovuui Hladni iz»le> ček 1 st. gl. 1.12, ml. st. 70 kr. Zdravilo za prsna in plućne bolesni, katarne afekcijone, slabo prebavljenje in slabe živce, hujša-nje, pomanjkanje krvi in onemoglost. Ivan iloll-a bonboni iz Hladnega lzyleeka za pral po 60, 30, 15 in 10 kr., pristni le v modrih zavitkih. Imiii Iloll-a zilravll. ! na aladua eok«»lnda i Vi kilo I. gl. 2.40, II. gl 1.(50, l/4 kilo gl. 1.30, II. 90 kr. Ohranitev zdravja je glavno prizadevanje vsacega trpečega in gotovo bode zanimalo vsacega zvedeti vsak dan dohajajoča poročila o ozdravljenji po Ivana Hoff-a izdelkih iz sladnega izvlečka. Gospodu IVANU HOFF-u, izumitelju in izdelovalen preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih itd. Dunaj, m«■ si o. Ciraben, ItrauuerHtraHMe H. V. bi.! Prosim takoj poslati gospodu baronu Leopoldu Horuemiszi v Kološi 28 steklenic Vašega izvrhtneK'i Ivan Iloll-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po železnici. Dunaj, 5. maja 1884. Grof Karol Telekl. Ljubljana, 28. oktobra 1882. V. bi.! Prosim, podljite mi tnkoj Štiri steklenico Vašega izvrstnega Ivan I [o.V a koncentrova-n ga sladnega izvlečka po poštnem povzetji. Z velespoMtovanjetn HI. Braud, restavrater na južnej železnici v Ljubljani. Jaz sem se na Vašo okusno čokolado iz sladnega izvlečka za prsi I. tako privadil, da brez te živeti no morem, tedaj prosim, pošljite mi jo 4 kilo po poštnem povzetji. Hrezje na Gorenjskem, 13. septembra 1881. Z velespoštovanjem A. 1'iiilini. r#j«l rta v nilsko zdravno poročilo. Ruriollovo, Kranjsko, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan lloll-a zdravilno pivo iz sladnega izvlečka dobro učinkuje, tedaj prosim, pošljite mi je zopet 13 steklenic in 4 zavitke Ivan IloiV a bonbonov iz sladnega izvlečka po povzetji. Z velespoštovanjem dr. Gustav Fiacher, c. kr. polkovni zdravnik, sedaj v Ru-(586—4) dolfovem na Kranjskem. i. vil«* zaloge : Ljubljana: Peter Lassnik; Kranj' Pran Dolenc; dalje: Postojina: Doxat & Dittrieh; Kočevje: Edvard Hofinanu; Idrija: Fran Kos; Rudolfovo: Dom. Rizzoli, lekarna: Ribnica: Janez Pauscr; Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov : Celje: Kupferscbmidt, Marek, lekarni; Reka: G. Oatti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačie, drogueriji; Gorica: G. Cristofoletti, dvorna lekarna: Celovec: W. Thurmwald, lekarna; Maribor: \V. Konlfif, lekarna, F. P. llolasek; Tržič: J. Raitharek; Pnlj: G. B. VVassermanu; Pluj: J. Kasimir; Trst: F. S. 1'rinz Seravallo, Zanetti, lekarni; lleljak: F. Scbolz, «lr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Zader: Chr. Mozocco, N. Androviee, lekarni. 60 visocih odlikovanj. 1 st.tu.nIj■ im E. I:l |v|t. mi 1'uiiaji in l'n.':ip<šli o se točno in po najugodnejših po-ojih zvršč. ^p J£ tapeserijska kupnja in predtiskarija |^ „Pri vezilji", Židovske ulice, priporoča po najnižjoj ceni l t t (763-4) bogato zalogo blaga za vsakovrstna ravna delat gtrivete in uzorno izdelane slikarije na pliš, svilo in platno; prof. *f tigrovo nravsko volno, druge volne vseh vrst in barv; nogovice, komnšno, rute itd.; na stika' rije pripravne lepo zrezlane leseni ne, n. pr. za listinje, ključe, ročno prti i. dr. Prijatelji pilic (Laubsagren) dobe zastonj nov cenik s podobami od (650—9) lianbsfige-VVerk/eug Specialitftten-Lager ..zum goldenen Pelikan" Wien, VII., Sieben itertigasse 20 Zobozdravnik Schvveiger biva v hotelu .,pri Malici", II. nadstr., št. 23-24, posluje vsak dan od 9. do I. ure in od 2. do 5. ure popoludne. Cela zobovja in posamni zobje izdeljujejo se po najboljših do zdaj izkušenih navodih amerikanske in nemške sestave. Pri novih zobovjih brez peres daje se nov amalgamiran kavčuk, ki vsled svoje lastne teže v spodnji čeljusti tako trdno tiči. kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zahtevanje z vzdušnim tlakom. Plombiranje zob z zlatom, zlatim in platina-amal-ganom ter cementom. Najnovejši od zobnega zdravnika dr. flerbata iz Bre mena izumljeni način, votle zobe polniti z zlatom, izvrševal bom jas; način ta pripoznali so prvo amerikanske avtoritete kot najboljšo zlato plombo, koja se jako trdno prime in