# V eni od prejšnjih številk smo predstavili gnostiène apokrifne spise, ki predstavljajo ob- se`en korpus apokrifnih del. Tokrat pa se bomo posvetili delom, ki ostajajo na drugem bregu loènice, ki zamejuje gnostiène sekte. To so spisi, zgodbe, poroèila o Jezus, ki ni- majo (eksplicitno) gnostiènega znaèaja, a so vendarle apokrifni — skriti, to je uradno ne- priznani ter zavrnjeni. Ti spisi so veliko po- membnejši za raziskovanje razvoja zgodnjih kršèanskih tradicij in iskanja poti evangelijev, saj so z njimi tesneje povezani v temeljnih toèkah sporoèila, pa èeprav se v mnogih tudi razlikujejo. Ne oblikuje jih gnostièni pogled na svet, ampak je njihovo sporoèilo do neke mere sorodno tistemu, ki ga imajo kanonièni spisi; vendarle kljub temu ne sodijo na isto raven ... Preden jih zaènemo podrobneje ra- ziskovati, je potrebno napraviti nekaj splošnih opazk, na podlagi katerih bo naša analiza do- bila temeljno usmeritev. Na prvi pogled se zazdijo apokrifni evan- geliji precej nenavadni in drugaèni od kano- niènih evangelijev. Delujejo èudno in vèa- sih celo kot popaèena izvedba kanoniènih spi- sov. Velikokrat namreè opazimo poznavanje in uporabo sinoptiènih del ter tudi Janeza, vendar pa pri vsakem delu v svoji specifiè- ni smeri. Vprašanje, ki se nam lahko postavi, pa je, èe je ta splošen vtis pravilen, ali pa je sad zakoreninjenih predsodkov? Marko, Ma- tej, Luka in Janez so nam zelo blizu ter do- bro poznani in so oblikovali našo sliko o tem, kaj je evangelij in tradicija o Jezusu. Tako bi morda lahko rekli, da se nam “skriti” evan- geliji zdijo nenavadni in èudni preprosto zato, 6 -*  $  !        ker so drugaèni od poznanega. In nadalje, ali dejstvo, da je neka tradicija v apokrifih skup- na s kanoniènimi razlièicami, ne odseva mor- da pristnejše tradicije, ki je bila v Novi za- vezi prirejena, in ne sekundarne predelave? Poglejmo si najprej, kateri so sploh apokrifni spisi in predstavimo glavna dejstva. (  *  .  / J. K Elliotova zbirka apokrifnih novoza- veznih del razdeli apokrifne evangelije na: iz- gubljene evangelije, ohranjene fragmente, evangelije rojstva in otroštva, evangelije o de- lovanju in pasijonu ter Pilatov cikel.1 /-*  * Izgubljeni evangeliji so tista dela, ki so nam poznana zgolj iz navajanja cerkvenih oèetov, ohranjenega pa nimamo nobenega dejanskega rokopisa. Zaradi nekonsistentnega poimenovanja je toèna klasifikacija del ote`- koèena in ni vedno jasno, na katero besedilo se doloèen cerkveni oèe nanaša. Precejšnja zmeda nastaja predvsem pri na- vajanju takoimenovanih judovskih kršèanskih evangelijev. To so evangeliji, ki so bili v upo- rabi v judovskih kršèanskih skupnostih. Te skupnosti so kljub sprejetju kršèanstva ohra- njale judovske obièaje (obreza, prehrambeni predpisi); njihov obstoj je jasno dokazan do vsaj èetrtega ali petega stoletja.2 Klemen iz Aleksandrije, Origen, Evzebij, Epifanij in Hie- ronim so poznali in citirali evangelije teh sku- pin. Vsi so sicer predpostavljali obstoj zgolj enega judovsko-kršèanskega teksta, ki pa je kro`il v veè jezikih in verzijah. To kro`eèo tra- "       ( dicijo so navadno povezovali z domnevno ara- mejsko ali hebrejsko verzijo Mateja. Oèetje navajajo evangelij Hebrejcev, evangelij Naza- rencev in evangelij Ebionitov. Koliko teh verzij je toèno obstajalo in kdaj so uporabljena zgolj razlièna imenovanja za isto vsebino, ni popol- noma jasno, neizpodbiten pa je obstoj judov- sko-kršèanske tradicije, ki je kro`ila v veè raz- lièicah. Evangelij Hebrejcev nikoli ni bil sma- tran za heretiènega, vendar pa mu po drugi strani ni bil priznan enak status, kot so ga imeli kanonièni evangeliji. Evangelij Nazarencev naj bi uporabljala posebna skupnost z enakim ime- nom, ki je prebivala v Siriji. Evangelij Ebio- nitov pa naj bi uporabljala loèina ebionitov, ki je prakticirala vegetarijanstvo in zavraèala doktrino o deviškem rojstvu. Vsi od teh evan- gelijev so najbr` nastali v prvih desetletjih dru- gega stoletja. Poleg judovsko-kršèanskih evangelijev nam danes ostajajo sledi številnih drugih del. Origen, še posebej pa `e Klemen Aleksandrij- ski govori o Evangeliju Egipèanov,3 ki ga mo- ramo zato postaviti v prvo polovico druge- ga stoletja. Vsebinsko ka`e moèno tenden- co k zagovarjanju enkratizma, sekte, ki je nas- protovala poroki in smatrala razdeljenost spo- lov in rojevanje otrok kot znaèilnost padlega sveta, ki se mora preseèi. Klemen (in mor- da tudi Origen) pozna tudi takoimenovano Petrovo pridigo (Kerygma Petrou), ki naj bi predvsem poudarjala pomembnost kršèan- skega monoteizma; in Matijevo tradicijo, za katero se domneva gnostièni karakter. Ma- tijevo ime se pojavi sicer še v delih drugih oèe- tov, vendar kot Matijev evangelij, zato ni po- polnoma jasno, èe gre za en in isti dokument. Poleg naštetih poznajo oèetje še mnoge druge tekste; pomemben vir podatkov pa je tudi Gelazijev dekret, spisek zavrnjenih be- sedil iz petega stoletja, ki omenja naslove, ki nam danes niso veè poznani. Jasno