SAVINJSKI VESTNIK LETO IV., STEV. 9. CELJE, DNE 3, MARCA 1951 GLASILO OSVOBODILNE FRONTI MESTA CELJA, OKRAJA CELJE - OKOLICI :IN OKRAJA ŠOŠTANJA POSAMEZNA ŠTEVILKA 3 DIN V okraju Celje • okolica se zbori volivcev ze uveljavljajo Čeprav je Ljudska skupščina Slove- nije šele decembra preteklega leta spre- jela zakon 10 zborih volivcev, so bili krajevni, rajonski, oziroma mestni ljud- ski odbori dolžni sklicevati zbore vo- livcev redno vsaka dva meseca tudi pred sprejetjem zakona. Kratek pre- gled dela zborov volivcev v preteklem letu v celjs-kem okoliškem okraju, pa nam daje naslednjo sliko. V okraju je 71 ljudskih odborov imelo lani eviden- tiranih 110 zborov volivcev. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bilo v okraju 23 krajevnih ljudskih odborov (Dobrna Debro—Kuretno, Frankolovo, Galicija, Gomilsko, Liboje, Ljubočna, Marof, Polzela, Prekopa. Rečica, Sotska, Sv. Jedert, Sv. Lovrenc, St. Vid pri Gro- belnem, Slivnica, Store, St. Janž, Skof- ja vas, Tmovlje, Trnava. Vel. Pire- šica, 2alec), katerim se je zdela evi- denca zborov volivcev nepotrebno zlo. Gotovo je, da so med temi odtoori tudi taki, ki so sklicevali zJbore volivcev. Toda ta ugotovitev njihovo neodgo- vornost do evidence prav nič ne zmanj- šuje. Da so se zbori volivcev ločili od mno- žičnih frontnih sestankov je tudi tra- jalo dalj časa. Res je, da so se ljudje na frontnih sestankih tudi pogovorili o gospodarski delavnosti, toda njihovi sklepi niso mogli postati zakon kraja in tako je največkrat, tudi zaradi ne- delavnosti Fronte, ostalo vse le pri se- stanku. Gospodarska vprašanja, pred- vsem pa odkupi in spoznanje, da lahko vsi volivci skupaj mnogo koristnega ukrenejo, so dovedli do tega, da so se zbori volivcev približali tudi ljudem, ki jih sicer na drugih sestankih ni bilo videti. S tem je bil led prebit (pri volivcih. Druga naloga pa je čakala izvršilne krajevne odbore in frontne organiza- cije, namreč, kako zbor pripraviti. Sprva se je čutil odpor pri odbornikih samih, češ saj je ljudi nemogoče prepričati, da bi prišli tudi na ta zbor. Toda iz- kazalo se je, da je bil to le prazen iz- govor in da so bili zbori volivcev ved- no uspešni in lepio obiskani, če so se voljeni ljudski odborniki nanj dobro pripravili in če so med volivci razvili široko zanimanje. To stališče nekaterih odbornikov je prišlo najbolj do izraza v Laškem. Tudi tu so se sprva izgo- varjali na nezainteresiranost volivcev. Toda, ko je ves ljudski odbor temeljito pripravil zbor volivcev, je delo steklo in sedaj so zbori v Laškem med naj- boljšimi, če že ne najboljši v okraju. Na zborih volivcev so- razpravljali o vseh tekočih gospodarskih nalogah. Največkrat pa je bil na dnevnem i^du odkup. Pa tudi drugih nalog niso za- nemarjali. Skoraj v vseh krajih pa so na zborih volivcev sklenili organizirati krajevni samoprispevek. Ta prostovolj- ni krajevni »davek« so volivci dajali v denarju ali v prostovoljnem delu. Sa- moprispevek so doslej najbolje organi- zirali v Marija gradcu, kjer so zgra- dili 3 nove mostove, popravili 4 km cest, itd. Pa tudi v Vojniku, St. Juriju in Laškem, kjer so se volivci izkazali predvsem pri ureditvi med vojno raiz-i dejanega pokopališča, so s pomočjo sa- moprispevka dosegli lepe uspehe. Med sklepi volivcev in stališči kra- jevnih ljudskih odborov na splošno ni prišlo do nesoglasij. Zgodilo se je sicer, da je zbor volivcev popravil napake n. pr. pri razrezu iplana obveznih oddaj. Toda takšni ukrepi so le potrjevali vrednost in pomen teh sestankov, ki so jih vodili volivci sami, in frontne or- ganizacije, medtem ko so bili odborni- ki med poslušalci. Lani so imeli najibolj pripravljene in izvedene zbore volivcev v Marija grad- cu. St. Juriju, Vojniku, Laškem in pri St. Lenartu. Dobri krajevni ljudski od- bori — dobri zbori volivcev! To nače'jo se je v polni meri izkazalo tudi v celjsikem okoliškem okraju. S povprečno udeležbo na zborih se v okraju ne morejo pohvaliti, saj je znašala od 20 do 30%. Na dobro pri- pravljene zbore volivcev je iprišlo tudi do 60% volivcev. Razumljivo je, da se je na slabo pripravljenih zbralo le ma'lo ljudi. Tudi to stanje ne gre metati samo na račun nezainteresiranosti ljudi, am- palk nosijo dobršen del krivde tuidi ljudski odborniki, ki se niso zavedali važnosti teh zborov. Zaradi te neodgo- vornosti so bili zbori voHvcev v glav- nem samo v krajevnem merilu, manj pa po volilnih enotah. Tej zakoniti zahtevi so zadostili najibolj v Vojniku, ki so imeli nad 10 zborov volivcev tudi po volilnih enotah. Lanskoletne izkušnje so bile dobra šola. Zato so letos v okraju stopili od- ločneje na novo pot. V januarju so imeli že v vseh krajevnih ljudskih odborih zbore volivcev. Toi*ej v enem mesecu 71 zborov! Vsebina in tideležba na teh zborih pa dokazujeta, da bodo zbori volivcev v celjskem okoliškem okraju postali v resnici osnovna in najširša oblika sodelovanja ljudstva pri izvrše- vanju oblasti krajevnih ljudskih odbo- rov, (-mb-) Frontna organizacija v Zadobravi je la uspeSno delo v predvolilnem tekmovanju prejela zasluZeno priznanje Vaška frontna organizacija v Zado- bravi pri Skofji vasi obsega področje štirih vasi. Prebivalstvo v teh vaseh je pretežno kmečkega stanu, a tudi delavstva je večje število, älede na bližino industrijskega Celja. Ta vaški odbor Fronte je v šestmesečnem tek- movanju dosegel tako lepe uspehe, da je Glavni odbor OF sklenil podeliti tej organizaciji prehodno zastavico, kot nkjiboljši organizaciju v januarju. Uspešno delo frontne organizacije v Zadobravi je znano že del j časa. Fron- tovci so lansko leto izvolili delaven odbor, da so uspešno izpolnjevali svoje dolžnosti prav vsi člani odbora brez razlike. Pravzaprav je tako izpolnjeva- nje nalog potrebno vsepovsod toda iz- kušnje nas uče, da se malokje celotni frontni O'dbor temeljito poprime dela. Odbor v Zadobravi je skrbel za utr- jevanje frontne organizacije v vseh šti- rih vaseh in pomagal, da so se uspeš- no razvijale tudi ostale organizacije. Izvenarmijska vzgoja prebivalstva je drugod našla mnogo manj podpore s strani frontne organizacije kot v Za- dobravi. Organizacija Rdečega križa se je v teh vaseh številčno dvignila na 58 članov, istočasno pa so v vsaki vasi uredili skrinjico za prvo pomoč. Mla- dinska organizacija je zelo agilna, po- sebno v predpripravah za volitve, ker v njihovi volilni enoti kandidira sekre- tarka Okrajnega komiteja LMS Paulus Dolfka. Tudi žene so v okviru AFZ organizacije mnogo storile, posebno pri pomoči socialno ogroženim družinam. Tudi v gospodarskem napredku vasi je Frontna organizacija imela vodilno vlogo. Tako je na primer odbor spro- žil idejo za čiščenje sadnega drevja-. Osnovali so ekipo, ki je pregledala sadno drevje in strokovnjaško sveto- vala lastnikom, katero drevje naij; podre, katero očisti, obreze ali oškropi, Istočasno so frontovci organizirali eki- pe, ki so priskočile na pomoč povsod^ kjer gospodarji tega sami niso mogu opraviti. ; Pri komunalni dejavnosti frontovci niso čakali na pomoč in sredstva oii ljudske oblasti. Popravili so temeljito dvoje cest, kamor so dosedaj navozili,; posipali in nabili 229 kubičnih metrovi gramoza. Poleg intenzivnega dela so frontovci v Zadobravi pokazali zanimanje tudi; za druga vprašanja. Sestankov, ki jih- je skliceval odbor, so se vedno ipoino-; številno udeležili in živahno sodelo-j vali v pogovorih. Na štirih masovnih; sestankih so govorili o odmeri dohod-i nine, o sajenju hmelja, čiščenju sad-, nega drevja, o škropljenju in o bllž-- njih volitvah. Vzdušje na teh sestankih; ni bi^o osredotočeno na jadikovanje ini navajanje težav, kot je to navada mar-i sikje, temveč so težave smatrali kot: nujen ipojav in sklepali, kako jih bodo' lažje premagali. \ Tudi na politično izgrajevanje članov niso pozabili. Imeli so pet uspelih štu-i( dijskih sestankov, katerih plod se iz-^ raža v izpolnjevanju državljanski!^ dolžnosti. Vsi posestniki v območju] vaškega odbora OF so dosledno izpol- nili obvezno oddajo, vsi so zadostila davčne obveznosti. V decembru lanskega leta je Iz-> vršni odbor OF Celje-okolica podeliE Zadobravčanom prehodno zastavico] kar je dalo uspešnemu delu njihove organizacije še večji polet. Za uspehe tega odbora v januarju pa so zvedeli tudi v Ljubljani in se odločili, da nagrade Frontovce v Zadobravi s po- delitvijo prehodne zastave GO OF Slo- venije. Predajo je v nedeljo izvršil pomočnik ministra za gozdarstvo in član GO OF tov. Hace Matevž. Iskreno je čestital polnoštevilno zbranim tfrontovcem za uspehe in jim želel še večjih v okviru šestmesečnega tekmovanja. Za Zado- bravčane je bil to dan veselja,' vlil jim je še večjih moči za nadalnje delo. Svečanosti se je udeležila tudi Paulus Dolfka, katero so v tem kraju izbrali za kandidata pri volitvah v Ljudsko skupščino LRS. Navdušeno so jo po- zdravili in tako se je svečanost pre- lila v predvolilno zborovanje. Dolfka je v svojem govoru omenjala predvsem gospodarska vprašanja, za katera so volilci zainteresirani, dotaknila se je tudi zunanje političnega položaja in orisala našo pripravljenost v trenutku potrebe. Volivci so bili njenih besed veseli, da so lahko iz pravih ust sli- šali resnico. Tako so Frontovci v tem svečanem trenutku olbljubili, da bodo svoje sile še povečali, da bodo mirno gradili da- lje, svojo zavest pa bodo pokazali na bližnjih volitvah, ko se bomo merili med sabo, kdo ljubi svojo domovino, svobodo in neodvisnost. BliŽa se cas pomladanske setve Cas pomladne setve je pred nami. Le še kakih deset dni, pa bodo zabr- neli traktorji in plugi po naših poljih in obrnili prve brazde za novo setev. Izkušnja lanskoletne suše nam je do- kaz, da je zgodnja setev mnogo boljša od pozne, kajti rano posejane kulture že odrastejo do časa, ko Običajno na- stopa