POROČILO 1982 ^ !{ 470 484 B. NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1. Dotok knjižničnega gradiva (vod.ja Slavka Lokar) V letu 1982 je oddelek sprejel 541.5o4 (v letu 1981: 516.217) kosov različnega knjižničnega gradiva. Za zbirke NUK smo obdržali 87.74-0 (v letu 1981: 85.164) kosov, knjižnicam, ki so po zakonu določene, da prejmejo obvezne izvode tiskov, in zamenjevalcem pa je oddelek poslal 392.17o (v letu 1981: 379*951) kosov knjižničnega gradiva, izločili smo 61.594 obrazcev. Po izvoru in skupinah pomeni to gradivo vključno s posebnimi in drobnimi tiski, ki količinsko znašajo 25.4-91 kosov, naslednji prirastek za NUK: Knjige -Periodični tisk Plošče + Razno Skupaj k 3. s 010 1982 1981 1982 1981 1982 1981 1982 1981 0 21.873 (16.145) 22.798 (21.772) 563 (593) 25.17o 7o.4o4 (63.418) N 2.73o ( 1.892) 4.oo4 ( 4.oo6) 6.734 ( 6.007) Z 1.633 ( 1.788) 5.178 ( 5.855) 18o 6.991 ( 7.G'i$) D 827+( 752) 2.643 ( 6.84o) 141 3.611 ( 8.o96) 27.063 (2o.577) 34.623+(38.533) 563 (593) 25.491 87.74o (85.164) + Za redno obdelavo v AIK in SK smo akcesijsko pripravili še 971 knjig Francoske zbirke (preureditev Francoske zbirke). ++ Oddelek za obdelavo periodičnega tiska je v letu 1982 sprejel I66.007 kosov jugoslovanskih periodičnih tiskov. Dotok knjig je višji kot smo predvideli (načrt 22.000 -inventariziranih 27.o63 knjig).Povečalo se je število slovenskih obveznih izvodov - monografij, delno tudi zaradi novega načina obdelave in je v številu 8.0I3 izvodov upoštevan celotni inventa- rizirani prirastek knjig v letu 1982 (pri starem načinu obdelave je bjrl zaostanek 2 do 3 mesece, ker je signireina knjiga z listkom F: šla dvakrat v tekoči trak obdelave). Pri novem načinu obdelave še nimamo točnih podatkov, za koliko se je skrajšal postopek obdelave. Ko bodo odpravljene vse začetne težave tega prehoda (z novim načinom smo pričeli l.lo.l982) predvidevamo, da bo knjiga v mesecu dni na mestu v skladišču. Povečal se je tudi dotok slovenskega periodičnega tiska pa tudi dotok jugoslovanskega obveznega izvoda ne izkazuje zmanjšanja. Dotok bi bil še višji, če bi knjižnice redneje dostavljale knjige in sezname (npr. Narodna i sveučiliščna biblioteka Zagreb in natica srpska Novi Sad). Tudi nakupi, zamene in darovi izkazujejo povišanje -načrt 4.3oo knjig, inventariziranih 5«19o knjig. Presežen je delovni program nakupov za 36,5 % ~ načrt 2.ooo - inventariziranih 2.73o knjig); ianj pa je inventariziranih zamen, saj imajo nakupi pri obdelavi prednost zaradi poravnave računov. Darov je bilo dejansko več kot jih prikazujemo, saj inventariziranih knjig Francoske zbirke (791 knjig) ne štejemo v prirastek, čeprav smo jih akcesijsko pripravili za obdelavo v AIK in 5K (postavite v i. n xc ornpletaci j). Zvišano je tudi število postavitev in oddaje knjig v AIK - 23.3oo knjig (1981: 17.351). Univerzitetnim, nacionalnim, raziskovalnim in inšti-tucijskim knjižnicam po svetu, s katerimiJvzdržuje NUK zamene, smo poslali 1.263 knjig (1981: 1.661) - letos nismo pošiljali Slovenske bibliografije, in 1.997 korov periodičnih publikacij (1981: 1.418). V inventarno knjigo zame n je bilo vpisanih 1.963 enot (1981: 1.834) in obnovljeno naročilo 115 naslovov (v 521 izvodih) periodičnih publikacij. Uredništva oziroma izdajatelji pošiljajo 2ol izvod neposredno tujim knjižnicam, ostale pošiljamo sami. Ekvivalenca zamen izkazuje, da imamo dobropise samo na vzhodu? izčrpali smo že prekomerno kredite v vseh zahodnih knjižnicah in smo se morali že odpovedati nekaterim naslovom revij. Izbor naših ponudb je prilagojen potrebam knjižnic, s katerimi zamenjujemo in tudi gradivo, ki ga pošiljajo v zameno^ je skrbno izbrano iz njihovih ponudb oziroma je poslano na naše naročilo. Oddelek je prejel več darov: kanadska ambasada nam je podarila 127 knjig, javno tožilstvo l.lo4 knjige, nekaj manjših darov pa so nam posredovali razni posamezniki. Del knjig smo odbrali za postavitev in zamenjavo; iz 16 zabojev gradiva, ki ga je v letu 1979 odstopila sknjižnica Skupščine SHS, je večino prevzel oddelek za obdelavo periodičnega tiska, nekaj ga bomo še vključili v redno obdelavo, vse duplikate pa smo odstopili Univerzitetni knjižnici