ŠT. 7- XIII
STROKOVNO GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE
VSEBINA
°d 12. julija 1964 dalje
novi Člani v organih samoupravljanja
Pintarič: Djuro Djakovič le s svojim delom gotov Jože Klešnik, novi predsednik DS
'1- seja IO sindikalne podružnice
F. Adamič — Poročilo nabavnega oddelka L. Zabukovec — Proizvodnja v maju 1964
J- Mavko — Prodaja v maju' Vesti :
Zanimivo predavanje Pisala nam je
V Domžalah končane JUGOSLOVANSKE ŠPORTNE IGRE Upokojenka
V. Habjan: Obvestila iz kadrovske službe Slovo od Ivana Giovanel-lija
Nenadoma je umrl Franc Klemenc Obvestilo
Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
12. junija 1964
smo volili nove organe
samoupravljanja
Volišče EE družbenega standarda
Od 12. junija 1964 dalje novi člani v organih samoupravljanja
Letos, 12. junija, smo oddali svoje glasovnice na osmih različnih mestih. Volišča so bila namreč neposredno v EE in to v predilnici, tkalnici, pripravljalnici, oplemenitilnici, konfekciji, v obratu za vzdrževanje, v pisarni obrata za družbeni standard in v upravi.
V	volilne imenike je bilo skupno vpisanih preko 1100 volilnih upravičencev. Treba je bilo voliti 32 članov za DS (delavski svet) in člane za posamezne EE (ekonomske enote), ki štejejo različno število članov.
V	DS smo volili polovico, to je 18 članov z mandatno dobo 1 leta in 16 članov z mandatno dobo 2 leti.
V	družbi našega fotoreporterja sem kmalu po pričetku volitev obiskal posamezna volišča ter zabeležil nekaj podatkov oziroma izjav.
Na volišču št. 4 so ob 6. uri volili trije (najbrž volilna komisija) minuto kasneje pa se je zbralo pred skrinjicami kar 12 novih volilcev. Na lepo okrašenem volišču si zatorej videl le nasmejane obraze, ki so se zavedali svoje dolžnosti in odločitve. Uro in pol kasneje je volilo že preko 50 % volilcev. »Samo dva iz dopoldanske izmene še nista volila«, je pripomnila Anica Grošelj, predsednik tega volilnega odbora.
Volišče »uprave« je bilo v sejni sobi. Bil sem tam ravno tedaj, ko je član komisije ugotavljal odsotnost poedincev. Slišal sem — je v bolniški, dela popoldne, je na porodniškem dopustu, snažilka — dela popoldne. Ugotovil sem, da so skoro vsi ostali že volili. Od 13 kandidatov so v svoj svet EE izvolili 7 članov in v DS 3 člane. Ravno se je javila komisiji Mica Marovič in volila. Vprašal sem jo, kdo jo zamenjuje. »Za teh nekaj minut dežurni gasilec,« mi je odgovorila.
V	EE družbeni standard je do 7. ure volilo 72 % volilnih upravičencev. Ja, kako to, kako pa so volili vaši ljudje, ki so v službi v Umagu, sem hotel vedeti. Članica volilne komisije Vesela Pirc mi je na to odgovorila: »V Umag so šli včeraj (11. 6.) in ti so že včeraj volili tako, da so glasovnice osebno zapečatili v pisemske ovojnice, katere smo danes vrgli v skrinjico. Le ena najbrž ne bo volila, ki je službeno odsotna in danes ne bo prišla v Jarše.«
Precej visok % tkalcev in tkalk je že volilo do 6. ure 14 minut ali prve četrt ure volitev. Največ volilcev ima tkalnica in tudi na volitve so se primerno pripravili. Vsaka čast! Predsednika volilne komisije nisem srečal pač pa je članica komisije Jermanova kratko izjavila: pred 6. uro je volilo sigurno že več kot 20 upravičencev!
Na lepo okrašenem volišču št. 2 — pripravljalnica smo slišali doslej najboljši rezultat. Skoraj vsi upravičenci so že volili. Seveda velja to samo za dopoldansko izmeno. O popoldanski pa se bomo pogovorili kasneje, so mi povedali in obljubili, da bom prišel pravočasno do podatka, kdaj bodo volitve zaključili
100i %.
Zelo lepo so uredili volišče tudi v predilnici. Ta, po velikosti drugi naš največji obrat, se je na volitve prav tako dobro pripravil kot večji sosedi v tkalnici. Samo poedinci še manjkajo iz dopoldanske izmene in tistih nekaj, katerih najbrž iz opravičenih razlogov no bo, pa bodo volitve zaključili s 100 °/o udeležbo med prvimi.
Konfekcija nastopa letos prvič v konkurenci EE. Doslej je bila samo član v »združenju« skupno z ople-menitilci in tiskarji. No, na volitve so se prav lepo pripravili in tudi v najkrajšem času 100% volili. Lepo je to in znova potrdilo, da je EE konfekcija sposobna samostojno živeti in delati. Brez bojazni, da ispadejo iz članstva DS so odslej, ker so izvolil v ta naš najvišji organ 1 člana za dobo 1 leta in dva člana za dobo 2 let.
Jože Ulčar voli v EE vzdrževanje
Na volišču EE obrata za vzdrževanje je predsednik volilne komisije Vinko Kern; dolgo se že poznava, zato je tekla beseda sproščeno. Videti je, da so člani te EE volitve vzeli resno v roke ter glede na hitro 100% udeležbo resno tekmujejo z ostalimi EE v podjetju. Do 10. ure jih 14 še ni volilo. To so ljudje, ki delajo na popoldanski izmeni ali celo v 12-urnem turnusu in pridejo na delo šele ob 18. uri.