sušna doba, to je julija in av- gusta. Letošnje vremenske razmere so nam nekakšen oznanjevalec zgodnje pomladi, po prilikah narave pa se mo- ra uravnavati tudi kmečko delo. V drugi polovici marca ali pa db ugodnem vremenu že tudi iprej bomo pričeli s setvijo jarih žit: ovsa, ječme- na itd. Vsi ed deževne jeseni in iz dru- gih tehničnih razlogov marsikje ni bil dosežen plan jesenske setve. V vseh takih primerih je nujno .potrebno, da plan jesenske setve nadoknadimo z ja- rimi žitaricami, ki v nekaterih, posetono v višjih legah našega okraja prav do- bro uspevajo. Posledica lanskoletne suše nas po- stavlja v marsičem pred zelo kritičen položaj, kakor v prehrani, tako tudi v oskrbi semen. Da bomo prebredli tudi te težave, moramo na to pomisliti pra- vočasno in ne šele v trenutku, ko bo treba dati seme že v zemljo. Treba se je zavedati, da so fondi semenske službe v tem letu minimalni. Vsako- letni običajni primeri, da so v času setve prošnje za dodelitev semena kar deževale na okrajno poverjeništvo za kmetijstvo, je treba, da prenehajo, prav posebno pa še letos, ko so zaloge se- menskega blaga zelo pičle. To se po- vdarja predvsem zaradi tega, da bodo s položajem seznanjeni vsi upravni vo- ditelji socialističnih gospodarstev, ka- kor tudi privatni kmetovalci in si manjkajoče količine semen nabavili ali potom lokalne zamenjave ali nakupa ali na kateri drug primeren način. V najpotrobnejših primerih bo seveda tudi letos seme dodeljeno iz fonda se- menske službe in to pa le proti ta- kojšnji zamenjavi za merkantilno bla- go. Da bodo tehnične priprave za nemo- ten potek pomladne setve čim bolj organizirane in pripravljene, iso (bile na vseh KLO postavljene setvene ko- misije, katere predsednik je navadno poverjenik za kmetijstvo pri KLO. Te setvene komisije so v večini KLO že postavljene in so pričele z delom. Njih naloge so predvsem: izdelaiti opera- tivne plane pomladne setve in zasle- dovati celoten potek in evidenco setve, oskrbeti za nabavo in zamenjavo se- men in gotove kritične primere reše- vati v krajevnem ali medkrajevnem merilu. Posebno skrb in pozarnost pa morajo.te komisiije polagati ogroženim površinam, to je površinam, ki bi iz kakršnega koli vzroka ostale neobde- lane in neposejane. Vse takšne prime- re, kjer bi to resno prišlo do izraza, je treba takoj sedaj še pred setvijo ugotoviti in skupno s KLO na mestu samem reševati. V primerih pomanj- kanja delovne sile ali vprežne živine si je treba ipomagati z medsebojno po- močjo. V takih primerih je dolžnost, da pomagajo frontne in ostale mno- žične organizacije. Ce smo kdajkoli skrbeli, da je bil vsak košček zemlje obdelan, toliko bolj mora ibiti naša dolžnost prav letos, da bomo posejali in čim bolje obdelali vsako ped zemlje, kajti v tem letu igra odločilno vlogo predvsem kvantiteta pridelka, zato se moramo poslužiti vseh pripomočkov in agrotehničnih ukrepov, da bi dosegli čim višje hektarske donose. Naloge krajevnih setvenih komisij so, da takoj rešijo vse gornje proble- me že v naslednjih dneh, da bo v času setve vse pripravljeno, da bo delo teklo neovirano. Za izvedbo vseh teh nalog pa so v celoti odgovorni kra- jevni ljudski odbori. Lepi uspehi kovinarjev v Storah Voljarji izpolfifff petletni plan Kovinarji v Storah se zavedajo, da živimo v važni dobi, ki zahteva, da se na vsakem koraku borimo za čimbolj še delovne uspehe. Visoko delovno zavest dokazujejo v lepih delovnih uspehih, ki jih dosegajo v medsebojnem-tekmo- vanju brigad, izmen in obratov. V li- varni EO čistilci Koroščeve skupine sa- mi udarniki, mnogi od njih večkratni iwiamiki. Prav lepe uspehe pa dose- gajo valjsj-ji, ki se dosledno in ostro borijo za preseganje dnevnih, dekadnih in mesečnih planov. Tako so valjarji v januarju presegli mesečni plan za 16%, februarskega pa že za 14%. V ostrem tekmovanju v počastitev 10. obletnice OF, v počastitev volitev v Ljudsko skopščino LRS in v počastitev občnega izbora sindikalne po'družniice so presegali dnevne plane 9. 2. za 20.5, 10.2. za 42, 18.2. pa že za 57%. Valjar- je vodijo dobri delovodje-mojstri: Zu- pane Anton je nosilec Reda dela III. stopnje, njegova izmena je znana po strogi disciplini in dosega najlepše iispehe. Ne zaostajajo pa tudi drugi mojstri. Soline Jernej je že čez 50 let v Železarni in ga je Zvezna vlada lani za vestno službovanje nagradila z 10 tisoč din, delavci ga spoštujejo kot oče- ta in zelo sposobnega delovodjo. Iz- mena mojstra Zupan ca je januarski plan dosegla s 117%, Solinčeva s 113% in Storova s 111%. Fer liceva brigada v adjustaži je presegla januarsko nor- mo na Storovi izmeni za 41%, 18. 2. je Storova izmena presegla dnevni plan za 18%. Brigadir Leban Jože na Zupan- čičevi izmeni je med najboljšimi bri- gadirji, šestkratni udarnik. Brigadir Sraml Ivan na Solinčevi izmeni- je pet- kratni udarnik, Balaškovič Jakob šest- kratni, razen tega pa. izredno delaven sindikalni aktivist. Cmok Franc je se- demkratni udarnik. V nedeljo 18. februarja so valjarji proglasili 135 udarnikov in imeli ob tej priliki lepo slavje, kjer so oblju- bili, da bodo borbo še zaostrili, da do- čakajo občni zbor podrvižnice še z lep- šimi zmagami. Držali so besedo in v sredo 21. februarja objavili svojo naj- lepšo zmago — izpolnili so petletno plansko nalogo. Vso tovarno je prev- zelo navdušenje in delavci iz vseh obratov so hiteli čestitat valjarjem k tej lepi in častni zmagi. Tako so kovinarji v Storah dočakali občni zbor podružnice, ki so ga otoiskaU v lepem številu in prediskutirali o vseh važnejših problemih, o vseh pomanj- kljivostih, ki jih morajo odpraviti, da bo kolektiv žel še lepše uspehe v to- varni in na terenu izven tovarne. Kovinarji, zaposleni v Železarni Sto- re prenašajo namreč vse važne smer- nice in napredno mišljenje po vaseh daleč okoli Stor, saj so v Storch za- posleni iz 52 KLO-jev. Na sindikalnih sestankih, sestankih OF in ZB se se- znanjajo z najnovejšimi gospodarskimi in političnimi dogodki in nalogami, ki jih potem v svojih vaseh tolmačijo. Pri političnem delu so zelo marljivi in dosegajo na terenu lepe uspehe, zato so na velikem predvolilnem zborovanju v ponedeljek 26. februarja prejeli iz rok ministra za delo LRS tov. Greifa pre- hodno zastavo IO OF Slovenije kot naj- boljši delovni kolektiv Slovenije. Tekmovanje se pa nadaljuje, ker ho- čejo v Storah dočakati volitve 18. mar- ca s čim lepšimi uspehi. Kakšne ljudi bomo volili 18. marca? v RIMSKIH TOPLICAH, REČICI, DE- BRO-KURETNEM, SV. JEDERTI IN RIFENGOZDU SO VOLIVCI IZBRALI DOMAČINA, RUDARJA ALOJZA DI- ACCIJA ZA SVOJEGA KANDIDATA Alojz Diacci je sin rudarske družine iz Sv. Jederti. Kot oče, je tudi on ru- dar in dela v rudniku Huda jama, kjer je delal^ že v prejšnji Jugoslavi- ji. Težko službo v rudniku je nastopil že z osemnajstim letom starosti. Alojz je bil med tistimi delavci, ki niso upo- gnili ramen pod pritiskom izkorišče- valcev. Sodeloval je v odporu zoper «loglasno »Trboveljsko premogokopno družbo«. Leta 1934 je z ostalimi tova- riši stopil v gladovno stavko. Od leta 1931 dalje do razoada stare Jugosla- vije je bil zaupnik v drugi rudarski skupim. V časih okupacije se je Diacci po- kazal kot zaveden Slovenec in vneto podpiral Narodno osvobodilni pokret. Leta 1944 je stopil v partizane, kjer je postal član socialnega skrbstva pri Slovenskem narodno osvobodilnem svetu. Po osvoboditvi je bil imenovan za člana Glavnega odbora Enotnih sin- dikatov Slovenije, kjer je bil vse do 1947. leta. Vodil je oddelek za socialno zaščito. Nato je vodil oddelek za de- 1олпа razmerja pri Ministrstvu za de- lo. To službeno mesto je letos na last- no željo zaradi zdravstvenega stanja zapustil. Danes dela kot rudar v Hudi jami pri Laškem. _ Diacci je bil poslanec že v prvi Ljudski skupščini LRS. Izvolili so ga volivci sedanjega poljčanskega okraja. Za svoje požrtvovalno delo je bil odli- kovan z redom »Bratstva in enotnosti« druge stopnje. Pri rudarjih je zelo priljubljen, prav tako pa tudi na te- renu kjer stanuje, zato so ga volivci 13. volilne enote predlagali za kan- didata in njegovo kandidaturo z na- vdušenjem sprejeli. POMOČNIK MINISTRA ZA GOZDAR- STVO MATEVŽ HACE BO KANDI- DIRAL V VITANJU, STRANICAH IN FRANKOLOVEM Matevž Hace je bil rojen v Podcer- kvi pri Starem trgu na Notranjskem. V stari Jugoslaviji je bil gozdni in žagarski delavec na Notranjskem in v; Gorskem Kotaru. Med tisoči, ki so i vsled pomanjkanja in nezaposlitve po-^ tovali v tujino, je bil v letu 1937 tudil Matevž Hace. Šel je v Francijo, kjerj je kot gozdni delavec v dveh letihj spoznal, da tudi tujina ni bila pravic-^ na do delavstva in se vrnil nazaj v| domovino. i V predaprilski Jugoslaviji je vneto sodeloval v delavskih kulturnih dru- štvih »Svoboda« in >\'zajemnost«. Od leta 1954, ko je živel v domačem kraju, pa je deloval v kmečko delavskem gi- banju v Loški dolini. Tam ga je za- tekla italijanska okupacija. Takoj leta 1941 se je odzval klicu Partije in stopil v partizane. Najprej je leto dni deloval kot okrajni in okrožni funkcionar, potem pa se je vključil v operativne ediinice, kjer je vseskozi opravljal važne dolžnosti. Bil je komisar raznih edinic, med njimi tudi Notranjskega odreda, zatem je postal pomočnik komisarja Tomšičeve brigade, pozneje, po prihodu Štirinaj- ste ^vizije na Štajersko, pomočnik, komisarja divizije in naposled komi-« sar Četrte operativne cone. V vseh le-i tih se je udeležil številnih borb in ima* tudi velike zasluge za osvoboditev podjarmljene Štajerske. Za svoje za- sluge in junaška dejanja je nosilec različnih odlikovanj. Ima Spomenico 1941, Red hrabrosti, Partizansko z<7ezdo druge stopnje in orden za zasluge za narod druge stopnje. Kandidat Vlado Kozak med svojimi volivci na Vransicem v nedeljo so masovne organizacije na Vranskem sklicale predvolilni se- stanek vseh volivcev. Sestanka sta se na veliko veselje Vrančanov udeležila tudi kandidat njihove volilne enote Vlado Kozak in njegov namestnik Ivan Vodovnik. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Kandidat Vlado Kozak je svojim vo- livcem povedal mnogo zanimivega iz notranje in zunanje političnega življe- nja. Tovariš Kozak je na prisotne na- redil zelo dober vtis. Tov. Vodovnik pa je že itak vsem volivcem dobro poznan kot okrajni aktivist. A^olivci so oblju- bili dober volilni rezultat, sicer pa so na Vranskem volitve vedno zelo dobro izpadle, zato je tudi tokrat pričakovati čim lepši uspeh. ^ Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 3. marca 1951. S te v. 9 Podpredsednik vlade LRS SERGEJ KRAJGHER med svojimi volivci v Lisiinem Na zadnji zbor volivcev v Lisičnem je prišlo toliko volivcev, da so na- polnili sicer prostrano šolsko sobo in so nekateri stali celo pri vhodu. Ne moremo se pohvaliti, da bi bilo vedno tako. Toda to pot nas je obiskal pod- predsednik vlade LRS tovariš Sergej Kraigher. Kadar koli je prišel k nam, se zaradi obiska nismo nikoli pritože- vali. Tov. Kraigher je govoril o notra- njem in zunanjem političnem položaju, o prehrani, dvojnih cenah in o obnovi. Odgovarjal je tudi na vsa vprašanja, ki so jih stavili volivci. Le o volitvah je bilo malo govora, ker so se volivci tako navadili nanj, da si ne morejo misliti, da bi tu kdo drugi kandidirah Predsednik KLO Leskovšek je podal pregledno poročilo o delu odbora. Iz- črpno j« poročal tov. Turšič o finanč- nem posU)vanju tov. Ranterjeva pa o prosvetnem delu. Razvlila ,se je ži- vahna diskusija o gradnji nove šole v Lisičnem, ki je za nastanitev nižje gimnazije neobhodno potrebna. Člani ljudske prosvete so sklenili, da bodo postavili letni oder in vsaj v letnem času poživeli prosvetno delo. KLO je le enkrat žgal apno, ki je bilo takoj razprodano. Ysi so bili edini v tem, da krajevna apnenica še naprej obratuje. Krajevni cesti iz Pilštanja na Drenik in v Stari trg sta v skrajno slabem stanju, zato so sklenili, da se brez odlašanja }>opravi s prostovolj- nim delom. V nekaj primerih bo še potreben kredit za obnovo, posebno tam, kjer je že stavba pod streho, ne morejo pa skončati notranjih zidarskih in tesar- skih del, ker nimajo sredstev. Tu ima Zveza borcev važno nalogo, da kredit pravično razdeli tam, kjer je potreba največja. Ker so med pogprelci tudi družine, ki ne morejo prehraniti de- lavcev, so volivci pozdravili ukrep okraja Celje-okolica, da bodo sestav- ljene posebne zidarske in tesarske ekipe. Te bodo odšle v prizadete kraje, dobile živilske karte in se same pre- hranjevale. Z raziskavanjem mineralnega vrelca v Slatini pri Lisičnem Ijodo nadalje- vali, ko nastopi zopet ugodno vreme. »Sami ste se prepričali, kako potreb- ni so zbori volivcev za razčiščenje razuih vprašanj. Od vas zavisi delo odbora, zato pričakujem, da v bodoče ne bo zbora, ki bi zaradi nesklepčno- sti ne mogel reševati važnih vprašanj.« S temi besedami je tovariš Leskovšek zaključil zbor. U borbi prekaljenega borca imamo za {candidata Tov. Mehle Janka, kandidata 265 vo- vilne enote šoštanjskega okraja za vo- litve poslancev Ljudske skupščine LRS, sem srečal prav v trenutku, ko je odhajal na sestanek z volivci. Ka- dar govori o sebi je skromen, toda ta- krat, ko sem govoril j. njim je bil še krajši. Nerad govori o svojih zaslu- gah. Rojen je bil 1. decembra 1919 v Lavrici i)ri Ljubljani. Ker ni imel možnosti študija, se je po končani osnovni šoli učil mehanične obrti in delal v tej stroki do leta 1959, ko-je odšel na odsluženje kadra v Mvšo ju- goslovansko vojsko. Vojna vihra ga je zajela v rojstnem kraju. Po okupaciji je bil v letu 1941 sekretar SKOJ-a v domačem kraju. V tem času je aktiv- no sodeloval z NOV in z uspehom vo- dil organizacijo SKOJ, ki je tamkajš- njim partizanom nudila izdatno pomoč. V začetku 1942 je vstopil v NOV. Bil je komisar čete na Dolenjskem, nato pa je delal v CK KPS. Član Partije je od meseca junija 1942. V času napada na Glavni štab se je nahajal v Drva- ru. Še danes se nahaja v službi JA, kot aktivni oficir — major. Organizacija Zveze borcev NOV šoštanjskega okra- ja pozna tov. Mehle Janka kot aktiv- nega člana. Je predsednik nadzornega odbora OO ZB NO^' in član biroja OK KPS Šoštanj. Za svoje delo je bil odlikovan z Re- dom za hrabrost. Partizansko zvezdo III. stopnje, Bratstvo-edinstvo II. stop- nje, Zasluge za narod II. stopnje in je nosilec spomenice 194L Njegov namestnik je Tiršek Ivan iz Radmirja, ki je aktivno pomagal NOV od leta 1942. Po osvoboditvi kot od- bornik sodeluje v vseh množičnih or- ganizacijah. Daleč naokoli služi za primer, kakšen mora biti prispevek kmetov ,do skupnosti. Tolivci šoštanjskega okraja so za kandidate izbrali prav takšne ljudi, ki bodo delali v prid skupnih interesov in so na njih ponosni. Sprejet \e proračun za okraj Šoštanj Dne 22. februarja je v Šoštanju 2.a~ sedala okrajna skupščina, na kateri so soglasno sprejeli proračun za 1951. leto. Plan proračunskih Veseli in zado- voljni smo, da nas poučite o gotovih nejasnostih in problemih v kmetijstvu, kako naj obdelujemo našo zemljo in sadovnjake za večji dvig kmetijske proizvodnje in vas kot kmetijskega učitelja toplo pozdravljamo v svoji sredi ter želimo čimveč vaših sličnih obiskov.« S temi besedami je otvoril star napreden očanec vaško predavanje in pozdravil došlega predavatelja. To so nam torej dokazi, da je naša vas željna izobrazbe in navodil za napred- no gospodarstvo. Skrajni čas je, da odpravimo nava- do, da se spomnimo kmeta samo ta- krat, če ni realiziral svojih obveznih oddaj. Pomagati mu je treba že prej, da bo s smotrnim gospodarjenjem do- segel povečanje kmetijske proizvodnje, ki bo olajšala tudi odkupe in zagoto- vila pravočasno in zadostno preskrbo vseh delovnih ljudi. —jan. Delavec PANGERL FRANC bo kandidiral v Gaberju in Hudinji Pangerl Franc je bil rojen v de- lavski družini v Dobravi pri Celju. Kot sin delavskih staršev mu vA preostalo drugega, kakor da tudi on ipostane de- lavec. Ob izbruhu druge svetovne vojnel je bil ujet in odpeljan v vojaško ta-¡ borišče v Nemčiji, odkoder se je ухпЦ decembra 1941. leta. Do leta 1944 j^ delal v Tovarni emajlirane posode. Le-^ ta 1944 je šel v partizane, kjer se jej hitro povzpel na vodilni položaj. Bili je vodni oficir. Med borci je bil zelo; priljubljen. i Po- osvoboditvi se. je vrnil v tovarn« in se z vsemi silami ^posvetil delu pri obnovi in izgradnji sociailizma. Letaj 1947 je bil proglašen za udarnika.' Tudi v letih 1949 in 1950 je bil pohva-! Ijen in nagrajen. V tovarni je pred-j delavec in daje s svojim delom vzgled^ ostalim. Tudi v privatnem življenju jefj znan kot dober in priljubljen držav-j Ijan. Udajstvuje se tudi v političnem.^ življenju in ie član frontnega odbors^ v Skofji vasi. I Zato so ga volivci 3. volilne enote^ v Celju prav radi izbrali za svojega] kandidata pri volitvah v Ljudsko skup-, scino LR Slovenije. Čebelarstvo v novi organizaciji Naše čebelarstvo je bilo zadnja leta na povsem mrtvi točki. Dosedanja če- belarska zaidruga za Slovenijo je bila že nad dve leti v likvidaciji, ki pa se iz raznih tehničnih vrokov ni izvršila. Obstoječe čebelarske ipodružnce so bile prep'UŠčene same sebi, še (bolj pa se- veda čebelarske družine po vaseh. Če- belarji niso vedeli na koga bi se obra- čali za razne nasvete in za druge naj- mijnejše čebelarske potrebščine. Nji- hova zadruga jim ni več nudila ni- česar in naše čebelarstvo je peéalo iz dneva v dan. Znašli smo se pred dej- stvom, da je potrebno za rešitev te lepe in gospodarsko važne kmetijske panoge storiti nujni reorganizacij ski ukrep. Na pobudo dobrih čebelarjev — strokovnjakov in Ministrstva za kme- tijstvo LRS se je pristopilo k dokončni likvidaciji dosedanje čebelarske zadru- ge in njenih podružnic in se mesto njih ustanovijo samostojna čebelarska dru- štva. Za organizacijsko in gospodarsko povezavo med društvi pa bo ustanov- ljena Zveza čebelarskih društev Slo- venije, ki bo s svojim gospodarskim planom odgovorna Ministrstvu za kme- tijstvo LRS. Osnovne enote čebelarske organizacije pa ostanejo nadalje čebe- larske družine, ki se ustanove povsod, kjer je najmanj deset čebelarjev. Če- belarska družina si izbere iz svoje sre- de tri do pet članski upravni odbor, ki vodi vse posle družine, po svojem delegatu pa je zastopana v društvu v katerem je včlanjena. V Celju je bil že. ustanovni občni zbor Čebelarskega društva Celje. Ob tej priliki je bila ukinjena bivša če- bolarsika podružnica. Iz ipioročila uprav- nega odbora bivše čebelarske podruž- nice v Celju, je bilo razvidno, da ista v času svojega večletnega obstoja ni imela nikakih vidnih gospodarskih u- spehov, za kar pa ni pripisovati krivdo üe upravneijnu odboru, ampak pred- vsem Zadrugi, ki ni podružnici nudila nikake ipomoči. Novo ustanovljeno celjsko Čebelar- sko društvo začenja torej na povsem novih organizacijskih in gospodarskih temeljih. Ze sam ustanovni občni zbor je pokazal zadovoljiv začetek. Zbralo se je nad 50 starih in dobrih čebe- larjev — delegatov čebelarskih družin, ki so z navdušenjem pozdravljali svojo novo organizacijo. Nova pravila čebelarskih društev do- voljujejo društvu popolno samostojno gospodarsko dejavnost. Društvo lahko organizira lastne delavnice za izdelo- vanje čebelarskih potrebščin, iprodajo in odkup čebelarskih proizvodov, pre- važanje čebel na pašo. Dalje ustanavlja opazovalne, plemenilne, selekcijske in poskusne postaje ter rej ska središča, postavlja na pasiščih svoje lastne če- belnjake, skrbi za zatiranje čebeljnih kužnih bolezni, iprireja strokovna pre- davanja, razstave; vzdržuje strokovno knjižnico, skrbi za strokovno vzgojo svojega članstva