v Mariboru. INVENTARIZACIJA:slovenskih obveznih izvodov (posta-vitvenih in arhivskih) je bilo inventarizirano 3.ol3 (1981: 5.684), jugoslovanskih obveznih izvodov 13.860 (1981: lo.46l), nakupov 2.73o (1981: 1.892), zamen 1.633 (1981: 1.788) in darov 827 (1981: 752) - skupno 27.063 knjig (1981: 2o.577), pripravljenih za obdelavo v AIK in SK 23.o34 knjig. Na naslovne kartoteke slovenskih periodik (1982: novih naslovov 143) je bilo evidentiranih 11.399 kosov (1981: I0.886), oddano 22.798 kosov. POSTAVITEV: v letu 1982 je bilo postavljeno 23.3oo knjig (plan 17.000) po naslednjem načinu oddajanja: redne vrste 13.256 knjig in kompletacije 5.354 knjig (1981: 3.521), skupaj I8.6I0, l.o71 periodik (1981: 11.297) in arhivi 3*619 knjig (1981: 2.533). EKSPEDIT: je odposlal 392.17o kosov različnega knjižničnega gradiva v 1.53o velikih paketih; za zamene in medbibliotečno izposojo pa je pripravil 1.262 malih paketov. ADMINISTRACIJA: oddelek je prejel 1.447 dopisov in poslal 2.o46 dopisov. Protokolirano je bilo 3.493 dopisov, napisano in poslano 249 aviz za pakete zamen in 414 seznamov obveznih izvodov. ^a evidenco oddelka - naročila, koordinacije in inventarizacijo - je bilo napisano 32.636 listkov, v interne kataloge smo jih vložili 22.684. Naročili smo 2.247 naslovov tujih monografskih in 361 naslovov serijskih publikacij (nakupi + zamene-) j v koordinacijo smo poslali 1.151 naslovov monografskih in 335 naslovov serijskih publikacij. Naročili smo tudi 748 naslovov jugoslovanskih monografskih publikacij (arhivski izvod, priročniki za hišo in knjige za zamenjavo) in obnovili naročilo za 521 izvodov periodičnih publikacij (115 naslovov). Oddelek je sodeloval s poročili in gradivom pri koordi- O * naciji nabve tujih knjig in periodik v SRS s Komitejem za razi-skovalno dejavnost in tehnologijo; za Kulturno skupnost Slovenije - program;prisotnost slovenske knjige v tu0ini - je izdelal poročilo o pošiljanju slovenskih tiskov (vsebinska in številčna zamenjava v letu 1982 z vso finančno dokumentacijo ) in prošnjo za izredna sredstva za nakup slovenskih knjig v letu 1933; za Raziskovalno skupnost Slovenije pa je pripravil poročilo o pomembnejši tuji informacijski in znanstveni literaturi ^s finančno dokumentacijo), ki jih je NUK pridobila v letu 1982. Oddelek je od 1.2.1982 kadrovsko ustrezno zaseden. j*.* •• - Obvezno 14 dnevno šolsko prakso so v oddelku opravljali trije dijaki. g. Obdelava knjižničnega gradiva Abecedni imenski katalog (vodja Majda Armeni)je prejel v obdelavo 18.61o enot. Katalogiziral in oddal stvar -nemu katalogu je v nadaljnjo obdelavo 15.331 enot, neposredno tehničnemu oddelku za opremo in nato za vskladiščenje 2.749 enot, skupno torej 18.080 enot. Za navedeno gradivo je bilo izdelanih 17.428 listkov. Pri delu je imala pred.ost obdelava za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska. V javni imenski katalog je bilo vloženih 2o.41o listkov, v matični katalog 2o.o87 listkov, v katalog arhivskih primerkov in v katalog centralne katalogizacije slovenskega tiska pa 2.627» v vse štiri kataloge torej 47.324- listkov. Vodja odelka je poleg centralne katalogizacije slovenskega tiska, uvajanja novih delavcev NUK sodelovala v slovenski in zvezni AIK komisiji, spremljala je nastajanje oziroma dela pravilnika E.Verone, predavala na seminarjih in nudila strokovno pomoč katalogizatorjem izven NUK. Stvarni katalog ^vodja Miloš Rybar) je prevzel v obdelavo 14.918 kosov knjig (oziroma 13.784 enot) za abecedni stvarni in za sistematski katalog; opremil jih je z 12.482 gesli in 2o.o33 vrstilci UDK. Za postavitev v skladišču je pripravil 14.184 kosov oziroma 12.876 enot. Prednostno je za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska klasificiral slovenske tiske. V abecedni stvarni katalog je bilo vloženih 11.59o ‘ listkov, v sistmetski katalog I0.686 listkov v interni katalog lo.257 listkov, skupaj 32.533 listkov. Oddelek za obdelavo periodičnega tiska (vodja Jelka Gazvoda). Oddelek je prejel v obdelavo 215.o96 kosov periodičnega tiska (v letu 1981 176.137 kosov). To gradivo obsega 9?o naslovov slovenske periodike, 8o4 naslove tuje periodike, 33 naslovov