je torej, da je v èasu cerkvenih oèe- tov kro`ilo precej do sedaj `e izgubljenih be- sedil, ki so po trdnejši zamejitvi veljavnih meja izgubili svoje mesto in pomen in zato tudi konèali zgolj kot spomin zgodovine. Da- nes so nam od izgubljenih spisov na voljo zaenkrat zgolj drobci. V zadnjih letih je bilo najdenih kar nekaj fragmentov apokrifnih be- sedil, ki imajo evangeljski znaèaj in jih te`- ko umestimo v kak evangelij. Elliot jih na- šteje devet.4 Posebnega pomena je papirus Egerton 2. Manuskript lahko datiramo nekje med leti 150 in 200, zato Egerton 2 predstav- lja enega izmed najzgodnejših ohranjenih krš- èanskih dokumentov.5 Po svoji vsebini je bli- zu sinoptiènim evangelijem. Helmut Koe- ster in J. D. Crossan sam evangelij postav- ljata v prvo stoletje pred nastanek Marka, Mateja in Luka, toda verjetneje je, da pred- stavlja kasnejšo reprodukcijo pisne in ustne sinoptiène tradicije. 7*   8 Ker o Jezusovem rojstvu in otroštvu po- roèata le Matej in Luka, ter še to zelo sko- po, obdobje Jezusovega `ivljenja pred njego- vim javnim nastopom predstavlja nekakšno praznino. Le-to poizkušajo zapolniti takoi- menovani evangeliji o Jezusovem rojstvu in otroštvu, ki Matejevo in Lukovo pripoved do- polnjujejo z mnogimi “privlaènimi” zgod- bami, inspiriranimi ne le z Novo zavezo, am- pak tudi s Staro zavezo in zgodbami pozne antike. Najpomembnejši je Jakobov protoevan- gelij, ki je najbr` nastal v drugi polovici dru- gega stoletja in je nekakšna obdelava sinop- tiènih poroèil o rojstvu. V prvih desetih po- glavjih opiše Marijine starše, njeno rojstvo in zgodnja leta, inspiracijo pa oèitno jemlje predvsem iz Septuaginte. Temu sledi poro- èilo o Jezusovem rojstvu. Jakobov protoevan- gelij je bil izredno popularna knjiga, ki je imela velik vpliv, najbr` celo na nekatere dok- trine o mariologiji, saj je v ospredju predvsem poudarjanje Marijine èistosti. "   " # Drugi pomemben je Toma`ev evangelij otroštva, ki ga lahko datiramo najprej v poz- no drugo stoletje. Izmed vseh danih naslo- vov ga najbolje oznaèuje beseda “paidika”, to je otroški dogodki. Delo se namreè vrti zgolj okoli Jezusovega `ivljenja do 12-ega leta in oèitno sloni predvsem na Lukovem poro- èilu o dogodku v templju, ko je bil Jezus star dvanajst let, dodatki pa so vzeti iz celotne Nove zaveze. Starozavezni vpliv ni viden. To- ma`ev prikaz Jezusove “predzgodovine” ve- liko bolj pose`e v skrajnosti kakor Jakobo- vo poroèilo. Jezus je prikazan kot otrok, ki poseduje absolutno moè in znanje; zaznamuje ga nadnaravni znaèaj, ki pa se manifestira predvsem v njegovih nadutih samovoljnih de- janjih, ki presegajo otroško pobalinskost. Jakobov protoevangelij in Toma`ev evan- gelij otroštva sta postala osnova za mnoge na- daljnje pripovedi. Psevdo-Matejev evange- lij je kombinacija obeh, ki je nastala mno- go kasneje. Datum nastanka ni èisto jasen, ugibanja ga umešèajo v obdobje med 7. in 9. stoletjem, nekateri pa ga datirajo `e kako stoletje prej. Poleg tega pa jih lahko našte- jemo še kar nekaj: Arabski evangelij otroš- tva, Arundel 404 (Liber de Infantia Salvato- ris), Zgodovina Jo`efa tesarja, Armenski evan- gelij otroštva ... 7* -       V kategorijo evangelijev o Jezusovem de- lovanju in pasijonu spadata dva apokrifna spi- sa, ki sta po`ela veliko veè pozornosti kot os- tali. Najbolj preuèevan apokrifni spis je go- tovo `e veèkrat omenjeni Toma`ev evangelij. Zanimiv je iz veè vidikov. Sestavljen je iz 114 izrekov, brez pripovednega okvira, med ka- terimi ima mnogo logij vzporednice v sinop- tiènih evangelijih. Njegova koptska verzija je bila najdena v korpusu knjig, najdenih v Nag Hammadiju, z njo pa so identificirali `e prej odkrita fragmenta Oxyrhynchus papir I, 654 in 655, ki pa prinašata grški tekst, prej znan pod naslovom Logia Iesou. Med raz- lièicama ni popolne skladnosti. Najpomem- bnejši vprašanji, glede katerih sta se oblikovali dve razlièni stališèi, sta datacija nastanka To- ma`evega evangelija in njegova povezava s si- noptiki. Veèina strokovnjakov Toma`a po- stavlja v drugo stoletje in trdi, da njegovi izre- ki predstavljajo predelavo sinoptikov, kar ne- kaj (predvsem Koester, Crossan, Cameron) pa jih trdno zagovarja izredno zgoden datum nastanka in njegovo neodvisnost od sinop- tikov. Dokonèno se najbr` ne da popolno- ma dokazati nobene od teh teorij, saj je To- ma` gotovo prešel veè faz razvoja, kar ka`eta `e dve odkriti razlièici, koptska in grška. Ne- kaj Toma`evih edinstvenih izrekov prav go- tovo izhaja iz najzgodnejšega izroèila, ki mor- da vodi celo do samega Jezusa, èisto mogoèe je, da vsebuje kakšen sinoptièno vzporeden izrek, ki je zgodnejši od razlièice v Novi za- vezi. Toda konèno lahko Toma`a preuèuje- mo zgolj v razlièici, ki jo imamo na voljo se- daj in ki na splošno ka`e znaèaj, ki je tuj os- novnemu evangeljskemu sporoèilu ter tako predstavlja samosvojo strujo. Drugi pozornosti vreden spis, ki sicer še zdaleè ne dosega Toma`eve pomembnosti, je Petrov evangelij, ki