Onesnažena podtalnica na 
Ljubljanskem barju 
ogroža vso pitno vodo Ljubljane!
Skupščina občine Vič-Rudnik je na februar-ski skupščini vseh treh zborov soglasno skleni-la, da se vprašanje gradnje tretje faze deponi-je smeti na Ljubljanskem barju južno od poto-ka Curnovec odložil, ker je to skupni problem mest in vseh občin.
Po temeljiti razpravi, ki zahteva še nadaljrije podrobnejše podatke strokovnjakov in ogledu gradbišča s strani delegatov, bo znova odloča-la skupščina.
Ob ogledu gradbišča so zbrani ugotoviti, da se tretje polje gradi po novih načrtih, ki upo-števajo vse napake, ki smo jih izvršili na prvi deponiji iz leta 1945 in na prvi in drugi fazi druge deponije, ki jo sedaj polnijo. Po razpravi na skupščini so poslanci nesporno
ugotovili naslednje bistvene pomanjkljisto de-ponije:
1.  Prva deponija, višine 12 metrov, iz leta 1945, ki se joje sedaj že urbaniziralo, splanira-lo, ozelenilo itd., se je posedla neenakomerno v Barje za cca 1,50 m. Kontrolno vrtanje na deponiji je pokazalo, da je zemljina pod njo onesnažena do globine 60 m.
2. Druga deponija, prva in druga faza, ki se sedaj polnita, je kljub strokovni gradnji preveč potonila v Barje, tako da jo je jesenska in zimska poplava Barja močno prizadela. Zem-ljina pod to deponijo je onesnažena že do globine 8 metrov. Ob obeh poplavah je odpo-vedal sistem zajemanja fekalnih vod iz deponi-je. Sedaj so v gradnji novi večji zemeljski
bazeni za bolj varno zajetje izcednih fekalnih vod, ki jih poplavne vode Barja ne bodo več ogrožale. Temu primerno se bo dopolnilo se-danjo mrežo kanalizacije za fekalne in za me-teorne vode.
3. Ker bo prva in druga faza tekom dveh let napolnjena, gradijo sedaj za prehodno dobo 6 let podnožje za tretjo fazo, ki ima cca 2 me-tra visok nosilni temelj, ki bo zajel ob poseda-nju vse fekalne vode, da se ne bodo razlivale v okolico in da ne bodo pronicale pod deponi-jo v zemljino Barja, kar se je že zgodilo pri prvi in drugi deponiji.
4.  Vse tri faze druge deponije so ob južni strani Curnovca, tako da so bolj odmaknjene od prebivalstva, ki se trajno pritožuje na
smrad.
5. Ročno in strojno čiščenje smeti si je ogle-dal občinski odbor za varstvo okolja v Kamni-ku, kjer izločajo iz smeti papir, steklo in žele-zo. Tudi naše odpadke in smeti moramo pred-hodno prebrati, predno jih odložimo.
Za razne gradnje in raziskave na celotnem Ljubljanskem barju so tekom 50 let, , pretež-no zadnjih 20 let, posamezni strokovnjaki izvr-tali nekaj stotin vrtin in geofizikalnih raziskav, ki so nesporno ugotovile naslednje:
-  celostna površina (kamenita zemeljska skorja) se je zelo različno posedla, vse do največje globine cca 1,80 metra
-   ta globina leži pretežno med Brezovico, Kozarjami,  Vičem,   Rakovo jelšo,  Ilovico, Babno goroco, Grmekom in Črno vasjo, kjer je sedaj površina najbolj urbanizirana oz. pozi-dana ter sedaj znova napadena
-  celotno posedeno Barje je ob rekah in potokih ter vseh obrobnih hribih in otokih v dveh plasteh zasuto s kamnito naplavino, ki je v celoti prepojena s pretežno zdravo pitno vodo.
-  med vrhnjim in spodnjim gramoznim slo-jem, ki sta zelo različne razsežnosti in debeline je vmesni tanek glinast sloj, ki v glavnem ne dopušča  mešanje  vode  iz  zgornjega  sloja v spodnji sloj, ali pa obratno
-  vrhnji sloj vode je ogrožen od strani že izvršene urbanizacije, spodnji pa je čist
-  oba sloja se ne prepletata, sta pa verjet-no na nekaterih točkah združena v en sam vodonosnik, ki se razprostira po vsem Barju od Iga, Tomišlja, Podpeči, Borovnice, Vrhni-ke, Loga, Brezovice, Ljubljane, Rudnika in Pijave gorice.
-   reka Sava je nekoč tekla zadaj za Rožni-kom, preko Viča in Tmovega med Gradom in Tivolijem proti Zalogu. Prinesla je na Barje ogromen sloj čistega gramoza, ki sega tja do Črne vasi
-  strokovnjaki so ugotovili, da se višek vode, ki se zbere pod Ljubljanskim barjem in ki ga ne odpelje Ljubljanica, neprestano pre-taka med Gradom in Tivolijera ter med Rožni-kom in Podutikom na Savsko polje, kjer je podtalnica znatno nižja in kjer imamo v Kle-čah in v Jaršah jaške za črpanje pitne vode za potrebe velike Ljubljane
-  sedaj pa nas strokovnjaki opozarjajo, da je možno, da bi se že onesnažena voda v gJobi-ni 60 metrov pod prvo deponijo in v globini 8 in več metrov pod prvo in drugo fazo druge deponije pomešala s pitno čisto vodo, ki so jo z vrtinami ugotovili na Barju, in ki se pretaka tudi v Savsko polje, kjer pa imamo večino črpalk vode za Ljubljano.
Občina Vič, ki je sedaj že 45 let ogrožena z deponijo, si ne upa izdati soglasja, ker po-slanci nočejo biti odgovorni, če se bodo že onesnažene vode pod deponijami resnično po-mešale z ogromnimi zalogami čiste vode pod Barjem. Izvrši naj se vsaj še eno vrtino med Gradom in Tivolijem. Podolžni profil kaže opisano stanje kamnite podlage, nanos dveh gramoznih slojev, kjer imamo oba vodonos-nika.
CIRIL STANIČ