Prvi je zaključil volitve obrat družbenega standarda. Volišče je bilo praktično odprto samo 2 uri in v tem času so 100% zaključili volitve. Ob 14. uri je kot drugo zaključilo volitve volišče uprave. Ostali si sledijo z manjšimi časovnimi razlikami. Do 18. ure vsekakor so bile volitve v naše samoupravne organe zaključene.
Povprečna volilna udeležba je bila tam nekje okoli 90%. Od vseh upravičencev se samo 3 volitev niso udeležili, ostali so bili upravičeno odsotni zaradi bolezni ali drugačne opravičljive zadržanosti.
»S potekom volitev smo lahko zadovoljni,« je rekel Albin Gnidovec, predsednik glavne volilne komisije. »Volišča so bila pripravljena, primerno okrašena, volitve so potekale brez posebnosti in rezultati so se ugotavljali, kot to zahtevajo pravila«.
NOVOIZVOLJENIM ČLANOM V SAMOUPRAVNE ORGANE ISKRENO ČESTITAMO!
V delavski svet so bili izvoljeni z 1-letno mandatno dobo:
Bartol Janez — predilnica; Deržič Angela — uprava; Drolc Jože — tkalnica; Gorjup Marija — uprava; Hribar Albin — obrat za vzdrževanje; Jaševec Fanika oplemenitilnica; Juhant Franc — tkalnica; Kimovec canika — pripravljalnica; Kisilak Marija — tkalnica; Kobilica Jože — obrat za vzdrževanje; Krampelj Pepca
—	tkalnica; Marinček Ivka — tkalnica; Matičič Pavla pripravljalnica; Mihelčič Maksa — predilnica; Pislak
»tanko — konfekcija; Rosulnik Hinko — predilnica.
Z 2-Ietno mandatno dobo so bili izvoljeni v delavski svet:
Klešnik Jože — uprava; Knep Jože — obrat za vzdrževanje; Korčc ing. Alenka — oplemenitilnica; Luzar Franc — oplemenitilnica; Pcstotnik Ivanka — tkalnica; Urbanija Helena — tkalnica; Vavpotič Franc
—	tkalnica; Ves Viktor — pripravljalnica; Podgoršek Vilka — konfekcija; Režek Slavka — konfekcija; Kucman Ljudmila — predilnica; Sasso Viktor — predilnica; Zupan Zofija — predilnica; Šimenc Vida — pripravljalnica; Zupan Alojz — tkalnica; Testen Ana
obrat za družbeni standard.
V svet EE predilnica so bili izvoljeni:
Cupač Božo; Janežič Marija; Korošec Jože; Korošec Slavka; Mav Ana; Narat Tončka; Poljanšek Polda; Sasso Viktor; Slapar Marjeta.
V svet EE pripravljalnice:
Bec Stanislav; Božič Valči; Gornik Berta; Kimovec Fanika; Matičič Pavla; Skrabar Marija.
Svet EE tkalnice:
Hočevar Stane; Hren Tončka; Hribovšek Slavko; Juhant Franc; Korelič Ivanka; Perko Venčeslav; Pivk Ivan; Pogačar Cveto; Rebernak Francka; Vasle Marija; Zupan Alojz; Žibert Albin.
Svet EE oplemenitilnice:
, Ar*drcmako Danijel; Brojan Ana; Jerman Stane; Luzar Franc; Rogelj Anton; Vidergar Pavle.
Svet EE konfekcije:
Koncilija Ivanka; Koželj Pavla; Majdič Franc; Sitar Francka; Sraj Pepca; Vavpetič Kati.
Svet EE obrata za vzdrževanje:
Grčar Janez; Hribar Albin; Knep Jože; Kobilca Jože; Osolin Slavko; Slapšak Marjan.
Svet EE uprave
Andromako Vida; Deržič Angela; Habjan Vera; Hojer ing. Erna; Klešnik Jože; Verhovec ing. Franc; Sitar Lina.
Svet EE obrata za družbeni standard:
Kramberger Stane; Ocepek Ana; Testen Ana; Vrš-mk Minka.
»Duro Bakovič« je s svojim delom gotov
Direktor Marinc je prižgal prvi ogenj v kurišču nove toplarne. Končni prevzem objekta verjetno
o.	avgusta letos
M.„V,PMcd(!ljek’ 8" junija 1964' J'e ob 11. uri prvič gorel ogenj v korišču nove kotlarne. Simbolično je delo izvršil direktor INDUPLATI Kamilo Marinc. n„ l Kufjcnjc se 1)0 nekaj tednov nadaljevalo samo ,z namenom, da se dobro osuši zidna obloga - ega kotla. Razumljivo je, da zavoljo tega v tem su ne bodo kurili s premogom, pač pa z lesom. Tako e bomo znebili lesene navlake in razbitih zabojev ter ato uveljavili načelo združitve »prijetno s koristnim«.
Nova toplarna, o kateri smo v našem strokovnem Pl a mŽC vcčkrat pisali, stoji na južni strani INDU-liw » TJl" Z gradbenimi deli za objekt so pričeli v letu • ,°b istem času je rasel do višine 50 m tudi novi imnik. V zimskih mesecih pa so prihajale pošiljke elementov za kotlarno, ki je sedaj gotova. Strojne dele •K izdelala in montirala tovarna DURO DAKOVIC iz »lavonskega Broda.
J1®*11 na montaži so potekala z manjšimi motnjami 1 oi leta. Ob elementarni nezgodi, ki je letošnjo pomlad . *'l,za,;pja*a Slavonski Brod, ni kaj pripominjati ter tolektivu lahko samo čestitamo.