slovenske zamejske periodike in 15 naslovov emigrantske periodike, skupaj 852 naslovov inozemike (v letu 1981 833 naslovov). Iz drugih jugoslovanskih nacionalnih bibliotek smo prejeli 4.4oo naslovov periodike, od tega smo jih za obdelavo in hranjenje obdržali 2.763, izločili pa 1.637. Skupno število naslovov domače in tuje periodike, prejetih v letu 1982 je 6.222 (v letu 1981 smo prejeli 5.836 naslovov). V evidenčne kartoteke je bilo vpisanih 65.673 kosov (v letu 1981 82.935 kosov), inventariziranih pa 6.798 ( v letu 1981 8.562 enot). Katalogizirano in klasificirano je bilo 7.4-93 enot (v letu 1981 2.671 enot); s tem je bil odpravljen tudi ves zaostanek pri inozemski periodiki. Za arhiv je bilo pripravljenih 1.29o enot, za postavitev 1.14-5 novih revij, za vezavo pa 4o4 enote. Izdelano je bilo 2.393 novih katalognih listkov; pošiljalcem obveznih izvodov smo reklamirali 357 številk posameznih revij. V knjižno skladišče je bilo oddanih 7*4-88 enot, v tehnični oddelek 1.441 enot, v depo Mekinje 1.427 enot; vse letos evidentirano periodično gradivo je bilo vloženo v skladišče časnikov oziroma v priročno skladišče revij. Oddelek je posredoval 2.595 informacij (v letu 1981: 1882) in izposodil 11.338 kosov gradiva 3.461 uporabnikom, od katerih je bilo študentov 1.361 (v letu 1981 je bilo izposojeno 11.199 kosov gradiva 3.117 uporabnikom). wddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (vodja Lidija Wagner) je za natis slovenske bibliografije 1976 opravil tipkanje rokopisa - 1.115 strani, pripravil in izdelal kazala in statistike ter opravil korekture. uddelek je redno pripravljal mesečno bibliografijo objavljeno v reviji Knjiga in jo dostavljal Zavodu za statistiko SR Slovenije. Bibliografsko je bilo obdelanih 3.645 knjig in 11.17o člankov. V celoti je bilo izdelanih 18.9o5 listkov, dopolnjenih 1.876 listkov, vloženih v kartoteke pa 52.559 listkov. Evidentno obdelanih je bilo 4o5 letnikov (11.331 kosov) časopisja ter opravljeno: dopisovanje signatur in naklad; popis knjig, ki jih NUK nima; pregledovanje tujih bibliografij; prevzem, pregled, preverjanje in izbor tekočega gradiva; izločanje gradiva, ki se bibliografsko ne obdeluje; iskanje manjkajočih podatkov in razreševanje šifer (17 dopisov, lo9 razrešenih šifer in psevdonimov z ustrezno kartoteko); kontrola katalogiziranih knjig in izpisanih člankov. Delo z obiskovalci je obsegalo: 3^-0 zahtevnejših in 274 manjših bibliografskih informacij; strokovno pomoč izdelovalcem raznih bibliografij in 7odstvo ekskurzij po knjižnici. Delavci oddelka so v delo uvajali praktikante in novince, predavali na letnem knjižničarskem tečaju (14- ur), na knjižničarskem tečaju za Slovence v Trstu (4 ure) in se udeležili dveh seminarjev za AOP. 1 delavka je obiskovala začetni 4 tedenski bibliografski tečaj. 3. Obdelava posebnega gradiva Rokopisna zbirka(vodja Jože Šifrer) se je v letu 1982 obogatila z 18 novimi enotami. Pomembnejše nove pridobitve so naslednje zapuščine: Danila Lokarja (36 dokumentov), Mirka Rupla (lo5 kosov), Branimirja Kozinca (444 kosov), Etbina Kristana (45 kosov), Ivana Cankarja (17 risb), predvsem pa Frana Petreta (4.853 kosov). Vse nove pridobitve so vpisane v inventarno knjigo. Inventariziranih je bilo 18 enot s 5-586 kosi. Zapuščina Branimirja Kozinca je bila odkupljena, vse ostalo so darila. Na gradivih sta bili opravljeni 1. in 2,faza redne obdelave: pregled in popis, vložitev v mape in invetarizacija. Katalogizacija korespondence Matije Murka se ni nadaljevala, ker tega dela s sedanjim številom delavcev ni bilo mogoče opraviti. Dotok v sklad je reden. V letu 1982 je prišlo 591 enot Inventariziranih je bilo 392, na police postavljenih 392. Poleg rokopisnega so delavci sproti urejali in skrbeli za ostale fonde v zbirki: fond redkih tiskov s kartoteko fond inkunabul, fond NOB s kartoteko, D - fond s kartoteko, fond mikrofilmov s kartoteko in priročno knjižnico. Dotok novejših časnikov, časopisov in revij v fond je urejen. Starejši letniki niso kompletni, se pa počasi dopolnjujejo. Sproti se dopolnjuje tudi bibliografija emigrantskega tiska. Evidentiranih je večina knjig, ki so izšle v letu 1982. Podatke zbiramo