ob zobovnih straneh utrdi. Jednacega učinka je od istega uvedeni slati amalgam, ki je skoro sličen dobršnosti zlata in se le v m ko zobe vdevlje, koji so preslabi za zlato plombo. Cementna plomba ugodna je /lasti za sprednje zobe, ker se zobem jednaka barva prevarljivo lebko ponareja; je jako močna in se hitro strdi (v petih ali desetih minutah). Vsak zobobOI se takoj zatre, boleče zobe plombira se še le po polnem odstmnjenji bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem in mnog'i leta izkuš nem navodu polnijo se i zobne korenine a isto t;-.ko po polnem gojili zobje, če šo tako bole, ne da bi je bilo treba izruvati, tako daje možno ž njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine. Vse operacije se brzo in zanesljivo izvršujejo; popravljanja in neprimerna zobovja se vsprejemljejo rado-voljno v pretvarjanje. Ker se nameravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil se bem tudi tu, pridobiti Bi z vestnim, dobrim in solidnim delom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstvu. Konečno omenjam še, da sem z vsemi potrebnim pripravami in opravi« sedanje moderne zobne umeteljnosti in tehnike po polnem preskrbljen, torej mi je tudi možno, po polnem ugajati vsem zahtevam p. n. občinstva, ki v to stroko spadajo. (768 — 7) 3 n w" CD —• T? 9 r § LEKARNA JULIJ pl. TRNK0CZY. Dr. Schmidt-ovi usponi jrilfipkinfairjaOčesa živčni ekstra t* Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za izvrstno iiapeAite pripoznane, ima vedno čittte v zalogi in razpošilja takoj po poštnem povzetji lekarna JULIJ pl. TRNKOCŽY-ja „,;pi"i namorogii" "V Xjj-ia.Tol5a,nIT 2>viEestn.l trg- ±l. št. 4* XDr. Belir-ov uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujočo sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh teh dr. Sehiuidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanoj rabi teh prUepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsako operacije. Cena škatljiei s 15 prilepki in z roženim dlctcem za (vdiranje kurjih očes 2» kr. a. v. izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnttša kot izvrstno sredstvo protiživčmm boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, isehiadi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, bo/jasti, otrpnenjn, (.slabljenju in polueijara. Na dalje se dr. ltehr-ov ži\čni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otipnelosti mišic, trganja v členkih in mišicaii, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. ISehr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanj'.'. Cena »tekleuiei s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v. NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jeve izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno lirmo: „Julius liittuers's Apotheke in Glloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—11) Glavna razpošiljalna zaloga: j£guit29 Nižje-Avstrijsko, lekarna J. ISittuer.ja. Dr. Scluuidt.otc (»rilepke za kurja oceMa in dr. Bebr-ov živčni ekHtrakt prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. .Svoboda in J. pl. Trukoczv. Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., ff^JS jednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedučile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažeuem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljuh a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava ae le jeden zavoj. Planinski zeliščni sirop kranjski, {j&r^jsk!; prsne in pučne bolečine; l stekle/iica 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. I?....m«*.v«l,,v ii ?wi0r| gotovo uplivajoče sredstvo, treba samo ^iUraVllO Za KUIJ« 0LL&<1, 2Vecer s čopičem namazati. I steklenka samo 40 kr. ... , _ ... . L ,.. , . M'il'iga nHJnneJSa 6o botel,Jah po Rum 1 CftJ najrinejši v zavitkih po 30 in fO kr. Izdelki morajo imeti, da so pristni zraven stoječi podpis in zgornjo obrtno 60 kr. (691—7) varstveno marko Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji o OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOGOOOOO Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina m tisk „Narouue Tibkarno".