Vodja montažnih del A. Pintarič nam je ob za-ijueku rekel: »Duro Dakovič je s svojimi deli gotov, vse kar še manjka, morate narediti sami. Pri tem mislim na razne dovode in razvode parnih in vodovodnih cevi. Tudi električne instalacije še niso gotove m ne zidarska dela.«
Nova toplarna bo imela v končni dograditvi dva kotla. Stroški nam trenutno ne dovoljujejo montaže drugega kotla, zato bo do nadaljnjega obratovala po-yg »nove toplarne« še stara. Takoj pa lahko ugotovimo, da bodo dela v kotlovnici popolnoma mehanizirana. Kcr je objekt grajen po najsodobnejših načrtih. Praz-
njenje vagonov premoga, transport premoga do cle-vatorja in odstranjevanje ogorkov — vse je mehanizirano.
»Skupno bo zaposlenih v toplarni 9 ljudi in to: 4 v dopoldanski izmeni, 3 popoldne in 2 ponoči,« ie pojasnil Pintarič.
Prepričali pa smo sc tudi, da je za osebje nove toplarne pripravljeno vse, kar sodi v današnji čas in predvideva HTV pravilnik. Poleg prostorne garderobe je tu kopalnica in stranišče. Poseben prostor je predviden za tekoča popravila.
Zaključek del v prvi fazi graditve toplarne daje kolektivu osnovo za lepšo in boljšo prihodnost.
Direktor Kamilo Marinc je prižgal prvi ogenj v novi toplarni INDUPLATI
Anton Pintarič — vodja montažne ekipe »Djuro Djakovič«
Jože Klešnik novi predsednik DS
Za namestnika predsednika DS je bila izvoljena ing. Alenka Zorče. Izvoljen tudi novi UO INDUPLATI
Novoizvoljeni DS INDUPLATI se je sestal na svoji
I.	redni seji v petek dne 26. junija 1964,
Zbrane člane je pozdravila in jim čestitala dosedanja predsednica CDS Cilka Mrdženovič. Mesto delovnega predsednika do izvolitve novega predsednika je Cilka Mrdženovič nato odstopila najstarejšemu novoizvoljenemu članu Viktorju Vesu.
Sledile so volitve verifikacijske komisije in poslušanje poročila predsednika volilne komisije Albina Gnidovca. V izčrpnem poročilu je predsednik volilne komisije za volitve organov samoupravljanja poročal DS o pripravah, kandidiranju ter poteku volitev. Iz-premembe, katere so letos nastale, je rekel, so v soglasju z našim Statutom. Tako imamo sedaj osem EE in vse so proporcialno zastopane v DS. DS je v naslednji točki volil predsednika in njegovega namestnika. 29 navzočih članov DS je z javnim glasovanjem soglasno izvolilo Jožeta Klešnika za novega predsednika DS INDUPLATI in ing. Alenko Korče, za namestnika predsednika DS INDUPLATI.
Jože Klešnik, tehnolog za predilnico in tkalnico je diplomiran tekstilni tehnik in v kolektivu zaposlen od leta 1952. V tem času je že bil predsednik UO INDUPLATI, tajnik sindikalne podružnice INDUPLATI,
urednik Konoplana, je rezervni oficir in sploh aktiven član kolektiva.
Ker Jože Klešnik na I. seji ni bil navzoč, je mesto predsednika zavzela ing. Alenka Korče in sejo nadaljevala.
V odsotnosti predsednika UO je prečitala poročilo o delu Cilka Mrdženovič. Poročilo je bilo jasno podano, zato nanj ni bilo diskusije.
DS je v nadaljevanju s tajnim glasovanjem izvolil novi UO INDUPLATI.
Izmed kandidatov je DS izvolil UO v naslednjem sestavu:
Janez Bartol,
Ana Brojan, ing Erna Hoj er,
Jože Knep,
Slavka Korošec,
Janko Ukmar,
Helena Urbanija,
Pavla Zupan.
Člani Upravnega odbora INDUPATI izvolijo izmed sebe predsednika na svoji I. redni seji.
Za namestnike članov UO so bili izvoljeni ing. Tone Matičič, Brona Kočar, Anton Ručigoj in Alojz Zupan. Namestniki stopijo v funkcijo, če kateri članov UO za daljšo dobo ne more opravljati svoje dolžnosti.
Poslovno poročilo
DS je nato poročal o uspehih poslovanja namestnik odsotnega direktorja dr. Franc Jerovcc.
Predilnica je le malenkostno pod plansko proizvodnjo. Manjkajo le 3,22 ton preje. Rezultat ni izpolnil pričakovanj, z gotovostjo pa lahko upamo, da se bo to zgodilo v naslednjih sedmih mesecih tekočega leta.
Tkalnica zavoljo že znane situacije z razmeščanjem strojnega parka ni izpolnila plana. Doslej je bilo doseženo samo 92,6°/« plana. Ugotavljamo pa hkrati, je rekel dr. Jerovec, da smo v tkalnici izdelali tudi le 96 ”/o v primerjavi z enakim obdobjem leta 1963.
Oplemenitilnica je iz podobnih razlogov kakor tkalnica za 8,6 ”/» pod planom. V tem oddelku je enako kakor v tkalnici najbolj občutno pomanjkanje delovne sile.
Plana tudi ni dosegla tiskarna, medtem ko za konfekcijo nimamo oprijemljivih oziroma primerjalnih podatkov zavoljo raznoterosti proizvodnje.
Zaključna ugotovitev je, da proizvodnja ni izpolnila pričakovanj in da nas čaka v naslednjih mesecih resna naloga nadoknaditi zamujeno. V opravičilo pa navajamo, da nas nekoliko prizadene tudi redukcija električne energije v višini 10 "/o. Trenutno redukcijo ne moremo nadoknaditi niti z nočnim niti z nedeljskim delom, ker nam je dovoljena poraba energije določena.