in vzgojo mladega kadra, daje strovno in materialno i>0" moč mladim čebelarjem — začetnikom. Na splošno skrbi za čim, širšo popula- rizacijo čebelarstva sploh. Društvo tesno sodeluje z okrajnim poverjeni- štvom za kmetijstvo, katero tudi po- trjuje njegove gospodarske plane. Prepričani smo, da bo novo ustanov- ljena čebelarska organizacija v Celju, s ipredsednikom društva dr. Cmerom im ta;jnikom Kresnikom, res idlosegla svoj gospodarsi uspeh in napredek in delala v korist slÄipnosti naše nove socialistične domovine. -jan. Frontovci v Novi &tiiti so najboljši Nova Štifta je hribovit predel med nekdanjo Kranjsko in štajersko. Kme- tije so raztresene po Črnivcu in pod njim. Teren KLO je tako razsežen, da so ustanovili dva vaška odbora OF, enega v Šmiklavžu, a drugega v Tiro- seku, ki med seboj živahno tekmujeta. Težko je reči, kateri od obeh je bolj- ši. Na čast 10. obletnice OF se živahno udeležujejo prostovoljnega dela. Člani obeh odborov grade vsak svojo cesto, ki sta zelo važni za prevoz lesa. Za- družni dom, ki ga grade skupno, se v spodnjih prostorih že uporablja. V te prostore se je vselila Kmetijska za- druga in KLO, a tudi dvorana že služi svojemu liamenu. Organizirali so iz- obraževalni tečaj, ki sodi med 'naj- boljše v okraju. Priznanje za živahno delo obeh odborov zasluži aktivist tov. Ivan Pistotnik, ki je član Izvršilnega odbora OF na okraju. Pohvalo zaslu- žita tudi oba predsednika vaških od- borov, tov. Tesovnik in Veršnik. Tudi frontovce tov. Anton Matjaž se je dobro izkazal. Ivan Pistotnik Uspehi šoštanjskih usnjarjev Januarski plan so usnjarne matične- ga podjetja v Šoštanju presegle za 1.90%. Najboljše uspehe je dosegel obrat v Slovenj Gradcu, ki je presegel januarski plan za 17,05%, nato sledi obrat v Rečici ob SaAinji, ki je pre- segel plan za 2,52%. Največji obrat v Šoštanju je dosegel plan z 98,92%. medtem ko je obrat v Spodnji Rečici dosegel le 62,50%. Oba obrata sta pod planom predvsem zaradi pomanjkanja surovin. V šoštanjskem obratu so si priborili prehodno zastavico v oddelku »Krom«, ki je plan presegel za 8,20%. Najboljša je brigada »Grabner Lojzke« iz tega oddelka, ki je plan presegla za 10,87%. Najboljši delavec v tem mesecu je Franc Grabner iz oddelka »Mastna kravina«, ki je mesečni plan presegel za 23,09%. Uspeh usnjarske industrije v šoštanj- skem obraju je toliko pomembnejši zaradi tega, ker je letošnji plan pro- izvodnje za 7% višji od lanskega. F. L. Jutri, 4. marca ob 10. uri vsi na predvolilno zborovanje Stev. 9. »SAVINJSKI VESTNIKc, dne 3. marca 1951 Stran 8 Mestni ljudski odbor je drugič zasedal Pretekli petek je bilo drugb zase- danje Mestnega ljudskega odbora. Na zasedanju so obravnavali v glavnem proračun za leto 1951. Letošnji pro- račun dohodkov je za malenkost večji od lanskega. Največji dotok dohodkov bo prišel iz gospodarstva, predvsem iz tržnega dobička. Izdatki bodo prav ta- ko visoki kot dohodki in sio razdeljeni v glavnem takole: Ljudsko zdravstvo dobi od iproračuna 67,7%, Ljudska pro- sveta pa nekaj nad 22%. Te številke pomenijo, da bo letos mnogo storje- nega na področju ljudskega zdravja in prosvete. * Iz poročil referentov je bilo razvidno, da bomo v Celju letos tudi marsikaj gradili. Izgrajena bo na primer tržnica v industrijskem predelu v Gaber j ih, -pokrita bo tržnica v mestu, dograjenih bo nekaj stanovanj v središču mesta, пџјаХјут^ m aačaltirana too cesta iz ljubljanske smeri in po miožnosti še nekaj cestišč, ki so dosedaj kriva ne- snage po mestu. Mnogo upanja nam daje poročilo ko- misije, ki je imela natogo ugotoviti vzroke slabe presikrbe z rnilekom in pokreniti korake za izboljšanje tega vprašanja. Glavni vzrok je bila nedo- voljna povezava med Mlekoprometom in okrajem Celje-okolica. Mestni od- bor je v cilju izboljšanja dotoka mle- ka sklenil nagraditi tista gospodarstva, ki v redu izpolnjujejo obvezno od- dajo mleka. Nagrade so v obliki bu- dilk, vedric za mleko, kanglic itd. v prslednjem času so za upravičence za- jamčene presikrbe z mlekom zagotov- ljene primerne količine mleka. Govora je bilo tudi o dograditvi Mestnega gledališča, ki bo zgrajeno na osnovi krajevnega samoprispevka, Ц se že pobira. . _^j^à Prosvetno Življenje na podeželju „Hasanaginica" na polzelskem odru Minulo je polnih ipet mesecev od kai nam je KUD »Vlado Letenja« zadnjič uprizoril Nušičevo komedijo »Dr«. Mi- nuli pa so že štirje meseci od živahne seje, na kateri naj bi se končno od- ločilo o prihodnjem programu; »Celjski grofje«, ali nam še do sedaj skoraj neznana »Hasanaginica«. Po dolgi de- bati, ki jo je vodil znani režiser Milan Gerželj, so zmagali pristaši »Hasana- ginice«. Pristopili so k delu. Naslednja seja je bila tudi prva bralna vaja. Ob za- ključku seje bi po pritrjevanju in obra- zih sodeč rekel: strinjajo «e! No, tu in tam je kakšen »grof« zagodrnjal, toda v srcu je mis'lil drugače. Sta se beli u goroj zelenoj? Al je sneg, al su laibudovi? Da je sneg več bi okopio, labudovi več bi poleteli. Nit je sneg, nit su labudovi, nego šotor age Hasan age. Tako se prične »Hasanaginica« ena najlepših in najbolj znanih srbskih na- rodnih pesmi tedanje 'dobe, katero je celo Goethe prevedel za Herderjevo zbirko. Je ljudska balada, nastala v turški fevdailni idobi in opeva moč, ob- lastnost, trdosrčnost in zaslepljenost age. Opeva izgnanstvo Aginice iz dvora; z (bratove strani pa nasilno možitev z Imotskim kadlijem. Končno lapeva v Hasanaginici poosöbljeno materinsko ljubezen, ki jo dokaže s tem, da ji na sam poročni dan Ob priliki vožnje mi- mo prejšnjega doma poči srce. Srbski dramatik Milan Ogrizovič je iz te čudovite ljudske balade skušal in tudi uspel spisati dramo v itreh dejanjih. Drama je tudi v slovenskem prevodu in bo v letošnji ßezoni upri- zorjena na mnogih slovenskih odrih. Oglejmo si jih od bliže. Velika po- žrtvovalnost režiserja z malce netočni- mi, dolga leta neaktivnimi člani-igralci, se je končno odrazila v dolgo, od ne- strpne publike zaželjeni premieri »Ha- sanaginice«, dne 11. februarja. Ljudje so prihiteli iz bližnjih in idailjnih kra- jev, da zbrani vidijo na našem sloven- skem odru delo bratskega naroda, ki ga KUD »Vlado Letenja« na piolzelskem odru prvič uprizarja. Kostumi niso odgovarjali popolnoma, kajti preveč so se zanašali na lastno garderobo, ki je dokaj iboma in jim ni raoigla nuditi vsega v dovoljni meri in kakovosti. S pomočjo .ožjih sode- lavcev je oidirski miojster opravil svoje delo v kratkem času še kvalitetno. Publika je v nabito polni dvorani ži- vo spremljala dogodke na o¡dru, ob za- ključku predstave pa z burnim aplav- zom izrazila svojo zadovoljnost, s ka- terim je poplačala člane KUD za težko štirin),esečno delo in jim vHIa nov elan za nadalje. Režiser se je pogladil po najpol ple- šasti glavi in z nasmeškom dejal: »Uspeli smo!« V. V. Pred praznikom zena V st. Juriju in olcolici bo kandidirala zaslužna žena Helena Borovšak Zasluge, ki jih ima Helena v ipred- vojnem, povojnem in medvojnem času niso majhne. Poznajo jo ljudje na Kozjanskem, kjer se je med vojno mu- dila. Po njenem požrtvovalnem delu po osvoboditvi pa jo pozna ves okraj Celje-okolica. Njeno prizadevanje !ç,ri opravljanju dolžnosti poverjenika za ljudsko zdravstvo in soicialno skrbstvo ima bogate p'lodove. Kot predsednica sveta za ljudsko zdravstvo je s po- močjo medicinskega osebja mnogo sto- rila na področju ljudske zdravstvene prosvete. Za požrtvovalno delo in uspehe je dobila pismeno pohvalo od Ministrstva za ljudsko zdravstvo. Od- likovanja je ibi la z redom Zasluge za narod 3. stopnje, z redom bratstva in enotnosti in medaljo za hralbrost. (Či- taj podlistek na tej strani). Podlosha dekleta se izobrazuiejo že dalj časa so podloška dekleta iskala prilike, da si v domači vasi ustanove izobražeл^alni tečaj, kjer bi se naučile raznih koristnih predmetov za gospodinjstvo, predvsem pa kuhanja in šivanja. Po daljšem prizadevanju so končno dobile na razpolago kuhinjo in sobo. Pogoji so bili ustvarjeni. Zbralo se je 16 deklet. Z učiteljico so sestavile učni načrt. Izobraževalni tečaj se je začel 1. decembra v lanskem letu in se redno nadaljuje vsak torek in petek od dveh popoldne do devetih zvečer. Po dve uri se uče teorije, ki obsega predvsem rejo malih živali, perutni- narstvo, zadružništvo, nego dojenčkov, in nekaj splošnih predmetov kot ra- čunstvo, slovenščino itd. Pri praktičnem delu se razdelijo na dve skupini. Kuharska skupina si zm en dan vnaprej sestavi jedilnik, da sì vedo prinesti material. Potem v kni hinji poslušajo razlago jedilnika in pišejo recepte, zatem pa k loncem in pokaži, kaj znaš! Razdelijo si še drob- ne dolžnosti pri pospravljanju, gospo- dinjstvu, kalkulaciji itd. Ko je jed skuhana, jo servirajo na mizo. Šiviljska skupina medtem plete, kvačka, šiva in krpa. A^se so si sešile predpasnike. Naredile so si kroje žen- skega, moškega in otroškega perila, kakor tudi posteljnine in garniture za dojenčke. Pri pouku so dekleta pazljiva, pri praktičnem delu pa zelo iznajdljiva. Z velikim veseljem se pripravljajo na zaključek tečaja, ko bodo vsej vaški in okoliški javnosti s kulturnim na- stopom in razstavo pokazala, da čez zimo niso dremala v zapečku. K. E. Živahno kulturno prosvetno delo na Teharjih Po dolgem mrtvilu na Teharjih je kulturnoprosvetno delo končno le za- živelo in se razgibalo. Kot prvo se je razgibalo delo v Les- noindustrijskem obratu Teharje, kjer se je v minulem letu ustanovila pri obijptni gasilski četi Igralska sekcija, katera je pod vodstvom tov. Zličarja uprizorila igre: »Jurij Tepček«, Sca- pinove zvijače vi kot slednjo »Priča-^ rani ženin« s katero je gostovala naj odrih izven obrata in to v Teharjih^ Storah in v Trnovi j ah. S svojimi na- stopi se je izkazala kot zelo dobra igralska družina. Kmalu