iz redne periodike, deloma pa iz bibliografij, ki so dodane nekaterim knjigam in iz tujih bibliografij. Začeli smo tudi z bibliografijo člankov iz pomembnejših revij in časnikov. Do konca leta 1982 je v celoti obdelan Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije, v večjem delu pa tudi revija Vestnik iz Buenos Airesa. Za gradiva iz D - fonda smo v letu 1982 imeli 11 obiskovalcev, izposojenih je bilo 14 enot gradiva, ^lavna uporabnika sta SAZU ( biografski leksikon) in RSNZ. Zanimanje strokovne javnosti za fotografiranje in fotokopiranje gradiv iz naših fondov je vse večje. Delaci imajo veliko dela s pripravo, varstvom, kontrolnim pregledovanjem in ponovnim uvrščanjem gradiv. 0 tej dejavnosti se ne vodi nikaršna evidenca. Največja tovrstna akcija je bila razstava Zakladi NUK v Canarjevem domu v februarju in marcu 1982. Jože Šifrer in Marijan Ozvald sta pripravila večjo količino gra.tiv za to razstavo in bila tudi strokovna vodiča po njej (vsak približno desetkrat). Ob tej priložnosti je izšla tudi posebna publikacija Zakladi NUK, za katero sta oba napisala tudi strokovne članke. Obiskovalcev v čitalnici je bilo 992, skupnih obiskov 13 z 263 udeleženci, skupaj torej 1.225 obiskovalcev. Izposojenih rokopisov je bilo 1.4-14 enot, tiskov 2.198 enot, skupaj 3*612 enot. Gradivo iz naših fondov se ni izposojalo na dom, D - fond pa . v čitalnici leyz dovoljenjem ravnatelja. Delavci zbirke so pogosto dajali ' ‘ telefonske in osebne informacije o gradivu. V rokopisnem fondu je najbolj aktualno vprašanje rokopisnega gradiva Louisa Adamiča, ki je že sortirano, ni pa še popisano in inventarizirano. Kljub temu, da je gradivo obsežno, bi ga bilo treba čimprej urediti, ker zanj obstaja veliko zanimanje javnosti. Začetna dela je po pogodbi v prvi polovici leta 1982 opravil Matjaž Klemenčič. Treba bi bilo nadaljevati s katalogizacijo gradiva, , ki je zastala zaradi obilice sprotnega dotoka rokopisnih gradiv, ki se sproti obdelujejo do take mere, da so dostopna uporabnikom. - 1 ■ PROBLEMATIKA: ^a oddelku praktično ni več nobenega prostroa za shranjevanje prihajajočega rokopisnega gradiva, zato sta nujno potrebni dve dodatni omati. Strokovno je treba razrešiti tudi vprašanje NOB fonda, ki se sedaj smatra kot zaključen fond. Ker zbirka pridobiva nove medvojne tiske, ki sodijo v ta fond, je smiselno, da se fond odpre in tekoče dopolnjuje. V prihodnjem letu je treba razrešiti tudi vprašanje fonda Sklad Borisa Kidriča. Ker se bo preselil v podstrešna skladišča, ni več smiselno, da se inventarizira in izposoja v rokopisni zbirki. Ker fotografiranje in fotokopiranje naših gradiv narašča in ker je pomembno, kako se te preslikave uporabljajo v javnosti, je v novem letu potrebno uvesto interno evidenco o teh storitvah. Glasbena zbirka (vodja mag. Ivan Klemenčič) je prejela v obdelavo 854 tiskov, J>o rokopisov, 32o gramofonskih plošč, 2o6 kaset - skupaj 1.41o kosov; inventariziranih je bilo 376 muzikalij; 292 plošč in kaset, katalogiziranih je bilo 1.748 enot in izdelano 2.o99 listkov ter opravljeno l.lol vpisov. Zbirko je obiskalo 1.122 uporabnikov, ki so si izposodili 5-587 kosov gradiva (5.461 v čitalnici, 126 na dom )-Danih je bilo 737 informacij. Med obiskovalci je bil pomemben študijski obisk prof. Leona C. Muskatevca (Univerza Wisconsin - ZDA) - ob tem obisku je bil sklenjen dogovor, da bomo začeli za omenjeno univerzo, ki želi oblikovati zbirko slovenskega glasbenega gradiva, mikrofilmati za to zbirko slovensko glasbeno, zlasti zborovsko gradivo; zbirko sta obiskala tudi glasbena strokovnjaka dr. Milan Kuna (ČS3R) ter dr. Mosusova iz Beograda. V tem letu je zbirka pridobila nekaj ugodnejših rokopisov in literarnih prvencev M.Kogoja (v kopijah), iz SNG Opera kopije nakaj pomembnejših oper slovenskih sladateljev, ki niso bile tiskane, gradivo iz Gerbičeve zapuščine ter celotni zapuščini J.Kende in J.Betetta (preko 5oo enot), v teku pa je pridobivanje zapuščin M.Bravničarja in S.Koporca ter rokopise, medvojne V. Ukmarja. V razstavno dejavnost NUK se je oddelek vključil s pripravo in komentiranje; glasbenega gradiva za razstavo "Zakladi NUK" ter v sočasno izišli publikaciji t