nam je danes ohranjen zgolj deloma na kodeksu iz 5. ali 6. stolet- ja. Fragment vsebuje pripoved o pasijonu in vstajenju. Evangelij je gotovo eden izmed naj- starejših apokrifnih del, saj ga omenja antio- hijski škof Serafion iz konca drugega stoletja, ko pravi, da vsebuje nekaj problematiènih mest, ki se ne ujemajo z Jezusovim uèenjem, toda vprašanje je, kako zgoden datum mu lahko resnièno doloèimo. Nekateri eksegeti zagovarjajo neodvisnost Petrove pasijonske zgodbe od kanoniènih poroèil o trpljenju in smrti, vendar je veèinsko sprejeto mnenje obratno. Petrov evangelij tako najverjetne- je predstavlja kasnejše poroèilo, ki sloni na novozaveznih virih. "       " Omembe vreden je še Skrivni Marko, evangelij, ki mu poleg Toma`evega in Petro- vega evangelija Helmut Koester in J. D. Cros- san pripisujeta izredno zgodnji datum, zato je gotovo vreden omembe. Toda sam spis je predmet mnogih polemik, saj se dvomi v nje- govo avtentiènost. Fragment domnevnega spisa je bil najden leta 1958 v knjigi iz sedem- najstega stoletja. Sicer gre za neznano pismo Klemena Aleksandrijskega, ki citira iz mistiè- nega Markovega evangelija. Ker pa originalni najdeni tekst danes ni veè na voljo in ker je bil najditelj Morton Smith edini, ki ga je vi- del, je analiziranje zelo ote`koèeno in antiè- nost spisa vprašljiva. Poneverba ni izkljuèena. Najdeno besedilo sicer poroèa o Jezusovi obuditvi mladenièa, ki je umrl, in spominja na Janezovo pripoved o obuditvi Lazarja. Poleg zgoraj naštetih treh spisov kategorija besedil o Jezusovem delovanju in pasijonu zajema zgolj manj pomembne tekste, ki jih je pod naslovom Koptski apokrifni evangeliji zbral Forbes Robinson, in fragmente, ki sta jih zbrala Ravillout in Lacau. Veèina jih je homiletiènega znaèaja.6 , 0  Pilatov cikel vsebuje številna besedila, ki so nastala kasneje na podlagi ugibanj in legend o Pilatu. V njih se odra`a radovednost za po- drobnejše detajle, ki v evangelijih niso opisani. Pilat je veèinoma prikazan brez krivde za Je- zusovo smrt. Veliko tekstov izhaja iz srednjega veka, saj so bile takrat legende o Pilatu zelo popularne, vendar temeljijo tudi na zgodnejših tradicijah. Najzgodnejše od literature o Pilatu je verjetno kratko Pilatovo pismo Klavdiju, ki morda izvira `e s konca drugega stoletja. Sicer pa je pomembnejši tekst Pilatova dela ali drugaèe imenovan Nikodemov evangelij, ki vsebuje dva sicer nepovezana teksta: Pila- tova dela in Kristusov spust v pekel (Descensus Christi ad Inferos). Oba dela sta bila sestav- ljena loèeno najbr` v petem ali šestem stoletju in šele v srednjeveških rokopisih so ju zaèeli postavljati skupaj. -* 0   $  Kaj lahko povzamemo iz kratkega prikaza? Eno izmed najbolj pereèih vprašanj glede apokrifov je za strokovnjake datum njihovega nastanka. Velika veèina apokrifnih del po- vsem jasno sodi v precej kasnejše obdobje kot kanonièni evangeliji, ki so se oblikovali konec prvega in na zaèetku drugega stoletja. Naj- veè apokrifov se je oblikovalo šele mnogo de- setletij, celo stoletij za njimi, saj `e njihova vsebina, oblika ter dodani legendarni elemen- ti nedvoumno indicirajo njihov pozen nasta- nek, na to pa ka`ejo tudi materialni doka- zi. Le-ti spisi pa niti niso tako zanimivi kot pešèica tistih, ki predstavljajo trši oreh, in pri katerih obstaja kakšna mo`nost zelo zgod- njega datiranja. Te`ko bi natanèno rekli, ko- liko spisov ima dvomljiv èas nastanka, saj tr- den konsenz ne bo dose`en nikoli, toda iz- med vseh izstopa zgolj par besedil, ob katerih se krešejo mnenja, in ki bi jih nekateri radi postavili v èas pred nastankom novozavez- nih evangelijev. Natanèneje reèeno sta na udaru predvsem dva spisa, pod vprašajem pa ostaja še mnogo fragmentov in seveda izgub- ljeni evangeliji. Daleè najpomembnejši tekst je gotovo Toma`ev evangelij, sledi pa mu še Petrov evangelij. Od pomembnejših ohranje- nih fragmentov, ki celo kandidirajo za po- stavitev v prvo stoletje, pa je predvsem pa- pirus Egerton 2 in morda tudi polemièen Skrivni Marko. Posebej ti teksti predstavljajo za strokovnjake velik izziv, èeprav bodo tudi glede nekaterih ostalih vedno ostajali dvo- mi. Tudi za besedila, ki se veèini zdijo ned- voumno kasnejše reprodukcije novozaveznih knjig, se bo vedno lahko našel nekdo, ki bo zagovarjal njihovo prioriteto. Èe poglede na apokrife razdelimo zelo na grobo, dobimo dva “tabora”: tiste, ki so nag- njeni k temu, da v veè apokrifnih tekstih ar- "   " # gumentirajo obstoj najzgodnejših tradicij, ki so se zgolj malo redaktièno spremenile, in tiste (veèina), ki pri apokrifih zagovarjajo nji- hov pozen nastanek in odvisnost od kano- niènih evangelijev.7 John Dominic Crossan in Helmut Koe- ster sta dva izmed najvidnejših predstavni- kov tistih, ki zagovarjajo izredno zgoden izvor nekaterih apokrifnih del. Oba zagovarjata èa- sovno prioriteto Toma`a, Petrovega evan- gelija in Skrivnega Marka pred kanonièni- mi spisi. Njuno raziskovanje temelji na ob- likovno-kritièni metodi, manjka