nato je pričela z delom tehar- ska mladina, katero je zbral tov. Smeh, upravitelj osnovne šole. S ipravim or- ganizacijskim delom je znal pritegniti izvenšolsko mladino, ter se zagrizel v delo. kateri uspeh je bil kronan z od- lično uspelo prireditvijo »Prisega o polnoči« idne 4. februarja, ko je bila dvorana OF popolnoma zasedena do zadnjega kotička, tako da je mnogo obiskovalcev moralo oditi domov. Za- radi tega so jo pon^ovili 11. februarja ob veliki udeležbi. Kljub temu, da sio kot igralci, ki so prvič nastopili na igralsiko družino z malo izjemo posa-s meznih igralcev, kateri se biodo v mar- ljivim študijem o igralski imaetnosti še izvežbali v dobre igralce. Poleg gornje prireditve je tov. Smeh pripravil za »Dan reputo like uprizori- tev otroške igre »Mezinček« pri kateri so sodelovali pionirju teharske osnovne šole. Za Novoletno jeiko je pa pripravil: za teharske malčke uprizoritev igre »Drzni zrakoplovec«. To naj bi bil be- žen pregled razgibanosti kulturnoproi- svetnega dela na Teharjih. '■ Iz vsega tega se da sklepati, da bo kulturnoprosvetno delo na Teharjih resnično zaživelo, kar dokazujejo člani Prostovoljne gasilske čete Teharje, ki se že vadijo za uprizoritev igre »Po- slednji mož«. ' Teharska javnost želi vsem igralskim družinam, da se še pokažejo z uprizo- ritvami na svojih lodrih, kar bo v čast in razvedrilo Teharčanom. -ar. Kulturni večer v Medlogu Kulturno prosvetno društvo »Milan Zidanšek« na Babnem je priredilo 17. februarja v Zadružnem domu kulturni večer, ki je dobro uspel. Potek je vo- idila tov. Jioštova, ki je podala pregleid slovenske lirike od Prešerna do Kaju- ha. Člani društva so recitirali skrbno izbrane pesmi, da so po njih in ^po vmesni razlagi tov. Joštove poslušalci lahko dobili dobro sliko o posameznih pesnikih. Recitacije so bile res občut- no podane, posebno Kosovelovih ipesmi, ki jih je dovršeno prednašala članica mestnega gledališča tov. Goršičeva. Ve- čer so zelo dvignili samospevi tov. Fi- lipiča ter mlade pevke tov. Arzenškove, ki ju je spremljala na klavirju prof. Žuljeva. Vse priznanje gre društvu, ki nas je za pustno soboto razveselilo z burko, ki je z njo razvedrilo pozneje tudi starčke na Grmovju ter bolnike v No- vem Celju, sedaj pa nam je pripravilo večer, ki bi bil po svoji kvaliteti v čast kakemu večjemu kulturnemu cenitru. - Obisk in odobravanje poslušalcev je dokazalo, da imajo tudi na našem kmečko-delavskem terenu ljudje razu- mevanje za resne umetniške stvaritve, samo, če se jim podajo v primerni ob- liki. E.P. AFŽ III. četrti priredi v četrtek, 8. marcili ob 19, uri v Domu ljudske prosvete (Narodni; dom) akademijo v proslavo »Dneva žena«. Nastopajo • naši pionirčki. ] O-O-o Prijatelje konjskega športa vabimo, v sreda 7.' marca ob 19. na sestanek v posebni sobi gostilne »žerdoner« na Bregu, zaradi važneg^ dogovora. Pripravljalni odbor¡ lutkovni oder v SENTPETRU Preteklo soboto je bila v Telovadnem domu v Sentpetru na čast lO.obletnice Osvobodilne fronte prva povojna pred- stava lutkovnega gledališča pod stro- kovnim vodstvom tov. Hočevarja. Sentpefcrska mladina ima sedaj svoj lutkovni oder in je upravičeno 'ponosna nanj. Zdi se, da se bo lutkarstvo v Sa- vinjski dolini prav lepo razmahnilo, saj beležimo doslej kar štiri lutkovne odre: v Celju, Sentpetru, Sentpavlu in na Vranskem. V Sentpetru so sicer za začetek iz- brali nekoliko težje delo: Jaka kot ba- ron, pravljična igra v 4 dejanjih. Iz- bira komada je bila torej glede na zmogljivost izvajalcev težka, vsebinska vrednost primerna, a posvetiti bo treba več pažnje glasovni karafcterizaciji in pa tehniki vodenja lutk. Oprema pred- stave je bila z ozirom na razipoliožljiv material zadovoljiva. Prav ljubka pa je zunanja oprema lutkovnega odra — zamisel tov. Hočevarja. Mlademu lutkovnemu odru v Sent- petru želimo mnogo uspehov na item področju Ijudskoprosvetne dejavnosti. Se nekaj o uprizoritvi »veronike DESENISKE« Mnogo se na Gomilskem govori o na- stopu SKUD »Beton«, še mnogo več pa o kritiki M. N. Govorice, ki jih širijo igralci zoper kritika so tako porazne, da mlademu človeku ho'cejo uničiti voljo do dela. Ko je društvo zagledalo kritiko o svojem delu, je na moč zakričalo: »Kritika je neobjektivna«, češ da kritik nič ne zna, ida se je hotel polakomniti denarja(?) itd. Tako govore igralci, ki so mnenja, da nihče ne miore dati kri- tike o njihovem odrskem udejstvo- vanju. V resnici pa je 'kritika tov, M. N. v toliko neobjektivna, da ni o nastopu napisal še ostrejše slike. Kaj lahko re- čemo po vse tem? SKUD »Beton« se boji vsakršne kritike, ki bi jim prav- zaprav lahko pomagala pri nadaljnjem delu. T. O. LEP UČITELJSKI JUBILEJ NA VRANSKEM če hočeš zvedeti kaj iz preteklosti plodonosnega življenja Adele Sevnik, učiteljice na Vranskem, moraš vleči besede iz nje. Kljub temu, da o svojih zaslugah nerada govori, smo le izve- deli, da v tem mesecu praznuje Adela 42 letnico učiteljevanja na vranski šoli. Sevnikova že od 16. februarja 1910 ne- prestano orje prosvetno njivo na Vranskem. Pred tolikimi leti, ko je bilo Vransko še »bogu za hrbtom«, je prišla mlada Adela v ta kraj, kjer je nepretrgoma uspešno izvrševala svoj naporen poklic. Štiri generacije so šle skozi njen razred. Kdo od njenih sta- novskih kolegov in kolegic se lahko pohvali s tako dolgo dobo službovanja na enem in istem mestu? Ves čas ni zamudila niti enega dne, iz šole jo je pregnal le okupator, ki jo je z družino vred preselil v Srbijo. Po osvoboditvi se je vrnila nazaj na Vransko in spet prevzela mesto učiteljice, dasiravno bi ji po letih službe pripadal že pokoj. Toda Adela se čuti še dovolj močno in poleg tega razume pomanjkanje učiteljskega kadra ter še nadalje uspešno orje prosvetno brazdo. Helena Deset otrok je bilo pri hiši, a Helen- ca je bila zadnja. Doraščala je, kot vsi njeni bratje in sestre. Le kratka so bila leta brezskrbne mladosti, ko se je držala materinega krila in pekla potice iz peska pred domačo hišo. Svet je bil za Ilelenco takrat majhen. S hrepenenjem so njene otroške oči zrle tja doli, kjer se je onkraj Tolsta ras- prostiral njej neznan svet. Z otroško radovednostjo je vsako leto prisluško- vala ]>ogovorom izletnikov, ki so v poletnih mesecih prihajali v Svetino. Šola ji je razodevala mikave skrivno- sti, ki jih dotedaj ni razumela. Koliko- krat je na paši premišljevala o živ- ljenju, daleč za sivimi gorami, kot da bi čutila, kako burno življenje, polno težav, bridkosti in tudi veselja ji bo prinesla bodočnost. Ko je Helena zapustila šolo, ji je bilo močno žal za šolskimi klopmi, za knjigami in učenjem. Toda ni si mogla pomagati. Življenje je zgodaj začelo terjati od nje žrtev. Kruh je bilo tre- ba zaslužiti. Ubijala se je iz zore v mrak. od pomladi v jesen, od leta do leta. Helenca je dorasla v Heleno. Po- stala je brhko dekle, vajeno dela in mnogo manj življenjskih sladkosti, ki jih takrat niti slutila ni. Kot vsaka pomlad prinese cvetje, je tudi Heleni prinesla mladost, ljubezen. Spoznala se je z Adolfom, rudarjem iz Hrastnika. Doma se niso upirali tej ljubezni. Na tihem so si želeli, da bi odšla, kajti za toliko odraslih otrok ni bilo več kruha na kmetiji. Tako se je tudi zgodilo. Helena se je poročila in odšla. Svet je Hele- no sprejel v svoj neprijazni ob- jem. Spoznala je, da drugod ljud- je zelo različno žive. Videla je bogatine, ki ni- so nikoli delali, ki niso vedeli kaj pomeni- be- seda pomanjka- nje. Helena pa ni vedela, kaj je obilje. Prišla je kriza, mož brez dela, shramba prazna, stavke., Helena je potožila, mož pa je dejal: »Treba se je boriti za vsakdanji kruh.« Sčasoma je Helena razumela zakaj mož noče na delo, dasiravno je bil na štedilniku lonec prazen, celo jezna bi bila nanj če bi šel, ker bi bil stavko- kaz. Helena ni terjala zadoščenja za- se. Z ljubeznijo je z možem delila te- žave in zlo, njune sreče jima pa nihče ni mogel vzeti. V njeni družinioi je bilo toplo. Četvero otrok je z brezskrb- nim smehom napolnjeyalo njun dom. Helena je bila neumorna. A^stajala je pred zoro. Stregla je možu, ki je dan za dnem odhajal pod zemljo, vzgajala otroke, se veselila njihovih prvih be- sed, prvih korakov, v obraz pa so se ji nabrale prve gube od skrbi za nji- hovo bodočnost. Kje na svetu je gospodinja in mati, ki i/l lahko v brezbrižju prekrižala roki, toda redke so takrat našle pravo pot. Helenina skrb za družino mi niti za las popustila, ko še je posvetila tu- di političnemu življenju. Ob večerih je prebirala knjige, ki so ji zgovorno dokazovale neizpodbitno resnico : Le z zmago skupnosti dosežeš pravo sre- čo. Nikoli se ni prepuščala sanjarijam, da bo slučaj Jîoekrbel za lepšo bodoč- nost njene družine in ker je to vede- la, je stopila do sosed, prijateljic in jih prepričevala. Prišel je dan, ko je bila nagrajena za svoje delo, postala je članica Par- tije. Življenje se v družini ni spreme- nilo. Otroci so po starših dobili vzgo- jo. Tudi najstarejši sin ji je nekoč za- upal, da je postal Skojevec. Prišla so usodna leta. Na severu so se zbirali grozeči oblaki. V tesnobi se je stisnilo Helenino srce v misli, da bo njeno družino zadela nesreča. V njeni duši je divjal boj. Spet je zmagala njena zdrava zavest, zato ni zapustila političnega boja. Nalik volkulji, ki brani svoje mladiče, je sklenila bo- riti se s sovražnikom. Sovražnik je trenutno zmagal. Hele- na je potrta dejala: »Nikoli več naša družina ne bo tako skupaj.