Na volišču št. 8 — uprava
Finančni rezultati
Dr. Jerovec je nadaljeval svoje poročilo s finančnimi pokazatelji. Proizvodnost je boljša v vseh obratih (razen oplemenitilnice). Za 14,4 % zaostaja tudi prodaja naših izdelkov, vendar je prodaja v 5 mesecih letošnjega leta za 2,5 % boljša od prodaje v prvih petih mesecih lanskega leta.
Plan izvoza smo presegli za 2,6 °/o in izvozili od januarja do maja letos kar za 85% več kot v tem času leta 1963.
Skupno smo vrednostno prodajo dosegli s 102,2 %.
Rezultat 23,3 % več dohodka kot planirano je zelo ugoden. Čistega dohodka je za 59 % več kot leta 1963.
. .Naši skladi so se letos povečali za 136 milijonov ln ,je 1° kar za 3,226 %> (tri tisoč dvesto šestindvajset) vec, kakor v letu 1963.
Naši osebni dohodki (OD) so letos za 14,1 % višji kot lansko leto in znašajo povprečno 31 626 din.
Produktivnost je še vedno pod planom, za 9,3 "/o Pa sta boljša rentabilnost in ekonomičnost proizvodnje oz- poslovanja.
Ocena. Iz podatkov zaključimo, da je naš poslovni uspeh precej boljši in je s tem utemeljen prehod na 42-urni delovni teden.
Po Poročilu dr. Jerovca je DS sklenil, da se za ooljse spremljanje in poznavanje upravljanja podjetja upelje tečaj, kateri bo na koncu vsakega zasedanja DS.
11. seja
10 sindikalne podružnice
V	torek, 23. junija, je imel IO sindikalne podružnice INDUPLATI svojo 11. redno sejo. V odsotnosti predsednika je sejo vodil Franc Berglez, tajnik podružnice.
V	treh točkah dnevnega reda so člani IO predlagali organom samoupravljanja člane za naš novi UO Podjetja ter predlagali v Svet ambulante INDUPLATI Ivana Deržiča in Marijo Zunovo iz tkalnice.
Sindikalno podružnico INDUPLATI zastopata v Svetu družbene prehrane INDUPLATI Peter Grbec, ouvaj koles, in Ivan Deržič, šef kadrovske službe v upravi INDUPLATI.
., IO je v nadaljevanju ugodno rešil prošnjo uredništva Konoplana ter odobril finančno pomoč 25 000 di-na*'jev> kot prispevek za nabavo teleobjektiva. Uredništvo celotnega zneska 39 800 dinarjev ne zmore.
S posebnim darilom je IO obdaril tudi našo sodelavko Marico Stražar, ki je dala življenje dvema svojima hčerkama. Ze dolgo nismo v kolektivu zabe-teždi rojstva dvojčkov, zato se je IO odločil obdaro-vati, čeprav nekoliko kasno, mlado družino.
. Nadalje je bilo sklenjeno, da se zahteva vrnitev televizijskega sprejemnika v Jarše, ker ga je sindikalna Podružnica nabavila zato, da omogoči članom kolek-
Ogenj v novi toplarni je zagorel
tiva gledanje prenosa televizijskih oddaj v Jaršah in ne v Umagu.
Zaključno je še bil sprejet sklep, s katerim se apelira na upravo podjetja, da omogoči izdobavo kilogramskih ostankov članom kolektiva, ki v ta namen izdanih kuponov še niso realizirali (Statut INDUPATI člen 156, točka 5).
Poročilo nabavnege oddelka
Pri nabavi raznega blaga je vedno več težav, ker je pomanjkanje na tržišču vedno večje.
Zelo forsiramo dobavo premoga, ker so izgledi za zimski čas slabi in je pričakovati, da bo stanje še bolj kritično kot lansko leto.
Bombažne preje smo prejeli v količini, ki je bila potrebna, stanične pa nekaj manj, ker niso bile na razpolago vse barve.
Konoplje nam ne primanjkuje. Lan smo prejeli iz uvoza, ker ga na domačem tržišču ni. Lanaro v Pe-triniji pregovarjamo, da bi ga nam nekaj predelala in odposlala. V kolikor s temi pregovori ne bomo uspeli, bomo morali v Beogradu pospešiti otvoritev akreditiva, ki smo ga predložili že pred enim mesecem.
Dobava barv in kemikalij je dobra in smo prejeli vse naročene pošiljke. Poleg tega imamo na razpolago to blago na konsignacijskem skladišču tako, da ga lahko takoj dvignemo.
Pri nabavi pomožnega materiala pa so težave vsak dan večje. Primanjkuje železnih profilov, cevi, gradbenega materiala, ležajev, jekla, elektro materiala itd.
Opaža se tudi povišanje cen za nekatere izdelke. Tako so se podražili žveplena kislina, bombažna preja, konoplja in premog.
Proizvodnja v maja 1964
Pri majskih rezultatih v proizvodnji zaznamujemo rahel dvig proizvodnje nasproti prejšnjemu mesecu, upoštevajoč seveda dva delovna dneva manj. Svojo plansko nalogo je sicer izpolnila samo predilnica, vendar tudi ostali obrati počasi napredujejo in upam, da bomo ob koncu leta lahko vsi rekli, da smo opravičili naš prehod na 42-urni tednik.
Pri izpolnjevanju plana smo dosegli naslednje rezultate:
Plan	Indeks
__________ maj 1964	maj 1963
Predilnica....................100,1%	98,0 %
Tkalnica...................... 97,6 %	92,5 %
Plemenitilnica................96,5 %	89,5%
Tiskarna ..................... 64,0«/»	69,5 %
Konfekcija.................... 93,5 %	76,0%
Kljub povečani produktivnosti, ki je znašala v predilnici 10%, v tkalnici 5,5%, v plemenitilnici 6%, v konfekciji 32 % preko lanskoletne povprečne produktivnosti, nikakor ne moremo priti na zeleno vejo. Pomanjkanje ljudi je čedalje bolj občutiti v vseh oddelkih.