predstavili gradivo in delo zbirke; s pripravo in izborom gradiva ter z referatom smo sodelovali tudi pri rastavi ob 2oo-letnici slovenske opere. Kartografska in slikovna zbirka (vodja Metka Avsenak) je prejela iz raznih virov 6.215 kosov gradiva -večina dotoka so slovenski obvezni primerki 5.356,nakupov je bilo 19, darov 28, 6 zamen iz nabavnega oddelka ter lo priročnikov iz tehničnega oddelka. Inventariziranih je bilo 1.634- enot (2.862 kosov); na novo obdelanih in shranjenih je bilo 5-956 kosov gradiva (2.666 slovenskih lepakov, 2.253 razglednic, 786 grafik, 212 portretov, 36 zemljevidov, 3 oglasi), izdelanih, preverjenih in vloženih v razne kataloge je bilo 5*963 kartotečnih listkov. Zbirko je obiskalo 5°4 uporabnikov, ki so si izposodili 12.7o7 kosov kartografskega ali slikovnega gradiva. Posredovanih je bilo 595 informacij. Zbirka je sodelovala s svojim gradivom pri razstavah NUK, - Bleivveiss, Krleža, Slovenski humoristi; posebni napori pa so bili vloženi v priprave na razstavo "Zakladi NUK", za katero je pripravila domišljen izbor gradiva, besedila komentarjev ter spremno besedilo v publikaciji Zakladi NUK. V tem letu je zbirka sodelovala tudi pri razstavah drugih ustanov: Mestni muzej - Tito med nami v Ljubljani, Mestna galerija - Partizanski plakat, 6b obletnici hotela Slon. Sodelavki zbirke sta nudili strokovno pomoč pri -obdelavi gradiva sorodnim ustanovam, seznanjali skupinske obiske z delovanjem in posebnostmi zbirke; pridobili iz privatnih zbirk 796 kosov starejših zemljevidov, razglednic in portretov; dajali predloge za nakupe; pripravili za natis slovenski prevod Mednarodnega standardnega bibliografskega opisa kartografskega gradiva ISBD (CM); pregledali oziroma opravili inventuro starejšega gradiva (CR II od 1 - 2 ri>L\A-in CR II od 1 - 3 7o5). Neustrezni prostori ter oprema zbirke ter premajhno število strokovnih delavcev so še vedno ovira za nemoteno delovanje zbirke. Stanje fonda: 132.4o2 postavitvenih izvodov; 3o.679 arhivskih primerkov; 4.919 dvojnic - skupaj 168.ooo kosov kartografskega in slikovnega gradiva. Opomba: Pregled stanja fondov in prirastka vsega gradiva,navajanega pod B. točke 1-3 daje priloga IV. Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek) je prejela 27.o62 kosov. Po pravilih za obdelavo tega gradiva je evidentirala ali popisala 12.173 kosov in uskladiščila v depoju v Mekinjah 9.711 kosov. Opomba: Pregled stanja fondov in obdelanega prirastka vsega gradiva navedenega pod B, točke 1-3 daje priloga IV. Tehnični oddelek (vod.ja Meta Zadel) je pripravil 299 matric za ofsetni stroj in 13-34-6 matric za minigraf; z dopolnili dodatnih vpisov vodilk in kazalk ter popravkov je priredil 51*298 katalognih listkov; razmnožil za interne potrebe NUK in za centralno katalogizacijo slovenskega tiska je 772.473 listkov; signiranih in oddanih v skladišče je bilo 29.368 knjig. Za centralno katalogizacijo slovenskega tiska je bilo v tem letu obdelanih 2.o33 naslovov, v zaostanku je še približno loo naslovov (december). Število naročnikov je naraslo za 24 na 333 (šolskih 23o, lo3 drugih); število naročenih setov je 686 in sicer: komplet = 52, B splošnih = lo2, b pripo-poročilni « 2J3» Š šolski = 299* Delovna enota je v preteklem letu za potrebe NUK (razstave, vabila, napisi, pretipkavanje besedil idr.) razmnožila 641 matric z različno naklado, skupno 299-97o strani; na ciklostil je bilo razmnoženo 111 matric, skupno 24.o4o strani. Kn,jigoveznica (Peter Staut). Na novo je bilo vezanih v različne vezave 4.612 knjig in časnikov; popravljenih, prevezanih in restavriranih je bilo 953* skupno 5-525 vezav. Poleg tega je bila opravljena vrsta drugih knjigoveških del, npr. 5-817 raznih map in ščitnikov, 37 kartotečnih škatel, vlepljenih 1.9o7 ovitkov v knjige, narezanih l,o72.ooo kartotečnih listkov in izdelanih 18o dvobarvnih lepakov itd. Fotografska delavnica je izdelala 3-377 mikrofilmskih posnetkov in 4-. 188 povečav za naročnike iz domovine in tujine. Preslikovalnica je za potrebe knjižnice in njenih obiskovalcev ter za naročnike doma in po svetu izdelala 329.o22 kopij. C. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1. ^eferalna dejavnost Knjižnica v preteklem letu še ni formirala referalnega centra kot samostojne delovne enote, čeprav večji del funkcij in nalog takega centra dejansko opravlja. Zaradi svoje specifične organiziranosti kot nacionalna knjižnica ima opravljanje takšnih nalog porazdeljeno po različnih svojih organizacijskih enotah. To velja predvsem za oblikovanje baz podatkov o publiciranih virih informacij (monografske in serijske publikacije) in za nepublicirane vire informacij (gradivo specialnih zbirk). Opravljanje tega dela je po obsegu in po vsebini sestavni del rednega poslovanja enot, ki dopolnjujejo, strokovno obdelujejo in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst. Pri oblikovanju baze podatkov o institucionalnih virih informacij pa sodelujeta predvsem republiška matična služba za knjižnice SR Slovenije in centraln katalog knjižnic SRS (glej tam). Usluge referalne dejavnosti uporabnikom (informacije o virih, tematske informacije, referalne usluge, publikacije) nudi prvenstveno oddelek za delo z obiskovalci (vodja romana Tomše) z informacijsko in izposojevalno službo ter ob neposrednem sodelovanju centralnega kataloga knjižnic SRS in oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska. Informacijska in izposojevalna služba je vpisala rednih uporabnikov (lo2, 34 %) , (od tega študentov in zaposlenih), pri čemer niso zajeti posamezniki in delovne organizacije iz domovine in tujine, ki so prejemali referalne usluge v tej službi ali v posebnih zbirkah. Obseg obiska in izposojenih enot knjižničnega gradiva ter posredovanih informacij je bil naslednji: obisk enot informacij velika čitalnica izposoja na dom 56.o9o (87,23%) 57-14-7 (1 o6,24%) informacijska služba in medbibliotečna izposoja 2.915(91,234) informacijska služba-interno udeleženci uvajanj ii ekskurzij informacije(osebne, telefonske, pismene) 2.691(124 %) 29.865(88,55%) 29.o48(127,9o%) 2.175(88,484) lo.784(9o,114) 11.632(lo5,o9% skupaj 118.843 71.87o 11.632 Medknjižnična izposoja je potekala z 267 knjižnicami, od tega s lo2 tujimi (glej seznam); za potrebe Slovenije je bilo za posojilo iz dragih knjižnic posredovano 36o naročilnic -pozitivno je bilo rešenih 278; iz drugih knjižnic je bilo prejetih 1.923 naročil in pozitivno rešenih 1.553* Poleg individualnih informacij neposrednim uporabnikom so bila posredovana navodila o delovanju in uporabi knjižnice in njenega gradiva s 57*timi vodstvi 2.1o8 udeležencem (36 skupin in 2o posameznih vodstev). Informacijo o knjižničnem gradivu je nudilo 14 razstav; od teh je pomembno odmevala v slovenskem kulturnem prostoru razstava "Zakladi NUK", ki smo jo odprli v Cankarjevem domu in jo je obiskalo 35«ooo ljudi. Obisk in izposoja v veliki čitalnici sta pwuijša zaradi pomanjkanja kurjave v februarju in popravila oziroma zamenjave prezračevalnih naprav na začetku kurilne sezone. Medbibliotečna izposoja je bila skromnejša zaradi pomanjkanja mednarodnih poštnih kuponov v prvih štirih mesecih koledarskega leta. Celotno izposojo zniža š$ število negativnih “odgovorov na dom (15.334)(aktualno gradivo ja na voljo za izposojo samo v enem izvodu). 1 Tekoče j6 vodena evidenca domačih institucionalnin virov informacij, ki vključuje znanstvene , visokoverske in splošnoizobraževalne knjižnice ter specialne knjižnice, ki sodelujejo v centralnem katalogu^ za specialne knjižnice oziroma INDOK Centre in za splošnoizobraževalne knjižnice v Jugoslaviji so na voljo analitične preglednice, izdelane na osnovi baze podatkov na magnetnih trakovih. Tekoče je dopolnjevana zbirka publiciranih gradivo o domačih in tujih institucionalnih virih informacij. Lastni individualni viri informacij so zbrani in provizorično obdelani v obliki evicenc za posamezna stroKovna področja, nastajajoča na obsežnem tekočem individualnem in medbibliotečnem posredovanju znanstvenih informacij. Dopolnjena je bila zbirka sekundarnih in terciarnih publikacij kot virov informacij (ob sodelovanje nabavne komisije v oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva), ki je že na voljo pretečno v informacijski službi, v čitalnici, v poseonih zbirkah, starejši del gradiva pa je v skladišču. Pregled med domačimi