pa jima predvsem generalen zgodovinsko-kulturni premislek. Èe bi njune trditve dr`ale, se mo- ramo vprašati, kakšne zakljuèke lahko poteg- nemo iz takih domnev. Zgodnja Jezusova tra- dicija bi zaobjemala tudi kasneje neprizna- na dela — zavrnjene spise, ki naj bi po Cros- sanovem in Koesterjevem mnenju pripadali še celo predsinoptiènemu èasu. Kaj bi iz tega lahko sledilo? Po eni strani bi se ti nepriz- nani teksti lahko na nek naèin postavili na isto raven kot sinoptiki ali morda še višje, saj bi pomenili prvotnejše izroèilo in prvotnejšo razlago ustnega predajanja. To bi spremenilo naš pogled na oblikovanje in predajanje izro- èila. Tudi tu in predvsem tu bi potemtakem dobili vir za odkrivanje najzgodnejših pogle- dov tradicije in celo historièno toènih podat- kov. To bi bilo zelo problematièno, saj Koe- ster in Crossan v najzgodnejše plasti izroèila postavljata Toma`a, ki prinaša èisto drugo sporoèilo, kot ga najdemo v kanoniènih spi- sih, saj ne pozna kri`a in vstajenja, ampak le Jezusa, razodevalca višje modrosti, ki po- ziva uèence k preobrazbi. Posledica priznanja njune teorije bi bil tako zakljuèek, da bi te- kom razvoja v zgodnjekršèanski dobi ugoto- vili pravzaprav zelo “selekcioniran” razvoj ust- "   Jošt Snoj: Ogenj stvarjenje, 2007 – 2008     " nega in pisnega izroèila, ki je ohranil v glavni struji le doloèene elemente in morda dodal druge. Tako bi lahko rekli, da je prvotno spo- roèilo prešlo v pozabo zaradi kasnejšega skrei- ranih evangelijev, ki so prešli v glavno linijo. Po drugi strani pa bi seveda lahko zakljuèili, da se je del `e zelo zgodnje tradicije izvil z glavne poti in se manifestiral v spisih. S tem bi še vedno priznali prioriteto in avtentiènost kanoniènih evangelijev ter apokrife postavili na sekundarno mesto, toda domneva bi bila sama po sebi precej neverjetna. Zelo èudno bi namreè bilo, èe bi spisi, ki predstavljajo deviacijo, nastali pred tistimi, ki predstav- ljajo pristno sporoèilo. Je ustna tradicija res najprej prešla v pisno v svoji potvorjeni obliki in šele nato v avtentièni? Malo verjetno. Èe vzamemo torej resno Koesterjevo in Crossa- novo mnenje, iz njega veliko la`e potegne- mo zakljuèek, da je bila najprvotnejša tradi- cija v resnici drugaèna in so sinoptiki nekako potvorjenje originalnega izroèila, ali èe smo malce bolj mili, da je bila prvotna tradici- ja zelo neenotna in kontradiktorna sama v sebi, kar pa je skoraj nemogoèe. Tako drzne teorije bodo najbr` vedno ob- stajale in izzivale drugo veèinsko stran stro- kovnjakov. Le-ti zagovarjajo kasnejši izvor apo- krifov, ki potrdi tradicionalno zaupanje v Novo zavezo. Ta pogled je mnogo verjetnejši. Apokrifi izpadejo iz slike najpristnejših izroèil in nam ne pomagajo dosti pri ugotavljanju raz- voja tradicije, ki je vodila do prvih evangelijev, saj oèitno predstavljajo kasnejši razvoj, ki se je odcepil od glavne smeri, kasnejša razmiš- ljanja in iskanja. Poglejmo si, zakaj. K apokrifom moramo pristopati previdno ter premišljeno. Ne smemo jih a priori brez razmisleka oznaèiti kot izrojeno sliko o Je- zusu, vendar pa moramo upoštevati oèitna dejstva. Obravnavati jih moramo skladno z zgodovinskim razvojem prvega kršèanstva in jih poskušati postaviti v kontekst razgibanega religioznega `ivljenja prvih stoletij in ustnega ter pisnega predajanja tradicije. Razlikova- ti moramo med glavnim tokom, ki je zaob- jemal razliène skupine, in sektami ter sku- pinami, ki so se odcepile od glavnega toka in v osnovi spremenile svoje verovanje, ali ki so zgolj zaèele iskati svojo razlago. Pred- vsem pa je pomembno, da izpred oèi nikoli ne izgubimo dejstva kanona! Kanon je na- mreè postal uradno merilo Cerkve in vsi spisi izven njega so bili zavrnjeni. To ni nepomem- ben in spregledljiv podatek.  1 *2 Zelo zanimivo je dejstvo, da so v Novi za- vezi štirje razlièni evangeliji, niè veè in niè manj. Èe bi bila prva Cerkev zelo ozka in sa- movoljna ter bi `elela zelo ostro zaèrtati meje svojega preprièanja, najbr` ne bi dopustila, da se kot normativni postavijo kar štirje spisi. Èe bi bil namreè njen glavni namen zgolj ne- kakšna promocija sebe in svoje vere brez ozira na celotno tradicijo, ki se je smatrala za av- toritativno, bi se najbr` omejila na zgolj eno besedilo. Èe pa bi bila prvotna Cerkev po drugi strani zelo neselektivna in bi sprejemala vse pojavljajoèe se spise in ustna izroèila, bi zagotovo vkljuèila še kakšno besedilo veè (ki ga danes poznamo kot apokrifno), ki bi pri- neslo na primer nov vidik k pogledu na Je- zusa. Vendar pa je zgodnja Cerkev sprejela zgolj spise Marka, Mateja, Luka in Janeza, vse ostale tradicije o Jezusu pa je slej ali prej zavrnila. To je sicer najbolj oèitno dejstvo, ki ga lahko spoznamo iz Nove zaveze, ven- dar pa je ravno to dejstvo velikokrat spregle- dano ali pa predstavlja nekak kamen spotike. Veliko sodobnih strokovnjakov zaèenja svoje raziskovanje apokrifnih besedil brez ozi- ra na dejstvo, da veljajo za apokrifne, in jih obravnavajo