Osebni dohodki, oziroma vrednost točke se za maj ni spremenila, novoizvoljeni sveti EE pa bodo verjetno zastopali stališče, da je treba rast OD pospešiti in bolj stimulirati ljudi v proizvodnji.
Prodaja v maju 1964
V mesecu maju je tekla prodaja tkanin zadovoljivo. Posebno dobra je bila v grupi čistih bombažnih tkanin, kjer ima svoj vpliv prodaja šotorov. Tudi v metražnem blagu je bila ta grupa dobro zastopana. Prodaja ostalih grup tkanin je bila v isti višini kot v aprilu.
Plan prodaje je bil dosežen 117,1”/« kar je zelo zadovoljiv rezultat. S tem v zvezi so se zaloge gotovega blaga znižale. Makulaturnega blaga smo imeli v maju 4820 m2 in je to v lanskoletnem povprečju. Tudi zaloge nedovršene proizvodnje so se znižale, dočim je bila zaloga blaga v predelavi konec meseca nekoliko nad povprečjem.
Izvoz je bil vrednostno dosežen v maju 152,14%. S tem je bil kumulativni plan za 5 mesecev 102,64%. Prodaja gradla za žimnice ni bila v maju v celoti realizirana, ker niso bile vse naročene količine izdelane. To se bo v juniju in juliju nadoknadilo.
Visoka gosta iz JNA in LM si pozorno ogledujeta prospekt naših šotorov
VESTI
nove Članske knjižice
Zveza sindikatov Jugoslavije je izdala nove članske knjižice. Nove knjižice se od sedanjih na zunanjost dosti ne razlikujejo. Na prvi notranji strani pa so v razliko od dosedanjih podatki lastnika v mnogo bolj točni izvedbi. Sedem nadaljnjih strani ima kolone v katere bo moral blagajnik podružnice potrjevati vplačilo članarine. Tu so tri kolone s skupnim naslovom »plačana članarina« kolone pa se glasijo 1. za čas od — do; 2. skupno din; in 3. žig in podpis.
Zvedeli smo, da bodo nove knjižice razdelili med članstvo na začetku letošnje jeseni.
Tehnično izvedbo potrjevanja plačane članarine še niso pojasnili.
VISOKI GOST V INDUPLATI
V torek 2. junija je prišel v spremstvu na obisk v INDUPLATI general Čižmek. Visoke goste je sprejel direktor Marinc.
General Čižmek se je prvenstveno zanimal za naše šotore. O izdelkih se je pohvalno izrazil. V spremstvu direktorja si je gost ogledal še nekatere oddelke v tovarni.
IMENOVANJE
DS je imenoval kot predstavnika kolektiva v svet EE družbenega standarda Petra Grbeca in Ivana Der-žiča, v svet Obratne ambulante INDUPLATI pa Marijo Zun in Ivana Deržiča.
1008 849 din v poslovni Sklad
Po odločbi o zaključnem računu za leto 1963 je ostalo nerasporejenih sredstev 1 008 849 din. Delavski
svet je na svoji I. redni seji odločil, da se ta sredstva prenese v poslovni sklad podjetja.
Poslovni sklad omogoča redno poslovanje.
POSOJILO BANKI
Do konca preteklega leta je moralo podjetje izločati 5 % obvezne rezerve na posebni konto pri NB.
Banka v Domžalah je prosila, da ji INDUPLATI odobri posojilo tega denarja s 5 % obrestno mero za dobo treh let.
DS je sklenil posoditi ta sredstva, ki se jih je nabralo za 550 000 din.
ZAMENJAVA IZMEN
S prehodom na 42-urni delovni teden so vsako delovno soboto delali vedno isti ljudje v popoldanski izmeni. Ze uvodoma pa je bil sprejet sklep, da se ob polletju izmeni zamenjata.
DS je sprejel na svoji seji 26. junija sklep, da se v juliju dela 11. in 18. kar bo omogočilo zamenjavo izmen.
Delavci ne bodo zavoljo te zamene oziroma dodatne delovne sobote nič prikrajšani, ker bi morali po dosedanjem načinu delati v oktobru dve soboti, kar s tem odpade.
Tako bomo delali 11. in 18. julija. Namen: zamenjati izmene.
VEC DENARJA EE
Na predlog šefa proizvodnje je po podrobni analizi poslovanja DS sprejel sklep, da se proizvodnim oddelkom zvišajo ceniki in to:
predilnica ..........................42 %
tkalnica....................... 54 %
oplemenitilnica..........................45%
konfekcija ........................ 12 %
Obrat za vzdrževanje je udeležen s 13 % in uprava z 21 % sredstev za OD. Zvišanje je dovoljeno uveljaviti že za mesec junij 1964.
NOVE POSTAVKE ZA ŠTIPENDIJE IN POČITNIŠKO DELO
DS je na svoji I. seji soglasno sprejel predlog kot sklep, s katerim se zvišajo štipendije po enotnem merilu od 12 do 20 000 din.
Štipendist v srednji šoli bo lahko prejemal od 12 do 16 000 din in štipendist na visoki šoli od 16 000 do 20 000 din mesečno. Višina je odvisna od gmotnega položaja štipendista, od njegove pridnosti in letnika štu-diranja.
Preko 500 gostov v dvorani pozorno sledi sporedu ob zaključku jugoslovanskih športnih iger, katere je izvedel OSS Domžale za tekmovalce svojega območja
Z istim sklepom je določeno, da prejmejo praktikanti ustreznih šol za delo v podjetju enaka sredstva za svoje delo.
Učenci z osemletk, ki pridejo na počitniško neobvezno delo v podjetje, pa bodo prejeli od 60 do 90 din na uro odvisno od fizične sposobnosti in pridnosti posameznika.