in tujimi bibliografskimi in fereralnimi časopisi vodita oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tis^a in za periodični ti, podatke o tujih virih te vrste, ki prihajajo v znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji pa centralni katalog. Centralni katalog kn.iižnic SRS (vodja mr. Jože Kokole) Za bazo raziskovalnih nalog je bilo analitično obdelanih I.800 raziskav, v samo podatkovno zbirko pa vnešenih 2.5oo enot in je sedaj v njej skupno 9-5oo enot. Dotok gradiva z RSS v NUK je v letu 1982 zastal zaradi nove metodologije oblikovanja samih nalog (prišla so delno gradiva za leto 198o, po novih načelih oblikovane raziskave za leto 1981 RSS se ni poslala). Prenos podatkov tudi na Računalniški center Univerze je omogočil, da smo v celoti prečistili, popravili in poenotili deskriptorje (okoli 15*8°o) in izdelali sezname za celoto in po strokovnih področjih. Programi na RCU omogočajo tudi avtomatsko zamenjavo posameznih be^ed pri sestavljenih deskriptorjih, s čemer je odstranjen probelm inverzij. Podatke na RRC uporabljamo tako predvsem za RP in SDI, s tem da smo v ta namen popravili DDL modul in povečali iskalne možnosti. V obliki SDI izpisov smo izdelali spiske za 12 posebnih raziskovalnih skupnosti in celotni izpisek po evidenčnih številkah z avtorskim in deskriptorskim kazalom za RSS. Za skupno bazo tujih monografskih publikacij (strojno oblikovani centralni katalog knjig) smo začeli z modificiranjem formata zapisa z namenom, da se izboljša združevanje podatkov pri indentičnih publikacij'^ in omogoči obdelava za RCU. Te izboljšave v celoti upoštevajo kompatibilnost z mini verzijo formata UNIMARC in je tako možna zamenjava podatkov z enakimi bazami v drugih republikah in pokrajinah. Ustrezno temu bomo v letu 1983 izvedli reorganizacijo obdelav za uporabo v sistemu IBIS na RCU. Zaradi tega, pa tudi zato, ker nam predpisi niso omogočili, da pritegnemo dodatne sodelavce, nismo vnašali podatkov. Smo pa zbirali vhodne dokumente; teh je bilo zbranih in delno redakcijsko pregledanih za vnašanje približno 4-.ooo (iz tehle knjižnic: CEK, CMK, SAZU, BTF VTO živinoreja). Glede na zmanjšane možnosti uvoza tuje literature smo z načrtom za leto 1982 predvideli samo dotok 15.ooo do 2o.ooo listkov, dejanski pa je bil vseeno 23-639 listkov. Za področne centralne ketaloge smo prejeli 11.323 dvojnic. Grobo abecediranih je bilo 13-7oo listkov, fino (in s tem dostopno za uporabo) pa 15.3oo listkov. Dokončno je bilo v listkovne kartoteke vstavljenih 11.32o enot in pri tem izločenih 1.54o dvojnic. Z nujno preusmeritvijo urednika avtorske kartoteke v celoletnem obdobju na delo s koordinacijskimi kartotekami in podatki in posli za podatkovno zbirko tekočih tujih revij, kar je bil pogoj, da smo lahko izpeljali koordi nacijo, je delo na avtorski kartoteki skoraj zastalo (del gradiva je bil urejen s pomočjo honorarnih pritegnjenih preko študentskega servisa). S prenosom zaostanka še iz leta 1981, ki je prav tako nastal zaradi tedaj _že, močno razmahnjenih del na koordinaciji, je ostalo še nesortiranih 14.4-oo listkov, samo grobo abecediranih pa 15-2oo. Skoraj v celoti smo se morali odpovedati -p-Ismiganeau. čiščenju kartotek z izločanjem dvojnic, ki poteka vzporedno z dokončnim vlaganjem v veliko kartoteko; na ta način moramo pregledati in vstaviti še "i-bližno> 31-ooo listkov. Rekapitulacija stanja enot v CKK/SRS in v CKK/SFRJ konec leta 1982: CKK/SRS ............................ 984.04? listkov CKK/SFRJ.......................... 78,5.o41 listkov Skupaj 1.768.088 listkov Eazo tekoče pridobljenih tujih periodičnih publikacij smo v letu 1982 iz Instituta za informatiko v Vinči (tam je bila jeseni leta 1981 oblikovana z možnostjo paketnih obdelav) v celoti prenesli na RCU na sistem IBIS. V bazi je bilo ob preverjanju in ažuriranju podatkov junija 1982 stanje takole: ll.o97 naslovov v skupno 16.725 izvodih, od tega pridobljeno z nakupom 11.849, z darom ali zamenjavo pa 4.876 izvodov. Za bazo smo v letu 1982 skladno z delovnim načrtom: - vnesli vsa dopolnila, ki so bila potrebna, da se po številu elementov uskladijo podatki, prenešeni še iz srosrce baze v letu 1981, s podatki