na popolnoma enaki ravni kot normativne evangelije. Po mojem mnenju je ta pristop napaèen, saj zaobide dejstvo ka- nona. Èe so bili doloèeni teksti v najzgod- nejši dobi sprejeti kot merodajni, so goto- "   "" # vo na nek naèin nadrejeni vsem ostalim tra- dicijam. Ker èe temu ni tako in menimo, da so bili nekateri apokrifi `e od vsega zaèetka na enaki oziroma višji ravni kot novozavezni evangeliji, dajemo nezaupnico prvi Cerkvi. Tako v bistvu trdimo, da je najzgodnejša Cer- kev izbrala iz veèih besedil zgolj to, kar se ji je zdelo ustrezno glede na neke nejasne lastne interese. Cerkev naj bi tako oblikovala lastno poroèilo o Jezusu, ki bi ji ustrezalo in se ne bi ozirala na pristnost izroèila. Ta misel se zdi precej absurdna. Èe bi imela Cerkev zgolj in samo interes zgraditi neko samovoljno strukturirano poroèilo o Jezusu, bi (kot sem `e omenila) najbr` sprejela zgolj en evangelij in bi se izognila zbirki štirih razliènih, ki si med seboj v nekaterih pogledih jasno naspro- tujejo. Zakaj bi si s sprejetjem štirih razliè- nih spisov nakopala stalni vzrok za obto`bo neskladnosti in neresniènosti ter bila tako po- stavljena v te`ak polo`aj, ki zahteva stalno interpretacijo in legitimizacijo same sebe, èe ne bi dejansko verjela v to, da so vsi ti štir- je spisi in le ti edini spisi, ki prinašajo resnico, pa èeprav iz razliènih vidikov. Toda to je zgolj en vidik vprašanja o ka- nonu. Še danes ni popolnoma jasno, na kak- šen naèin se je izbrusil in oblikoval kršèan- ski kanon — normativni spisek knjig, ki jih je potrebno smatrati za avtoritativne — in kdaj toèno lahko govorimo o relativno trdno za- sidrani normi. Poglejmo si dve razlièni teoriji o nastanku. Henk Jan de Jonge v svojem èlanku The New Testament Canon8 poudarja, da se mo- ramo zavedati, da je bil proces nastajanja ka- nona na nek naèin dvojni. Šlo je najprej za njegovo rast in nato za omejitev. Striktno re- èeno naj o kanonu ne bi smeli govoriti do srede èetrtega stoletja, ko imamo najzgod- nejšo potrditev uporabo grške besede kanon v smislu “ekskluzivne liste avtoritativnih knjig” v Atanazijevi razpravi o Nicejskem koncilu. Toda kateri so bili glavni kriteriji za to, da se je neka knjiga vkljuèila in ohranila v konènem spisku? De Jonge povzema raz- liène avtorje in njihove spiske glavnih me- ril, na katere se je ozirala zgodnja Cerkev pri oblikovanju kanona, kot najbolj temeljite- ga pa navaja Karl-Heinz Ohligov spisek enaj- stih kriterijev. Le-ti so: apostolskost izvora v o`jem ali širšem smislu; starost dokumenta; zgodovinska verjetnost vsebine; ortodoksnost; skladnost s Staro zavezo; namenjenost celotni Cerkvi — katoliškost; jasnost pomena; duhov- nost vsebine; sprejetost v Cerkvi; uporaba za javno uèenje. Veè kot oèitno je seveda, da vsa- ka izmed novozaveznih knjig ne ustreza vsem enajstim zahtevam. Nekatera pisma imajo na primer precej pozen izvor (Judovo pismo), druga so namenjena samo ozkim skupnostim in ne Cerkvi na splošno (Pismo Galaèanom). Za Pismo Hebrejcem avtor ni znan. Vpra- šanje je torej, kateri izmed kriterijev je bil prioriteten in je prevladal, èetudi doloèen spis ni ustrezal ostalim zahtevam. De Jonge trdi, da naj bi bil fundamentalni izmed vseh kri- terij ortodoksnosti. Cerkveni oèetje so ta kri- terij nekajkrat jasno izrazili, velikokrat pa im- plicirali v svojih kritikah. Avtor èlanka tako zakljuèi, da je bila za sprejetost spisa v ka- non najva`nejša ortodoksnost, torej vsebinska skladnost s tradicionalnim uèenjem Cerkve. Katerikoli argument avtorji uporabljajo, je njihov skriti vzrok za odklanjanje knjige lah- ko tudi zavraèanje herezije. Na drugi strani pa Harry Gamble v èlanku Literacy, Liturgy, and the Shaping of the New Testament Canon poudarja, da je pogled, ki kanon smatra kot oro`je ortodoksije, napa- èen.9 Zgodovino kanona bi morali gledati bolj kot funkcijo zgodovine javnega branja in in- terpretacije Svetega pisma. Kanon naj bi bil posledica zgodovine liturgije in ne zgodovi- ne doktrine. Poudarek pri oblikovanju nor- me je bil na tradiciji in javnem branju v cerk- vah. Konsistentno in kontinuirano branje v cerkvah je bilo tisto, kar je knjige kvalificiralo "       "# kot priznane. Kanon je tako retrospektivno gledanje Cerkve na njene navade branja. Kar je bilo prej de facto, je z uvedbo kanona po- stalo de jure. Zgodovino kanona naj bi tako bolje razumeli kot zgodovino liturgiènega `iv- ljenja in ne kot dogmatièni konstrukt. Kdo izmed avtorjev ima prav? Eden ali drugi, ali morda vsak po malo? Vsekakor je res, da je vprašanje precej kompleksno. Ker pa je naše zanimanje osredotoèeno na evan- gelije, se bomo posvetili predvsem vidiku, ki zadeva njih, problematièna vprašanja pisem in Razodetja pa bomo pustili ob strani. Najprej je pomembno poudariti nekaj opazk. Èetudi je termin ortodoksija kasnej- šega izvora in se je pojavil kot nasprotje he- reziji, to še ne pomeni, da njegovega bistve- nega pomena ne moremo aplicirati na naj- bolj zgodnje obdobje, saj