Zanimivo predavanje
v torek 16. junija je predaval ing. GINOCHIO, od svetovno znane firme CIBA-Basel (Švica), o zaščitnem sredstvu proti plesnim in mikroorganizmom. Še leta 1961 je svetovna potrošnja bombažnih tkanin za 3-krat presegla tekstilne izdelke iz drugih surovin. Prav ta postavka je zadolžila strokovnjake, da pripravijo primerno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče zaščititi celulozo v vlaknu proti plesnim in mikroorganizmom.
GIBA je stavila na trg sedaj takšno sredstvo z imenom ARIGAL C. Pri vseh doslej poznanih sredstvih ge je delno izpremenila struktura vlakna ali pa je zaščitno sredstvo toksično vplivalo na človekovo kožo. ARIGAL C je neškodljiv in ne učinkuje na vlakno.
Znano je namreč, da obstojajo mikroorganizmi, ki se hranijo s celulozo in jo zato načenjajo, druga vrsta pa se samo naseli na tkanini in jo ne načenja. Podobno je s plesnimi (rastline in ne živali, kakor so celo strokovnjaki dolgo časa domnevali), ki se udomačijo v tkanini in poženejo skozi vlakno »korenine«. Običajno Plesni rastejo iz notranjosti vlakna navzven, medtem ko mikroorganizmi živijo na površini in s časom prodrejo v vlakno tkanine.
ARIGAL C je sredstvo, katerega uporabljamo pri mokri obdelavi tkanine in, ki iz poiskusov obeta najboljše rezultate. Sredstvo ohranja apreturc na tkanini (proti mečkanju), odlično ohranja tkanino pred UV sončnimi žarki, ter ščiti tkanino pred vlago in prahom ter sajami.
Predavanje je organiziralo DITTS s sedežem v Jaršah in je bilo v sejni sobi. Predavatelj (po rodu Peruanec) je popestril svoje predavanje s predvajanjem skioptičnih slik.
Pisala nam je
V soboto 30. maja 1964 je CDS organiziral izlet za svoje člane v Belo krajino. Razumljivo, da so bili povabljeni vsi člani sedaj že »starega« CDS.
Prijetno pa smo bili presenečeni nad pismom, katerega je naslovila uredništvu našega strokovnega lista tovarišica Marija Semen.
Njeno pismo objavljamo v celoti:
Ldrednišlou Donoplana a Daršah I Podpisana Semen yUarija se naj-lepše zakoalujem za pooabilo na izlei ° Pelo krajino. Šeprao sem že pel mesečen o pokoju sle se me še oedno spomnili. Sajlepše se zahoalujem organizatorju lega izlela in pa ^Delavskemu sodu.
J3aoariški poželra o Semen ylfarija 1. r.
Tovarišici Semen-ovi in bralcem v pojasnilo. Organizator izleta je bil Edi Rojc.
Tovarišici Semen-ovi pa iskrena hvala za prijazne vrstice in še mnogokrat na prijetno svidenje!
Urednik
Predsednik OSS Domžale Janez Kralj izroča diplomo
Svetovni prvak v orodni telovadbi Miro Cerar v Jaršah
V Domžalah končane
Jugoslovanske športne igre
V aprilu in maju letos so v organizaciji občinskega Sindikalnega sveta Domžale tekmovala moštva kolektivov v raznih špotrnih panogah. Skupno se je tekmovanja v namiznem tenisu, odbojki, košarki, šahu, nogometu, sreljanju pomerilo nekaj sto tekmovalcev. Tekmovanja so se vršila izmenoma na tem ali onem igrišču ter se odvijala s presenečenji in seveda zmagami boljših.
Edini nešportni spodrslaj smo zabeležili v nogometu. Strelci imajo na potek tekmovanje pripombe na končni rezultat. Ti ugotovitvi seveda ne moreta vplivati na oceno celotnega tekmovanja za katerega trdimo, da je bilo uspešno izvedeno in vodeno.
Organizator OSS Domžale je za zaključek organiziral prireditev v dvorani INDUPLATI. Le ta je bila v sredo 10. junija s pričetkom ob 20. uri. Uvodoma je
predsednik OSS Domžale Janez Kralj pozdravil navzoče ter čestital tekmovalcem k doseženim uspehom in jih pozval k nadaljevanju gojitve športa, ki vnaša poleg zdravja telesu in krepitvi duha tudi novo voljo do dela.
V nadaljevanju je predsednik OSS razdelil zmagovalcem pokale in diplome ter posameznikom, ob burnem pozdravljanju s strani številnega občinstva, čestital k uspehu.
Na prireditvi so sodelovali nadalje Miro Cerar, svetovni prvak v orodni telovadbi, Edvard Vccko, državni reprezentant v namiznem tenisu, Cveto Pavčič, državni reprezentant v smuških tekih in domžalski košarkarji. Našteti so na postavljena vprašanja dajali odgovore, ki so se tikali njihovih osebnih uspehov, mnenj o organizaciji poedinih športnih panog v SER Jugoslaviji in o zamejskih tekmovalcih ter prihodnjih nastopih. Občinstvo je odgovore bogato nagradilo s ploskanjem.
Prireditev z naslovom, PO DELU ŠPORT IN RAZVEDRILO, se je nadaljevalo z pevskimi in glasbenimi vložki na katerih so nastopili Marjana Deržaj pevka zabavne glasbe RTV Ljubljana, Frcnk Centa pevec-ama-ter Domžale, Cveto Okcršlar — pevec-amatcr Domžale ter jazz ansambel »The players« pod vodstvom Tomaža Uabeta iz Domžal.
Občinstvo sc je zabavalo nadalje v dveh zabavnih točkah, kjer je samo sodelovalo. Zmagovalci v teh točkah so prejeli praktična darila.