« Zla slutnja se je izpolnila. Nemci so bili prepričani, da je vojna na Balka- nu končana. Tajno in neumorno pa je med ljudmi vrel odpor. Helenina dru- žina se je pripravljala. Skozi njene roke je šlo orožje, ob večerih je delila partizanski tisk, hkrati pa jo je na- vdajal strah, ne zase, za otroke... Nekega dne so pridrli fašisti in zru- šili družinsko srečo. Heleno so s hčer- kami izselili v Srbijo, moža z obema dečkoma pa odpeljali v taborišče. Helena je s hčerkami čez čas prišla v Sisak, kjer je služila kot gospodinj- ska pomočnica. Dolgo ni vedela, kaj se je zgodilo z možem in sinovoma. Leta triinštiridesetega pa je prišel čez mejo sin, ki ji je povedal, da je oče bil v taborišču ubit s krampom, ko je onemogel. Ta udarec je Heleno mučno zadel. Nepopisna žalost jo je obšla ob iz- gubi moža, toda stria jo ni. Medtem ko so mnogi ob takih prilikah omagali v malodušje, se je v Heleni odpor še večal. Nekajkrat se je videla s sinovi, zatem pa je s hčerkami odšla v Mo- slavički odred, sinova pa v Kozjan- skega. Potrpežljivo je prenašala teža- ve partizanskega življenja. Kadar ji je čut materinstva očital, da je pogna- la otroke v napore in* smrtno nevar- nost, saj je najmlajša imela takrat še- le petnajst let, si je dopovedovala, da je le v borbi mogoče rešiti njihovo življenje. Peta ofenziva jo je vrgla v še večjo nesrečo. Nemci so ujeli njo in hčerki. Odpeljali so jih v taborišče smrti. Tudi tam ni omagala njena neomajna vera v zmago. Leta štiriinštiridesetega se ji je posrečil beg iz ujetništva. Vr- nila se je v svo- bodne slovenske gozdove in na- daljevala boj zo- per sovražnika. Nekega dne je doznala, da so Nemci ujeli naj- starejšega sina in ga ustrelili. Materino srce je zaječalo od bo- lesti: »Kaj še ni do- sti žrtev?« Njeni lasje so osiveli. Tudi srečen dan za ves narod, ki si je priboril svobodo, ji ni mogel zbrisati ostrih gub s čela, ki jih je začrtala pretek- lost. Helena je v priborjeni svobodi po- svetila svoje delo skupnosti. Njena srčna želja je, da bi nihče več ne ču- til pomanjkanja, ki je njo spremljalo skozi vse življenje, da bi se nikoli ne ponovile vojne grozote, ki jih je tako močno čutila. Pri bližnjih volitvah bo Helena kandidirala v Ljudsko skup- ščino. pred MLO - Govoril bo minister tov. Franc Lesicošelc - Lulca stran 4 »SAVINJSKI VESTNIKc, dne 3. marca 1051 Stev. 9, Za. male gospodarje Delo v mesecu marcu Na vrtu pripravimo tople grede za prve setve, na prosto 2^ že sejemo peteršilj, korenček, berivko, redkvico, | grah, posadimo čebulček, šalotko, če- sen. Proti koncu meseca odkrijemo in obrežemo vrtnice in drugo okrasno grmič je. Osnažimo in uredimo druga vrtna pota, posadimo dalije in gladi- jole. Osnažimo in obrežemo pritlično sadno drevje in izvršimo zimsko škrop- ljenje. Obrežemo vinsko trto in po- sadimo sadna drevesca. V marcu ce- pimo češnje in druge koščičarje, ure- dimo in prekopljemo drevesne kolo- barje in jih pognojimo z gnojem ali kompostom ali pa po možnosti z umet- nimi fosfatnimi gnojili. PERUTNINAR nasaja kokljam ali puram kokošja jajca najboljših štajer- skih kokoši; valeče koklje krmi z zrnjem redno vsak dan ob določenem času. Sedmi dan pregledamo podložena jajca proti luči in odstranimo neoplo- jena. Puri ali koklji že lahko nasajamo tudi gosja in pa račja jajca. Izlegle piščance odvzamemo kokljam in jih prenesemo k topli peči, izlegle gosiče in račice pa pustimo pod kokljo, do- kler se vse ne izležejo, odstranjujemo le prazne lupine. Izleglim piščancem, gosičem, račicam ne dajemo 1 do 2 dni nobene hrane. Ob sončnem in tihem vremenu puščamo piščance na dvori- šče, osem dni stare gosiče že lahko na travo, 14 dni stare račice pa k vodi. COLORAR določi vsakemu paru svoje gnezdo in odstrani odvisne sam- ce. Nad vsako gnezdo zabeležimo dan, kdaj je samica obsedela v gnezdu. Pet dni stara jajčeca pregledamo, če so oplojena, neoplojena odstranimo, oplo- jena pa združimo. Golobe krmimo z mešanico grašice, prosa, luščenega ovsa in ajde. Vsako jutro zmenjamo v na- pajalniku vodo ter pripravimo golobom kopalne posode. GOJITELJ KANARČKOV pripravi parilnice in kletke, ki jih obesimo v toplo, zračno, svetlo, sončno sobo, kjer nameravamo gojiti kanarčke; vanje pustimo samice, ki jih polagoma za- čnemo krmiti 10 do 14 dni z jajčno hrano. Ko začne samica znašati gne- zdo, spustimo k nji proti večeru sam- ca. Izlegla jajčeca sproti odvzemamo in jih nadomeščamo z umetnimi. Ko znese samica tretje jajčece, navadno obsedi. Takrat izmenjamo umetna jaj- čeca s pravimi, samca pa odstranimo iz kletke. Če nimamo na razpolago tople sobe, raje počakamo s parjenjem do aprila. Med valjenjem prenehamo samico hraniti z jajčno hrano ter pre- idemo na bolj zrnato. Vsak dan zme- njamo vodo in skrbno pazimo na sna- go. Kopalno posodo ji za čas valjenja odvzamemo. KUNCEREJEC polagoma privaja svoje živalice na zeleno krmo. Nabira prvo mlado zelenje: sočno travo, mla- de koprive in regrat Posebno pazimo na breje samice, da imajo vedno na razpolago svežo vodo in čisto hrano z dodatkom sena. Doječim samicam do- dajamo krepkejšo hrano, zlasti prve- suicam. V mehko hrano jim dodajamo nekoliko klajnega apna. Eni samici pustimo največ 6 naj- krepkejšili mladičev. Hlevčke čistimo redno vsak dan in varujemo živalice pred prepihom. KOZJEREJEC spušča ob sončnem vremenu svojo žival na prosto, redno čisti stajo in toplo nastilja. En do dva tedna stare mladiče puščamo pri star- ki, da sesajo, kadar se jim zljubi, po tem času pa jih denemo v poseben prostor in jih pripuščamo le ob dolo- čenem času. Dojimo redno ob določeni uri. Za pleme puščamo le najlepše ži- vali in sicer od koz, ki so skotile v drugič ali tretjič v času od februarja do aprila, za pleme ne vzrejamo mla- dičev od prvesnic, t. j. samic, ki so kotile prvič. Rejci nam pišejo ... v eni izmed zadnjih številk našega lista smo objavili članek »Za male gospodarje«, na katerega se je oglasilo več rejcev malih živali z željo po združitvi v skupno organizacijo. Tov, Jager Ivan iz Nove vasi nam piše: »Rejcev malih živali nas je mnogo, po mestih in vaseh, toda ne poznamo se in ne vemo, kaj kateri goji. Želeti je, da se oglasijo vsi rejci in se zdru- žijo v enotni rejski organizaciji. Če nas bo dovoljno število, bomo lahko dosegli zaželjene «uspehe in nastopili pred skupnostjo s svojimi uspehi v korist skupnih interesov.« Tov. Jagru in ostalim rejcem pripo- ročamo, da se pogovorijo in združijo svoje misli in načrte za bodoče načrtno delo; sporočijo naj svoje sklepe ured- ništvu našega kotička, ki bo vedno na razpolago s potrebnimi nasveti za na- daljnji razvoj. Vse rejce vabimo, da pošljejo naše- mu uredništvu svoje prispevke o praktičnih izkušnjah v svoji reji, ki jih bomo rade volje priobčili v. našem kotičku. S korajžo na delo za naprednejšo rejo! SODELUJMO Z LJUDSKO UNIVERZO V CELJU Predavanja ijudske univerze dosezajo svoje cilje tedaj, če povzročajo v poisiušalcili пшо- rico uovih misli, spoznanj, vprašanj, zelje po nadaljujem znanju in prijetno notranjo du- ševno sproščenost ob zadovoljstvu nad no- vimi znanji in spoznanji. Lčinkovito preda- vanje izveueva taKo v posiusuluiU une v e i.. tedne, povzroča med njimi razgovore o sli- šani vsebini, zadovoljuje mnoge Jiulturne potrebe in odpira vrata novim. Izobraževalni proces, ki se je s tem pri- čel pri mnogih poslušalcih je trajen in učin- kovit zlasti tedaj, če izobrazbena snov, vse- bina predavanja zadeva tudi to ali ono po- slušalcevo osebno življenjsko, poklicno ali kulturuo-interesno področje. Če se tema pre- davanja dotika mnogih osebnih težav, ovir, napredovanja, zanimanja, uspehov, proble- mov, predavanju neprimerno bolj prisluhnem — saj upam najti v njem tisto spoznanje, resnico ali zakonitost, k.i je za me ravno sedaj potrebna, da jo poznam, da mi po- maga k pravilnemu delovanju in reševanju te ali one kulturne, poklicne, družinske ш družabne naloge. V današnjih dneh, ko lo- čujemo v naši kulturni in znanstveni dedščini vredno od nevrednega, napredno od nazad- njaškega, pravilno od napačnega, resnično od zlaganega in potvorjenega, dialektično stališče od idealističnega staliuča, želimo za- dovoljiti potrebe po znanju tako, da posta- jamo ob njem vse bolj in bolj pripravljeni /a kvalitetno in kulturno graditev nove druž- be. Dobra predavanja ljudske univerze, ki povzročajo in razvijajo v ljudskih množicah izobraževalne procese v širino in globino, so sedaj velika nujnost. Odbor ljudske univerze v Celju se zaveda, da ni njegova naloga organizirati samo pre- davanja, ampak naj s predavanji povzroča in razvija, pospešuje in usmerja izobraže- valne procese v množicah poslušalcev. Za uspešnejše vršenje te naloge je nujna večja povezava med poslušalci, predavatelji ter od- borom ljudske univerze. Udbor ljudske uni- verzo naj bi z zborom predavateljev sodo- življal in sočutii potrebe po znanju in iz- obrazbi naših ljudi, da bi z organizacijo in temami predavanj zadovoljevali resnično ob- stoječe potrebe po znanju in vzbujali nove. Tako postajajo naloge ljudske univerze na- loge poslušalcev, predavateljev in odbora. Če je bila doslej aktivna vloga poslušal- cev nekoliko pozabljena, tudi premalo upo- števana moramo odslej izboljšati izobraže- valni proces s predavanji tako, da ojačimo miselne, čustvene in spoznavne procese pri sprejemanju snovi predavanj do take stopnje, da bodo našli čim več zunanjega izraza, kar zelo olajšuje in omogoča nadaljnji potek iz- obraževanja. Skoraj vsakemu predavanju naj sledi debata, v kateri poslušalci prostoi^ in neovirano vprašujejo predavatelje. Uvede in pospešuje se naj dopisovanje med poslu- šalci in odborom ljudske univerze. »Savinj- ski vestnik« naj uvede stalno rubriko »Ljud- ska univerza«, kjer bi prilla do izraza mne- nja in problemi poslušalcev, predavateljev in odbora. V samem Celju naj se nameste na različnih krajih dva, trije nabiralniki za vprašanja, sporočila, odgovore na razne an- kete, kar vse izboljšuje in olajšuje stalno povezanost odbora LU s poslušalci. Izobraževalni proces je v bistvu proces samorazvoja vsakega posameznika. Potrebno jo uvesti te odnose in oblike dela med šte- vilnimi poslušalci in predavatelji, oziroma odborom LU, ker omogočijo in v veliki meri pospešijo samorazvoj v izobraževanju. Vabimo prebivalce mesta in okolice Celja, da z dopisi odboru ljudske univerze (naslov: Ljudska univerza v Celju-učiteljišče) spo-- roče svoje misli, predloge glede tem preda- vanj in skupnega izobraževalnega dela. Vabimo vse znanstvene, kulturne in pro- svetne delavce v Celju in okolici, da sporoče odboru ljudske univerze v Celju teme o ka- terih bi želeli predavati, kot tudi svoja mne- nja in predloge za kakovostni dvig dela naše ljudske univerze. Siv. i Kaj ce bo drugaee .. ? Razni »preroki« hitro zbegajo lahko- verne ljudi, posebno če govore o voj- ni. Že šestinštiridesetega leta so napo- vedovali vojno. Pomlad jim je za tako napoved najljubša. Ker je v zgodnji pomladi še ni bilo, so jo »preroki« pre- stavili na Veliko noč, ker pa so v mi- ru pohrustali velikonočne pisanke, so vojno prestavili na maj. Tako ti »pre- roki« in »strategi« napovedujejo vojno že celih pet let. Iz leta v leto, od pomladi do pomladi, od velike noči do velike noči itd. Čudno, da napovedo- valci bodočnosti ne pridejo v zadrego? Če ga potipaš za njegovo prejšnjo iz- javo, trmasto vztraja, vojna bo in mg^ ra biti, ko bo dren cvetel bo pokalo. Kam vodijo te govorice? Na primer: srečaš volivca, ki okleva »kaj če bo drugače?