ortodoksija pomeni pravilno uèenje. In to je bila primarna skrb Cerkve od njenega izvora dalje. Od vsega za- èetka kršèanskih skupnosti so bile le-te hie- rarhièno organizirane in tako stalno podvr- `ene avtoritativnemu nadzoru, ki je skrbel za pravo vero in s tem seveda za to, da se je pri obredih uporabljala avtentièna tradici- ja. Najprej so bili to seveda apostoli in nato njihovi nasledniki. Ustna in pisna tradicija sta se predajali iz skupnosti v skupnost in bili pod budnim oèesom avtoritet. Poleg tega so imele Cerkve `ivahen medsebojni kontakt in so gotovo predstavljale druga drugi doloèeno mero korektiva. @e od vsega zaèetka je to- rej veljalo preprièanje, da so se evangeljski spisi v liturgiji uporabljali zato, ker so bili sprejeti kot avtentièni, kar pomeni, da se je smatralo, da izra`ajo pravilno preprièanje. Ortodoksijo v širšem pomenu besede in li- turgijo tako te`ko loèimo, saj je bila ena pre- verjana z drugo. Dejstvo, da zbirko štirih evangelijev za- govarja `e Irenej v drugi polovici drugega sto- letja, pomeni, da je bila kolekcija štirih `e zna- na od prej. Èe je bilo temu tako, je mora- lo obstajati preprièanje, da so si bili ti evan- geliji enotni v bistvenem teološkem sporo- èilu. @e zelo zgodaj so jih spoznali kot enotno tradicijo v raznolikih oblikah. To nam pove, da je bilo osnovno teološko preprièanje za- èrtano `e prej, èetudi še ni bilo veliko oèe- tov, ki bi ga izpilili. Narekovali so ga spre- jeti spisi, ki so postali del `ivljenja kršèan- skih skupnosti. Tekom let pa je sprejeta tradicija prišla v nevarnost. Napadi niso prihajali zgolj od zu- naj, od nasprotnikov, ampak predvsem od znotraj, saj so se zaèele pojavljati razliène in- terpretacije, ki niso bile v sozvoèju z dotedaj sprejetim izroèilom. S pojavom razliènih he- rezij od drugega stoletja dalje so teološki po- gledi in interpretacije kršèanske tradicije zaèeli dobivati svojo jasnejšo obliko. Zaèela se je bru- siti ortodoksija, doktrina o pravilni veri, ki pa ni bila nov konstrukt, ampak artikulacija in razvoj `e znanega in sprejetega verovanja. Èe povemo na kratko: liturgija je sprejela tisto, kar je veljalo za pristno in avtentièno; jasno definiranje pravovernosti, ki je bilo ka- snejše, pa je seveda slonelo na tradicional- no sprejetih spisih. Kriterijev zato nekako ne moremo strogo loèevati med seboj in pou- darjati samo enega vidika, sploh pa zato, ker sta bila ortodoksija in liturgièna uporaba te- sno povezani. Kompleksna situacija zgodnje- ga kršèanstva ne dovoljuje zgolj enostranskih razlag. Kanonizacija spisov je v prvi vrsti prav gotovo pomenila refleksijo na zgodovino `iv- ljenja Cerkve in na to, kateri spisi so bili spre- jeti. Vendar pa je prav tako res, da so se meje veljavnih besedil zasidrale v obdobjih herezij in se je moralo napraviti loènico med mno- `ico spisov, ki so se pojavljali v javnosti. Ko je šlo za sprejetje Mateja, Marka, Luka in Ja- neza, ni dvoma, da je bila tradicionalna sprejetost in liturgièna raba `e sama po sebi zadosten faktor za njihovo vkljuèitev v ka- non. Ko pa je šlo za izkljuèitev heretiènih spi- sov, ki bi se lahko zaèeli uporabljati v liturgiji, "   "$ # pa je v ospredje stopil kriterij ortodoksije, ki se je oblikoval prav ob tradicionalno spre- jetih štirih spisih. Èe se vrnemo nazaj na dva razlièna pogleda, ki smo ju predstavili, mo- ramo tako dati prav obema avtorjema, vendar z opombo, da sta malce enostranska. Gamble zakljuèi, da je bil konèni kriterij pri obliko- vanju kanona sprejetost v Cerkvah, vendar ne opozori na dejstvo, da je bil vzrok za utr- jeno sprejetost spisa v Cerkvah gotovo dejs- tvo, da so v njem prepoznavali pravoverno uèenje, prav tako pa ne pove, da so bile he- rezije gotovo nekakšen sunek, ki je prispe- val k trdnejši zamejitvi veljavnih knjig. De Jonge na drugi strani pravilno podèrtuje po- men tradicionalnega uèenja, vendar ne pove, da se je le-to reflektiralo v tradicionalni spre- jetosti v Cerkvah, ki je tekom desetletij po- stala nekaj samoumevnega, v stoletjih pa še toliko bolj. -*    !    Sedaj, ko smo se ustavili ob pomembnem dejstvu kanona, lahko zakljuèimo, da so bili apokrifi zavrnjeni, ker na takšni ali drugaèni ravni niso bili kompatibilni s tem, kar je ve- ljalo za edino pristno tradicijo — s sprejeti- mi evangeliji. To se v mnogih, ki so se ohra- nili do danes, takoj jasno vidi (Toma`ev evan- gelij otroštva, Toma`ev evangelij ...), v drugih pa morda nekoliko manj jasno (Petrov evan- gelij). Nekateri so bili vsebinsko najbr` precej sozvoèni s kanoniènimi besedili, toda na rav- ni “èasti” neenaki (izgubljeni Evangelij He- brejcev). Vsi od teh pa so bili zavrnjeni `e zgodaj. Smiselno je torej, da je bilo merilo za vse enako gotovo in to merilo je bilo av- tentièno izroèilo, ki ga je prinašala najzgod- nejša tradicija. Tudi to, kar je danes ohra- njeno zgolj zelo fragmentarno ali kar se je te- kom let izgubilo, je torej odstopalo v veèji ali manjši meri od tega, kar je