105-minutni spored je v zadovoljstvo 509-ih gostov v dvorani zaključila Marjana Deržaj z zmagovito pesmijo s festivala popevka 64 »Poletna noč«.
»Poletno noč« poje Marjana Deržaj
Dopust in sonce
Prišla je doba počitnic, ki nas obdaja z vse polno načrti. Ljudje potujejo iz kraja v kraj, iščejo zabave, spremembe, naravnih lepot, mirnih kotičkov s čistim zrakom, soncem in vodo. Vsakdo pa si želi odpočiti in usposobiti za nadaljnje delo, ki ga čaka ob vrnitvi. Kaj rado pa se zgodi v času, ko preživljamo letni oddih, da nas preseneti slabo počutje ali nezgoda. Zato' je dobro, da se že doma preskrbimo z najpotrebnejšimi zdravili, ki nam bi pomagala ob takem presenečenju in
še posebno če si izberemo kraj dopusta, kjer ni v bližini zdravnika. Zato si pripravimo v polivinilasto vrečo sredstva za prvo pomoč pri ranitvah ali poškodbah. To> so povoji, hidrofilna tkanina ali gaza, vata in levkoplast. Za čiščenje okolice rane bomo pripravili čisti alkohol ali žganje. Za manjše praske pa bomo potrebovali posip Straminol. Od zdravil bomo vzeli s seboj nekaj tablet zoper bolečine npr. Phenalgol, Coffalgol, Plivadon. Zelo nam bodo koristile tablete Enterovioforum pri morebitni driski. Baldrijanove kapljice bodo vzeli tisti, ki so zelo razburljivi in se uporabljajo tudi kot uspavalo. Zoper furunkle — ture pripravimo tudi lonček Ihtiolovega mazila. Neprijetnosti, ki jih doživljamo zaradi neza-željenih gostiteljev, kot so komarji in razne mušice, odpravimo, če si pripravimo nekaj hladilnega mazila. Predvsem ne smemo pozabiti na maže za sončenje, saj želimo lepo in enakomerno zagoreti. Sonce lahko veliko koristi in pripomore k zdravju, lepoti in dobrem počutju, lahko pa prinese resne težave. Znani nemški higienik pravi, da je s soncem kakor s kirurškim nožem — v veščih rokah pomeni zdravje in blagoslov, sicer pa tudi škodo in celo smrt. Prvi dni bomo morali ščititi sonca nevajeno kožo z mazili, ki preprečujejo, da bi jo sončni ultra vijolični žarki premočno vžgali, dokler je še nežna in bela. Namazati si moramo z njimi, še preden gremo z golo kožo na sonce, ne pa šele takrat, ko je koža že opečena. Zato nam zadostuje že navadni borov vaselin ali kreme — Solea, Nivea itd. Kasneje, ko bo koža že malo privajena sončnim žarkom bomo potrebovali olja in mazila, ki bodo kožo namastili, jo napravili bolj prosojno in dovolili ultra vijoličnim žarkom, da bodo prodrli globlje vanjo. Zato lahko pripravimo npr. Vesonol, orehbvo olje itd. Čestokrat pa opazimo na oddihu tudi neprevidneže, ki jih je sonce hudo ožgalo in smo med njimi lahko tudi mi. Zvečer nas hudo peče in boli koža, predvsem po ramenih — v ta namen, ki je resnično nezaželjen pa ne bo škodila v polivinilasti vreči tudi Burowa tableta iz katere bomo pripravili zaželjene obkladke. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da se prve tri dni sončimo zmerno: 10 min. do 1/2 ure na dan, drugi dan isto in komaj tretji dan 1 uro.
To je menda vse, kar bi koristilo premisliti in pripraviti poleg ostalega, kadar se pripravljamo na počitnice.
Upokojenka
VODLAN Alojzija, roj. 24. 6. 1926 v Veliki Lašni pri Tuhinju. Sedaj stanuje v Spodnjih Jaršah št. 37 p. Domžale.
Izhaja iz kmečke družine. Mladostno dobo je preživela doma v tuhinjski dolini. Osnovno šolo je dovršila v domačem kraju.
Ko je prihrumel okupator v našo deželo je bila Vodlanova med organizatorji odpora proti okupatorju. To pa ni ostalo neznano in kmalu so jo internirali. Internacija ni bila lahka saj je morala pretrpeti mnogo mučenja, pretepanja in lakote, kar pa seveda ni ostalo brez posledic. Domov se je vrnila ob koncu vojne leta 1945.
V našem podjetju se je zaposlila leta 1954 kot tkalka. Od tu pa je bila zaradi bolezni premeščena v čistilnico blaga. Ker se njeno zdravstveno stanje ni izboljšalo je vložila prošnjo za upokojitev po čl. 73. Komisija jo je upokojila z dnem 6. 6. 1964.
K O N O P L A N«
Stran 9
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Klopčič Jože, pvedilec, vstopil dne 25. 5. 1964,
2.	Hafner Marija, predica, vstopila dne 28. 5. 1964,
3.	Janežič Ernesta, mokra predilnica, vstopila dne 1. 6. 1964,
4.	Rebek Marta, previj. preje, vstopila dne 1. 6. 1964,
3. Klanfar Terezija, tkalka, vstopila dne 8. 6. 1964,
6- Zver Rozalija, tkalka, vstopila dne 15. 6. 1964.
Vsem novosprejetim želimo mnogo uspehov in dobro
Počutje v našem kolektivu.