« In res, marsikaj je že drugače. Za- čuda, nekateri ljudje tega v svoji ta- jinstveni slepoti ne vidijo. Po osvobo- ditvi se je marsikaj predrugačilo, a nekateri so hote ostali slepi. To je ta- ko, kot če znanec po dolgem času pri- de v prijateljevo družino in se čudi, kako mu je hči zrasla, svojega sina pa ne opazi in se ne čudi, da je že dosegel vrh. Predsednik Krajevnega odbora v Lesičncm, Leskovšek, ima prijatelja v Spodnjem Zasavju. Večkrat ga ta pri- jatelj, ki mu je ime Jožko, obišče. On gleda na razvoj na Kozjanskem z od- prtimi očmi. Vselej kadar ga pot za- nese v te kraje opazi mnogo novega. Pred leti je bil Jožko ginjen; ko je videl, kako država lajša prebivalcem gorje, ki ga je natrosil okupator. Okrog milijon dinarjev je znašala pomoč za nakup živine. Takrat je Jožko dejal: »Če bo obnovitvena zadruga delala tako naprej, bo čez deset let zares po- polnoma drugače.« Letos je Jožko spet prišel na obisk. Prijatelj Leskovšek ga pričaka pri avtobusu, ki pripelje iz Rajhenburga. Leskovšku je na poti do avtobusne po- staje drugoval znanec, ki je šel na zobno ambulanto v Kozje. Pred leti je moral v Celje, če je imel srečo z avtobusom, drugače pa tudi peš. Zanj je bilo na Kozjanskem že malo dru- gače ... Leskovšek se pozdravi s prispelim prijateljem. Le malo časa sta se mu- dila v Kozjem in krenila na pot. 'Pred Puštanjem Jožku zastane ko- rak. Strmi in ne zine nobene. Leskov- šek ga začudeno gleda, kaj neki vidi? »Kakšna je to luč? Bogme, sveti se kot da je ves Pilštanj v kresovih?« »Ah, da,« se domisli Leskovšek, ki se je na to stvar navadil. »Luč smo do- bili. Elektriko. Saj sem ti vendar pi- sal?« Pisal si. Toda jaz sem mislil, da si me potegnil,« de Jožko. In Leskovšek mu je jel pripovedo- vati. Povedal mu je kako je Pilštanj izgledal po odhodu okupatorja. Razen zidov ni bilo v trgu ničesar. Še deske s podstrešij so skurili. Sedaj pa so vse popravili in uredili. Pilštanjčane je prevzelo veliko veselje, ko je za- svetila v njihovih izbah električna luč. Tudi v Lisičnem in Starem trgu jo že imajo. ^ pogovoru prideta do Šonovega. Te pred štirimi leti ni bilo ničesar, se- daj stoji na tem mestu kar pet gospo- darstev. » la je pa lepa. Kot čez noč. In ka- ko so se zedinili. Vsi na kupu. Dolgčas Jim že ne bo,< pripomni Jožko. Sreča ju znanec, ki jima je v razgo- voru povedal, da je prejšnji dan pe- ljal živinče v veterinarsko ambulan- to v Kozjem. Jožko je kar debelo po- gledal ob teh besedah, V Suhodolu Jožku spet zastane ko- rak: »Kaj tako brni in sveti, kot da je lucifer ušel iz pekla?« >To je traktor, ki že od jutra orje na Šonovem, sedaj pa se vrača v Šent- jur,« mu pojasni prijatelj. Drugi dan je po naključju prišel na predsednikov dom dečko, ki je pove- dal da hodi v drugi razred gimnazije aa Pilštanju. Jožko je mislil, da ga dečko hoče vleči za nos in ni verjel. Fant pa je vztrajal in mu razložil, da imajo v Pilštanju nižjo gimnazijo. Najboljši bodo šli v višjo gimnazijo. Za tiste, ki prihajajo v šolo iz oddalje- nih krajev kot iz Prevorja in Zagorja je v internatu brezplačna hrana in stanovanje. Jožko je končno moral verjeti. »Tu je pa res mnogo novega. Spo- minjam se, da so od tod redki šli т šole. Nekateri v Celje, drugi v Mari- bor. In kako težko so se šolali. Gla- dovali so in prezebali, da so le red- ki zdržali do konca. Jožko mu je moral verjeti, toda čudil se je toliko bolj. Poznal je življenje Kozjancev pred vojno. Vedel je, da so jih Nemci pre- ganjali. Da so se morali skrivati pri znancih po hribih, medtem ko so oku- patorski vojaki gospodarili v Pilšta- nju. Ni si pa mogel predstavljati, da bodo v tem kraju, le v pičlih petih letih tako daleč. Leskovšek mu objas- ni, da je to plod uspešnega dela ljud- ske oblastd, ki ima na Kozjanskem svoje korenine že iz medvojne dobe. Že 29. septembra 1944- so tam volivci izvolili Narodno-osvobodilrîi odbor. Poslej so se že nekajkrat izkazali pri volitvah, zavedajoč se, da jim ljudska oblast v novi državi prinaša mnoge koristi. Ljudje ne pozabijo in vedo, da se je med tem že v mnogočem izpremenilo. Ob koncu še k »prerokom« in »stra- tegom«. Kakšen je njihov namen? Ljudje na Kozjanskem so med vojno mnogo trpeli. Od vsega- zla se vojne najbolj boje. Naši nasprotniki vedo, da morajo udariti tja, kjer najbolj boli. S tem, ko govore, — da bo dru- gače, govore resnico. Že sedaj je dru- gače in še vse drugače bo, toda spet drugače kot »preroki« napovedujejo. Lovec pošlje psa, da mu spiasi zajca, ker ga v strahopetnem begu najlažje ustreli. To je namen naših sovražni- kov. Pri naših narodih pa so se zmo- tili. Pes bo sam obtičal v pasti, a lo- vec bo ostal brez pečenke. Naš veliki ljudski umetnik Župan- čič je pred vdorom sovražnika na Ju- goslavijo dejal: »Ljudje božji, ne na- sedajte, tujec vam ne bo ničesar dal» on samo jemlje.« Cepin Franjo. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva: Celje. Titov trg 1. — Telefon 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina plačana v go- tovini. — ^trtletna naročnina 36 din, polletna 72 din, celoletna 145 din. — »Savinjski vestnik« izhaja vsako soboto. FIZKULTURA POLET : KLADIV AR 14:8« Pred dvesto gledalci se je v nedeljo vršilo zanimivo srečanje v floretu med mladinski- mi ekipami Poleta iz Maribora in Kladlvar- ja. Dvoboj med mladinkami je bil neodločen 3:3, dočim so mladinci iz Maribora nadvla- dali domačine z 11:5, kar je vsekakor z ozi- rom na pokazano znanje Celjanov previ- soko izražen poraz. Mladinke Kladivarja so zamudile lepo priložnost za zmago. Iz ne- razumljivih razlogov je Vajdetičeva prišla na tekmovanje pol ure kasneje in v dresu prisostvovala tekmovanju kot gledalka. Pri mladincih je od domačinov pokiizal odlično l'ormo Jug, ki je ekepi prinesel največ točk, pa tudi ostali člani ekipe so zadovoljili s pokazanim znanjem številne gledalce. — Upoštevati moramo, da je Maribor nastopil v svoji najmočnejši ekipi z rutiniranimi borci, dočim se je domačinom opazilo, da jim primanjkuje tekmovalnih izkušenj in Edržljivosti. K rezultatu je mnogo pripomo- gel tudi sodniški zbor, ki ni bil na višini in je večkrat s svojimi odločitvami izzval eplošno negodovanje. ZIMSKO-ŠPORTNI KLUB »KLADIV AR« je 8. februarja na svoji redni letni skupščini polagal obračun o delu v minulem letu. Iz poročila predsednika je razvidno, da je klub, ki mnogo doprinaša k razvoju fizkulture v Celju, kljub raznim težkočam uspešno delo- val. Lepi uspehi so bili doseženi pri gradnji fizkulturnih naprav in v športnem udejstvo- vanju samem. V minuli zimi je bilo veliko zanimanje za hokej na ledu. članstvo smu- čarske sekcije je pokazalo vso sposobnost organiziranja smučarskih prireditev in so bili v tej panogi doseženi lepi uspehi. Refe- rent za smučarstvo je poročal, .da je klub v pretekli zimi izvedel nekaj kvalitetnih prire- ditev. Najbolj uspela prireditev je bil Иег- letov memorial v škarjah. 'S to prireditvijo so smučarji in planinci počastili spomin padlega borca, smučarja in alpinista Fran- ceta Herleta. Na pobudo Planinskega dru- Itva Celje, ki stremi za tem, da bi se tudi v Savinjski dolini razvilo smučanje, je pri- šlo do razgovorov, da bi se našla dobra po- vezava med obema društvima ali pa celo organizacijska fuzija. Skupščina je izglaso- vala predlog, da se smučarska sekcija Zim- sko-športnega kluba »Kladivar« fuzionira s Planinskim društvom Celje. Drsalna ploskev je bila razširjena. Tre- ningi za hokejiste in umetno drsanje se lahko vršijo ločeno. Vršijo se vse priprave, da bo letos lahko zaživel hokej na travi. Naloge novo izvoljenega odbora naj bi bile, da se razširi delovanje društva tudi izven Celja, da se izvrši akcija za množično pri- ključitev novega članstva, da. se izgradijo predvideni fizkultumi objekti, da najde pra- vilno povezavo z vsemi političnimi, uprav- nimi ter gospodarskimi ustanovami in orga- nizacijami, da stori vse, da se bodo v klubu vzgajali člani v duhu naše stvarnosti, požrt- vovalnosti do skupnosti in tovarištva. Tudi predvojaški vzgoji se mora v bodoče posve- čati veliko pozornost. M. C. SMUČARSKO PRVENSTVO II. GIMNAZIJE Zadnji dve nedelji so izkoristili dijaki TI. gimnazije za zavodno smučarsko prvenstvo. Ker v Celju ni snega je preteklo nedeljo 25 mladincev pohitelo na Mozirske planine, V obeh disciplinah je zmagal Krivec Emil iz IV. b pred Vernikom iz IV. b razreda. Dne 24. II, t. 1. pa so pionirji pod vod- stvom