postalo glavna norma — kanoniènih evangelijev. Kar pa ni odstopalo, se vseeno ni moglo primerjati z njimi, saj je bilo tretirano kot drugotno. Po- membno dejstvo, ki ga moramo imeti vse- skozi pred oèmi, je, da nam celotna apokrifna tradicija ne prinaša nobenih presenetljivo no- vih zgodovinskih dejstev ali spoznanj o Je- zusu, ki ne bi bili znani `e iz Nove zaveze, ampak je razlika je zgolj v interpretaciji Je- zusove osebe in njegovega sporoèila. Sklep, da so apokrifi sekundarni, je iz tega vidika (na splošno in v konèni obliki; seveda obstaja mo`nost, da vsebujejo drobce najzgodnejše ustne ali pisne tradicije in da so bili ti delèki v osnovi bolj podobni kanoniènim razlièi- cam) neizogiben. Edina druga mo`nost bi bila misel, da so nekateri apokrifni evangeliji, in to predvsem Toma`, ki moèno simpatizira z gnosticiz- mom, predstavljali sliko pristnega kršèans- tva, ki ga je zelo zelo kmalu izpodrinilo krš- èanstvo, ki ga poznamo sedaj. Zaustavimo se za trenutek resno ob tej misli. Ali je mo`- no, da je bilo resnièno Jezusovo izroèilo in prvotnejša interpretacija zadušena in ga je na- domestila malce prirejena verzija? Seveda je glavno vprašanje, zakaj bi se to zgodilo. Kak- šen bi bil razlog, da bi se pristno izroèilo za- vrglo in ustvarilo novo? Èe bi novonastala vera prinašala mnogo konkretnih ugodno- sti, bi na to vprašanje zlahka odgovorili. Toda ne. Zgodnji kristjani so bili vse prej kot v za- vidljivem polo`aju. Za “zunanji” svet so bili sumljiva vra`everna skupina. Bili so tarèa po- smeha in v doloèenih obdobjih celo krutih preganjanj. Vera jim ne le ni olajševala `iv- ljenja, ampak jim je postavljala celo stroge moralne predpise. Nadalje ne smemo poza- biti na samo novost novozavezne vsebine. In to preprièanje se je moralo oblikovati `e zelo zgodaj, saj bi bilo te`ko verjetno, da bi bila tako nedoumljiva trditev kasnejši konstrukt, ki bi prevladal nad primarno vero. Ideje o “zaroti” so torej bolj primerne za sodobno filmsko industrijo kot pa za resnièno `ivljenje iz zaèetka naše dobe, ko so prvi kristjani do- "       "% `ivljali vse prej kot ugodnosti zaradi svoje- ga preprièanja. Drzne trditve o pristnem po- zabljenem kršèanstvu tako ostajajo zgolj ak- tualne teorije v vrsti mnogih sodobnih. Ne le, da so zgrajene na mnogih domnevah in nepotrjenih predpostavkah, ampak tudi spre- gledujejo mnoga obstojeèa dejstva. Najpomembnejše dejstvo, ki popolnoma poruši to teorijo in ki ga zagovorniki le-te pre- prosto spregledajo, je to, da je bila vera v Je- zusovo vstajenje gotovo prisotna `e zelo zgo- daj. Pavlovo pismo Korinèanom, ki je nastalo zgolj kakih dvajset let po kri`anju, vsebuje znano antièno veroizpoved o Jezusovi smrti in vstajenju, ki je obstajala `e precej pred nastankom samega pisma, saj Pavel sam pra- vi, da jo je prejel (1 Kor 15,3). Najbr` izha- ja iz zgodnjih štiridesetih let. @e od same- ga zaèetka kršèanskega gibanja je bila cen- tralna ravno vera v Jezusovo vstajenje. In ne zgolj to. Èetudi kristologija še ni bila viso- ko razvita, je bilo Jezusovo vstajenje takoj po- vezano z njegovim posebnim statusom. Pav- lova pisma (ki so nastala mnogo pred no- vozaveznimi evangeliji) so polna kristološ- kih himniènih vzklikov, ki ka`ejo na religioz- ni entuziazem prvih kršèanskih skupnosti. Je- zusovo vstajenje in njegov nadnaravni polo`aj torej prav gotovo nista kasnejši izmislek, am- pak je to preprièanje prisotno `e v samem za- èetku novonastalega religioznega gibanja. In èetudi v Pavlovih pismih ne bi našli trdnih dokazov za zgodnje preprièanje v Jezusov nadnaravni status, bi nam bilo zelo te`ko sprejeti razlago, da se je to preprièanje raz- vilo kasneje. Zakaj le? Bilo je precej šokantno in nedoumljivo èloveškemu umu. In zakaj bi se razvilo ravno okoli Jezusa? Priznavanje Jezusu, konkretnemu zgodovinskemu èlove- ku, Bo`ji status, toda hkrati tudi èloveški, je bilo nekaj nezaslišanega. Èe je Cerkev kot sr- èiko verovanja ohranila prav to šokantno spo- roèilo, osnovni motiv ni mogel biti druga- èen kot trdno preprièanje v to resnico. Zelo podobna mo`nost za zagovarjanje zgodnjega nastanka nekaterih apokrifov bi bila, da je bilo nekaj izmed prvotne tradicije izbrisane in zavr`ene ter je ostalo zgolj to, kar se je zdelo primerno. Toda kanonièni in ne- kanonièni evangeliji so na razliènih straneh kanoniènega merila ravno zato, ker niso na enaki ravni in postavljeni skupaj ne prina- šajo popolnoma koherentnega sporoèila. Je bilo torej prvotna tradicija takšen konglome- rat raznolikih izroèil, da ni bil konsistenten sam v sebi? Res je, da je Nova zaveza polna nasprotij, vendar pa je njeno jedro nerazde- ljeno. Razlikovati moramo med neskladji, ki so posledica druge teološke perspektive, in neskladji v samem bistvu. Apokrifna dela na splošno v konèni ob- liki predstavljajo torej kasnejši odmik od glavne struje kršèanstva in veèinoma sekun- darno predelavo `e znanega izroèila. Kljub zaèetnemu zelo splošnemu pristopu k vpra- šanju to najverjetneje