Izstopi:
k Tič Ljudmila, previjalka preje, samovoljno zapustila delo dne 14. 5. 1964,
2.	Kartinova Atina, previjalka preje, ni prestala preizkusne dobe, izstopila dne 21. 5. 1964,
3.	Brumen Zofija, mokra predica, samovoljno zapustila delo dne 28. 5. 1964,
4.	Ferinček Ana, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 25. 5. 1964,
5.	Martinjak Kati, šivilja v konfekciji, izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 30. 5. 1964,
6.	Hočevar Ivanka, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 5. 6. 1964,
7.	Vodlan Alojzija, čistilka blaga, upokojena z dnem 6. 6. 1964,
8.	Zorman Francka, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 6. 6. 1964,
9.	Janežič Ernesta, mokra predica, delo zapustila pred potekom poizkusne dobe dne 10. 6. 1964,
10.	Trivič Grozda, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 13. 6. 1964,
11- lompoš Elizabeta, navijalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 13. 6. 1964,
12.	Kosmatin Marinka, šivilja v konfekciji, samovoljno zapustila delo dne 13. 6. 1964,
13.	Zupan Vida, tekstilni tehnik, izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 13. 6. 1964,
14.	Jerič Franc, ključavničar, izstopil sporazumno z upravo podjetja dne 15. 6. 1964,
15.	Oštir Ana, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 8. 6. 1964,
IG. Klemenc Franc, škrobilec, umrl dne 16. 6. 1964,
17.	Šprah Kristina, tkalka, izstopila na lastno željo dne 15. 6. 1964,
18.	Vrhovnik Vera, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 12. 6. 1964,
19.	Kosec Anton, tesar, samovoljno zapustil delo dne 8. 6. 1964,
20.	Šimic Miro, mojster izmene, izstopil na podlagi lastne odpovedi dne 27. 6. 1964.
Poročili so sc:
1- Balažič Marija, uslužbenka v menzi, poroč. Jereb, 2. Matela Angela, tkalka, poročena Hribar,
3- Ivanič Ida, tkalka, poročena Prelovšek,
4. Vasič Ana, snaž. v predilnici, poročena S v i 11 i c a , 'i. Vrhovnik Vida, tkalka, poročena P a v r i č.
V torek 16. junija 1964 je nenadoma umrl naš dolgoletni sodelavec
FRANC KLEMENC
Pokojnik se je rodil v Domžalah leta 1914. Z 18 leti sc je prvič zaposlil kot čevljarski pomočnik. Kasneje ga je težko življenje še nekajkrat prisililo zamenjati delovno mesto.
V	INDUPLATI je prvikrat vpisan, kot član tega delovnega kolektiva, leta 1939.
V	drugi svetovni vojni je ponovno zamenjal službo, toda že leto in pol kasneje, to je bilo 16. maja 1954, se je vnovič vrnil in ostal do konca član našega kolektiva.
Bil je škrobilec v tkalnici. Tisoče km osnov je dobro oškrobil in prav ta veščina ga je uvrstila med dobre delavce podjetja.
Pokojni Frane Klemenc je bil poznan tudi po tem, da je rad priskočil na pomoč vsakemu, ki je petrebo-val delovno silo. Veliko novih stanovanjskih zgradb naših sodelavcev je pomagal sezidati. Tovarištvo je nad vse cenil in delil.
Pokojnika smo spremili na njegovi zadnji poti do pokopališča v Mengeš v sredo 18. junija. Številni prijatelji in znanci so mu izkazali zadnjo čast.
Pokojnega Franceta bo kolektiv ohranil v lepem spominu.
SLOVO OD IVANA GIOVANELLIJA
V	ponedeljek 1. junija je preminul naš dolgoletni sodelavec Ivan Giovanelli.
Poznali smo ga dolgo let. Bil je zvest sin svoje domovine in vzoren vodnik svojim sovaščanom v Jaršah.
Kot mladenič se je udeležil prve svetovne vojne ter se iz nje vrnil invalid. Po okrevanju sc je zaposlil kot mlinar pri Majdiču v Zgornjih Jaršah. Po požarni ka-tastroli je z delom prispeval k izgradnji prve INDUPLATI. Pred drugo svetovno vojno je bil zaposlen v novi tovarni pri izdaji votka.
Druga svetovna vojna je bila zanj čas trpljenja in družinskih tragedij. V zavednem duhu vzgojen najstarejši sin je bil borec NOV. Ujetega partizana so fašisti odpeljali v Mauthausen od koder se ni več vrnil. Družina Giovanelli pa je bila izseljena.
Z ženo, hčerko in sinom je vendarle dočakal svobodo, za katero je vseskozi živel. Ponovno sc je zaposlil v INDUPLATI. Bil je skladiščnik preje v tkalnici. Upokojen je bil leta 1952. Njegovo delo je bilo vseskozi vestno in točno opravljeno.
V	predaprilski Jugoslaviji je bil vrsto let župan v Jaršah, po vojni pa se je aktivno udejstvoval na kulturnem in socialnem področju nove in svobodne domovine. Bil je član številnih odborov in komisij.
Pokojnega Glovanellija smo dostojno in v velikem številu spremili 2. junija k zadnjemu počitku na pokopališče v Mengeš.
Kolektiv INDUPLATI ga bo ohranil v lepem spominu.
OBVESTILO
Tehniška tekstilna šola v Kranju bo organizirala Solo za odrasle, in sicer za take prijavljence, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
1.	uspešno dovršena osemletka
2.	starost nad 17 let
3.	praksa na ustreznem delovnem mestu.
Pozivamo vse tiste člane kolektiva, ki si želijo poglobiti svoje znanje o tekstilu in pridobiti naziv »tekstilni tehnik«, da se javijo v kadrovski službi najkasneje do 25. julija.
Šolanje traja dve leti, in sicer vsako leto po 36 tednov, če bo dovolj pri-javljencev, bodo organizirali predilski, tkalski in pletilski odsek. V Dijaškem domu v Kranju je na razpolago še nekaj ležišč.