tov. Juga priredili izlet na Celjsko kočo, ki se ga je udeležilo 50 smučarjev. Na smučiščih pod Tolstom so izvedli tekme v smuku in slalomu. V smuku je zmagal Trobiš iz II. C pred čatrom I. a in Rovš- nikom iz II. b razreda, dočim je v slalomu postal prvak lOletni Napret iz I. d razreda pred Vedetom iz II. č in Korošcem iz I. a razreda. V splošnem so pionirji pokazali so- lidnejše znanje od mladincev. Zlasti so se odlikovali pionirji iz celjske okolice. Nad- vse pa je ugajal lOletni Zadravec Matevž iz I. osnovne šole, ki je na obeh tekmovanjih z lepo tehnično vožnjo v slalomu dosegel iz- vrstne rezultate. Kljub zaporednim slabim zimam v Celju, ki niso nudile prilike smu- čarskega udejstvovanja, našim najmlajšim,' so gimnazijske smučarske tekme pokazale, da v Celju raste navzlic vsem težavam nov smučarski kader, ki bo v bližnji bodočnosti lahko uspešno zamenjal starejše tekmovalce. SKUPŠČINA OKRAJNEGA STRELSKEGA ODBORA V februarju je bila v Celju 3. redna letna skupščina Okrajnega strelskega odbora za Celje-mesto in okolico. Skupščine se je ude- ležilo 33 od 45 izvoljenih delegatov strelskih družin iz mesta in okolice. Kot gosta sta skupščini prisostvovala zastopnik OK KPS in OLO Celje-okolica tov. Grm Anton ter za- stopnik MO ZB tov. Gabrič Tone. Predsednik odbora tov. major Radovič je v svojem referatu najprej poročal o politični situaciji v svetu, nato pa navedel v glavnih; obrisih vso uspešno in neuspešno dejavnost odbora od pretekle skupščine pa do danes. ' Tov. čater je podal kritično poročilo O; delovanju odbora v preteklem letu, v kate-: rem je navedel probleme in vzroke neuspe-' hov z gradnjo novega strelišča v Celju obi Selcah, podrobneje pa je analiziral nepra-' vilno delo bivšega plačanega sekretarja Trav-j nerja ter nedelavnost večine članov starega, odbora, kakor tudi odborov posameznih- strelskih družin.' Pohvalil je za požrtvovalno! delo tov. majorja Radoviča ,dr. Pavlica, ing.; Premšaka in druge, od strelskih družin paj strelsko družino »Kovinar« iz štor ter »Fr.j Prešeren« iz Arje vasi. \ V imenu novoizvoljenega plenuma je tov.; dr. Pavlic predlagal skupščini v odobritev! naslednje sklepe: ! Pregledati je treba takoj članstvo strel-i slcih družin. Povezati družine posebno še z* organizacijo ZB in predvojaško vzgojo. Or-; ganizirati tekmovanja v propagandne na-j mene za pridobitev novih članov, posebno: še v smislu izvenarmadne vzgoje. Cuvatiî orožje in municijo ter voditi o orožju' strogo; evidenco. Poslati na seminar, ki ga bo or-' ganiziral okrajni strelski odbor, najboljše člane. Urediti administracijo, posebno pa šej finančno poslovanje, da bo možen vsak саз^ pregled. Skupščina je vse sklepe soglasno sprejela,'; s čimer so postali obvezni za vse članstvo; strelskih družin v Celju in okolici. ! Po končani skupščini se je plenum takojl sestal in izvolil iz svoje srede nov odbor 3\ predsednikom tov. majorjem Radovičem,- podpredsednikom tov. Jermanom ter sekre-i tarjem tov. Čatrom. j ŠAH Tumir četrto-kategomikov Okrajni šahovski odbor Celje in okoUca jej na zadnji seji določil razpis turnirja četrto-j kategornikov, ki bo pričel v torek 6. marca v šahovskem domu od 19. uri. Pravico igra- nja imajo vsi četrtokategoiniki, tudi tisti, ki so leta 1947. dosegli to kategorijo in po tem niso imeli prilike udeležiti se kategor- niških turnirjev. Prijave poslati, odn. od- dati v šahovskem domu. Prijavnina 25 din. Prijave se zaključijo 5. marca. OBJAVA Mestni ljudski odbor javlja, da bodo od- slej na vseh poverjeništvih uradne ure za stranke dnevno od 8. do 12. ure. Ker je točno uradno poslovanje možno le. če imajo uslužbenci tudi čas za interno delo in ker je to tudi v interesu strank samih, pričakujemo, da te uradne ure upoštevajo ia se jih točno drže. __ ML.O — tajništvo KINO »METROPOL« CELJE Od 1. do 8. marca 1951, ameriški film »NJEN OTROK« KINO »DOM« CELJE Od 2. do 5. marca 1951, ameriški film »GENTLEMAN JIM« ] OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO 'V zvezi zadnje reorganizacije gospodar- skih poverjeništev Ljudskega odbora se je izvršila tudi točna razmejitev kompetenc vodstva lokalnih podjetij in poslovanja. Pre- imenovala so se tudi povcrjeništva. Da bi olajšali poslovanje in omogočili vsem zainteresiranim dostop do pravega na- slova, obveščamo vse prebivalstvo, terenske odbore, odbornike ljudskega odbora, pod- jetja in ustanove o delokrogu gospodar- skih poverjeništev, in sicer: A) Svet za lokalno industrijo (prej po- verjeništvo za lok. industrijo) upravlja ^ sledečimi podjetji: 1. Cementnine. 2. Instalacije. 3. Tovarna tehtnic in sit. 4. Zlatarna. 5. Lesno prede- lovalno podjetje (z bivšo žago Sodin). 6. Tovarna pohištva (bivša tovarna Vehovar in Mizarstvo MLO). 7. Tekstilna tovarna. 8. Tovarna perila. 9. Oblačila (bivšo Oblačilne delavnice). 10. Agentura lok. proizvodnje (sklepanje pogodb za ind. podjetja, prodaja proizvodov proste prodaje, nabava surovin, uvoz, izvoz in prirejanje gospodarskih raz- stav). B) Poverjeništvo za lokalno gospodarstvo (doslej Poverjeništvo za komunalne zadeve) vodi splošno komunalno politiko v ožjem in širšem smislu. Vodi brigado za izboljša- nje izgleda mesta, ureditev javnih cest, jav- nih in prometnih ploskev, javnih naprav, lo- kalnega prometa preko Uprave za lokalni promet. Urejuje in usmerja stanovanjsko politiko in izgradnjo stanovanjskega fonda, usmerja izgradnjo mesta potom regulacij- skega načrta. Določa lokacije in izdaja gradbena dovoljenja. Predlaga razširitev in lo- kacijo trgovsko-obrtno-uslužnostnega omrež-« ja in v splošnem obravnava vsa področja v zvezi z dvigom družbenega standarda pre- bivalstva našega področja. Upravlja z naslednjimi podjetji : 1. Gradbeno podjetje. 2. Podjetje za ceste in kanalizacije (vse nizke gradnje in vzdr- ževanje snage). 3. Uprava državnih stano- vanjskih zgradb. 4. Plinarna — vodovod z javno razsvetljavo. 5. Kinopodjetje. 6. Po- grebni zavod in Uprava pokopališč. 7. Biro za projektiranje. 8. Javni nasadi in naprave z naslednjimi obrati: a) Okrasna vrtnarija, b) Cvetličarna, c) Parki in nasadi, d) Teht- nice, e) Kopališča, f) Javna stranišča, g) Tržnica, h) Plakatiranje, i) Shranjevalnica koles, j) Pralnica, k) Zemljišča (vrtičkarji). 9. Prevozništvo. Razen tega spadajo pod kompetenco uprav- ljanja omenjenega Poverjeništva še nasled- nji obrati, katerih zaenkrat še nima in sicer: a) čistilnice in barvarne, b) Krpalnice pe- rila, ki delajo v sklopu pralnice, c) Snaže- nje obutve, d) Snaženje in pospravljanje sta- novanj, e) Snaženje oken in fasad, f) Žaga- nje drv. g) Shranjevanje in prenos prtljage, h) Dimnikarstvo. C) Poverjeništvo za obrt. Sem Spada vode- nje splošne obrtne politike na področju mesta. Sprejema prošnje za obrtna dovoljenja, izdaja obrtna dovoljenja in vrši vse posle v zvezi z reševanjem obrtne problematike. Upravlja z uslužnostnim podjetjem, ki mu pripadajo sle- deči obrati: Brivnice in česalnice. čevljarstvo. Finome- hanika. Elektroinstalacije. Kleparstvo I in II. Modistinja. Klobučarstvo. Kozmetika. Krista- lija. Mizarstvo. Slikarstvo. Valjčni mlin. Vul- kanizacija. Zlatarna — popravljalnica. Meha- nične delavnice. Iz pisarne MLO Celjd NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUZBA Dne 4. marca 1951 tov. dr. Fišer Jože, Kržišnikova ul. 7. Nedeljska zdravstvena de- žurna služba traja od sobote opoldne do po- nedeljka do 8. ure zjutraj. OBVESTILO O ODPRAVI FIRME »DES« IN USTANOVITVI PODJETJA ELEKTRO—CELJE Namesto odpravljene Uprave podjetja za razdeljevanje električne energije, Celje, s skrajšanim nazivom »DES« je bilo ustanov- ljeno in registrirano novo državno gospo- darsko podjetje republiškega pomena, pod firmo Elektro-Celje. Direkcija podjetja in njeni obrati imajo odslej naslednje naslove: Elektro-Celje, direkcija v Celju, poštni pre- dal 56, Elektro-Celje, Obrat Celje, Sv. Peter v Sav. dolini, Slovenj Gradec, Laško, Tr- bovlje in montažni obrat Sv. Peter v Sav. dolini. VABILO na 5 .redno letno skupščino Okranjega od- bora Rdečega križa Celje-okolica, ki bo dne 11. marca 19.51 ob 8 zjutraj v ogelni dvo- rani OLO Celje-okolica. Delamo za mir in bratstvo vseh narodov sveta! VABILO na 6. redno letno skupščino Mestnega od- bora RKS Celje, ki bo v petek, 9. marca ob 17.uri v dvorani Okrajnega sindikalnega svet« v Celju, Šlandrov trg 5. PRODAM lep lestenec (luster). Vprašati v Celjski tiskarni v ekspeditu. UGODNO prodam dobro ohranjen šivalni stroj z dolgim čolničkom. Vprašati, Dečko- va cesta štev. 27 (v dopoldanskih urah). ZAMENJAM ali prodam četrtino hiše (eno- družinsko stanovanje) in gostilno v indu- strijskem kraju v Savinjski dolini ob gL cesti. Naslov v pravi. IŠČEM gospodinjsko pomočnico po možnosti starejšo, k tričlanski družini, za takojšea nastop. Vizjak Rudi, šolski upravitelj, Socka p. Nova cerkev. PREKLICU JEM vse besede, ki sem jih iz- rekla proti tov. Mežnarjevi iz Žalca o Re- stavraciji za delavce in nameščence v- Celju. Danica Pocajt, Podkraj štev. 60 p. Velenje. ZAMENJAM enosobno stanovanje s pritikli- nami v mestu za enako v bližini mesta ali v mestu. Naslov v upravi. PRODAM ali zamenjam dvostanovanjsko hišo v bližini Celja. Naslov v upravi. DNE 24. februarja mi je bila v vlaku Celje —Šoštanj odvzeta denarnica z vsemi doku- menti in 5.000 din. Osebo, ki je bila opa- zovana, opominjam, da jo vrne na naslov, označen v denarnici . KUPIM obleko za 121etnega, siromašnega fantka. Prodam dobro ohranjeno preprogo. Naslov v upravi. PRODAM skoraj nov kompletni štedilnik na 2 in pol plošče — 21 col, z dvema pečni- cama in vsemi ogali. Rozman Andrej, klju- čavničar Celje. KUPIMO »Ondulir« železa. Naslov v upravi. ZLAT UHAN s kamenom sem izgubila 28. 2. iz Celja do Lopate. Poštenega najditelja, prosim, da ga vrne v upravo.