ni prenagljen sklep. Ne smemo namreè pozabiti, da je za veli- ko veèino ohranjenih apokrifnih tekstov mnogo kasnejši nastanek vsekakor precej trdno dokazljiv in le redki nasprotujejo ka- snejšemu datiranju. Ohranjena besedila, ki so sporna glede datumov nastanka, predstav- ljajo zelo majhen odstotek vseh obstojeèih tekstov. To gotovo pove veliko. Vendarle pa moramo zakljuèiti s pomembno opazko. Naša trditev, da so apokrifi sekundarni od- mik od pristne tradicije, ne pomeni, da ne slonijo na njej in ne pomeni, da izkljuèu- jemo mo`nost, da nekateri spisi vsebujejo izredno zgodnje izreke ali pripovedi, ki so v ustnem ali pisnem izroèilu kro`ile `e v pr- vih desetletjih po Jezusovi smrti. To je najverjetneje predvsem za Toma`ev evan- gelij. V njem morda lahko najdemo celo kake besede, ki gredo do historiènega Jezusa. To, kar opisujemo kot sekundarno, je zgolj interpretacija, je konèna oblika, ki jo imamo na voljo sedaj. "   " # -* 0      Samo dejstvo obstoja apokrifov ni v bis- tvu niti najmanj presenetljivo. Je odsev `ivah- nega predajanja in reflektiranja poroèil o Je- zusu in ka`e na to, kako veliko je bilo zani- manje zanje in kakšen je bil njihov vpliv. Poleg apokrifnih evangelijev obstaja tudi veliko dru- gih skritih tradicij: pisem, apostolskih del, apo- kalips ... in tudi tukaj za veliko veèino — skoraj vse — velja, da njihov pozen datum nastanka ni sporen. Vendar pa moramo poudariti, da se s poznejšim datiranjem apokrifov nikakor ne izkljuèuje mo`nosti, da vsebujejo tudi nekaj avtentiènih drobcev, ali drugaèe reèeno, delce najbolj zgodnega izroèila. To, kar postavljamo za “nepristno”, kar pomeni izven najprvotnej- šega toka izroèila, so apokrifi v svoji konèni obliki. In v bistvu je konèna oblika tista, ki jo lahko edino preuèujemo, in seveda tista, ki nam najveè pove in najveè šteje. Tako na koncu koncev spoznamo, da re- snièni pomen apokrifov niti ni toliko v tem, da nosijo morebitne drobce najzgodnejših predanih besed apostolov ali celo morda be- sede samega Jezusa. Njihovo najveèje bogas- tvo je v njih samih in v njihovi konèni ob- liki, ki jo imamo na razpolago. Le-ta nam na- mreè `ivo prièa, kako pestro in dinamièno je bilo `ivljenje v zgodnjekršèanskih èasih in kako pomemben del `ivljenja je bila vera. Ljudje so se zanjo `ivo zanimali, jo mediti- rali in iskali odgovore na odprta vprašanja. Res je sicer, da so najveèkrat zašli v slepo uli- co, se umaknili od bistva, zašli v heretièna mišljenja ..., toda vèasih se izka`e, da so zgolj razvijali svojo pobo`no domišljijo. Ker je bilo kulturno okolje zaznamovano z razliènimi religioznimi in filozofskimi vplivi, je inter- pretativno in kreativno razmišljanje ob pre- jetem izroèilu gotovo rodilo mnogo besedil, ki pa so zašla v ekstreme ali preprièanje, ki se je oznaèilo za heretièno. 6 "   Viri in literatura Elliot J. K., 2005. The Apocryphal New testament (A Collection of Apocryphal Christian Literature in an English Translation). Oxford: Clarendon Press. Koester Helmut, 1990, Ancient Christian Gospels (Their History and Development). London: SCM Press, Philadelphia: Trinity Press International. Klauck Hans-Josef, 2003, Apocryphal Gospels (an Introduction). London — New York: T&T Clark International. Meier John P., 1991, A Marginal Jew. New York: Doubleday. De Jonge Henk Jan, 2003. The New Testament Canon. V: The Biblical Canons. Leuven: University Press, 309–319. Gamble Harry, 2004. Literacy, Liturgy, and the Shaping of the New Testament Canon. V: The Earliest Gospels. London — New York: T & T Clark International, 27–39. 1. Prim. J. K. Elliot, The Apocryphal New testament (A Collection of Apocryphal Christian Literature in an English Translation), Oxford, Clarendon Press, 2005. 2. Prim. Hans-Josef Klauck, Apocryphal Gospels (an Introduction), London — New York, T&T Clark International, 2003, 6-21; John P. Meier, A Marginal Jew, New York, Doubleday, 1991, 36. 3. Ta evangelij moramo razlikovati od gnostiènega evangelija z enakim naslovom, ki je znan iz Nag Hammadija. 4. Prim. J. K. Elliot, n. d., 31–45. 5. Klauck postavlja fragment v leto 200 in ne 150, kar je bilo dolgo sprejeto in kar sprejema tudi Elliotova zbirka. Prim. J. K. Elliot, n. d., 37; Hans-Josef Klauck, n. d., 23. 6. Strokovnjaki so na podlagi fragmentov identificirali spis in ga poimenovali Gamalielov evangelij, èetudi se to ime ne pojavlja v patristiènih besedilih. Prim. J. K. Elliot, n. d., 159. 7. Prim. Hans-Josef Klauck, n. d.; John P. Meier, A Marginal Jew, New York, Doubleday, 1991, 114–141; Helmut Koester, Ancient Christian Gospels (Their History and Development), London, SCM Press, Philadelphia, Trinity Press International, 1990. 8. Prim. Henk Jan De Jonge, The New Testament Canon, v: The biblical canons, Leuven, University Press, 2003, 309–319. 9. Prim. Harry Gamble, Literacy, Liturgy, and the Shaping of the New Testament Canon, v: The Earliest Gospels, London — New York, T&T Clark International, 2004, 27–39.