oblikovanimi v celoti v NUK; - vnesli vse popravke, ki so nam jih sporočile knjižnice spomladi ob ažuriranju; - za sistem IBIS ustrezno dopolnili in testirali obdelovalne programe. Skupno je bilo v ta namen bodisi dodano ali črtano ali pa popravljeno 13o.ooo elementov. Za mnoge od njih so bila potrebna zamudna preverjanja. Iz baze ni bila oblikovana evidenca dokončno naročenih revij, ker še- ni bilo' jasno, kako bodo lahko naročila 'realizirana zaradi pomanjkanja deviz. Katalog tujih revij, ki so jih pridobivale knjižnice v Sloveniji v letu 1982, bo razmnožen v začetku leta 1983- V letu 1982 se NUK ni uspelo dogovoriti z Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani, da bi financirala oblikovanje baze podatkov o doktorskih disertacijah in magistrskih delih in bo ta del lanskoletnega programa prenesen v leto 1983- Za koordinacijski krog NUK je bilo pregledanih in uvrščenih v koordinacijske kartoteke želja za 3.28o knjig in 9o naslovov povsem novih naročil revij. Pri pomladanskem ažuriranju podatkov za jesensko koordinacijo naročanja revij za leto 1983 je bilo v podatkovni zbirki neposredno z editorjem dopolnjenih oziroma popravljenih cca 28.000 podatkov. Z dopolnitvami in popravki podatkov prenešenih iz srbske baze, posebej pa še z dopolnjevanjem UDK vrstilcev in manjkajočih ISSN številk za revije, ki so na voljo samo v Sloveniji, pa je bilo pri celotnem ažuriranju baze tekoče sa-očenih revij zajetih cca 130.000 podatkov v raznih elementih opisa revij. Za jesensko koordinacijo so bili pripravljeni različni izpisi, ki so bili v celoti v enem izvodu dostavljeni republiškemu komiteju za raziskovalno delo in tehnologijo, knjižnicam pa dva (pregled njihovih lastnih naročil, seznam podvojenih naslovov v njihovem koordinacijskem krogu). Vsem knjižnicam v Sloveniji smo razposlali več okrožnic, potrebna je bila naša udeležba na številnih sestankih v NUK in zunaj NUK. Naročila, usklajena v koordinacijskem krogu NUK, smo sproti predajali Republiškemu komiteju. Ob stalnem vzdrževanju podatkovnih zbirk za raziskovalne naloge SRS in tekoče naročene tuje periodične publikacije na obeh računalniških centrih (RCU in RRC) so bile izboljšane možnosti za iskanje in izpisovanje podatkov, posebno še deskriptorjev pri raziskovalnih nalogah. Izdelane so bile programske rešitve za prenos v Vinči obdelanih podatkov na obdelavo na RCU in za vse oblike izpisov, ki so bili potrebni za naročila revij za leto 1983« Tudi tekoče revije je tako sedaj možno procesirati interaktivno in paketno (v drugih republikah so možne za baze revij samo paketne obdelave). V pripravah za uvajanje AOP v širše poslovanje knjižnice smo sodelovali z mag. P. Jakopinom, sodelavcem RCU, pri preučevanju možnosti, ki jih dajejo programski paketi IBIS za procesiranje skupne baze monografskih publikacij (centralnega kataloga monografij) in tudi zahtevnejšega formata slovenske p • . nacionalne bibliografije, ridobili smo tudi informacije o delovanju integriranega avtomatiziranega knjižničnega sistema DOBIS/LIBIS oziroma ustreznih standardnih paketnih programov firme IBM na prikazu v Zagrebu. Z zastopniki Intertrad^ pa smo začeli razgovore o možnostih uporabe DOBIS/LIBIS programskih paketov v NUK. Delavci centralnega kataloga so tudi izvedli organizacijo štiritedenskega informativnega uvodnega tečaja o AOP v knjižnicah za delavce NUK in na njem tudi sami predavali. Informacije, dane v samem CKK/SRS (t.j. brez informacij, ki jih je iz kartotek CK dala informacijska služba): ustnih 623 telefonskih 517 pismenih___________^ Skupaj 1.293 Za dostavo podatkov za kartotečni CKK/SRS smo dali knjižnicam 9«3oo praznih listkov formata A6, knjižnicam, ki že vnašajo monografije na magnetni medij pa 2.9oo vhodnih dokumentov. Glavno skladišče (vodja Rudi Čepon) je prejelo za postavitev 21.532 knjig, arhivskih primerkov 4.168, društvenih spisov 2.335? šolskih in visokošolskih spisov pa lo3; skupaj: 28.238. Za izposojo je skladišče prejelo 31.885 zadolžnic, izdalo je 32.9o8 kosov gradiva, vrnjenih je bilo 31-584 kosov; neizpolnjenih želja (že izposojenih knjig)pa je bilo 5.323- Pero Mekinje - glej poročila oddelka za periodični tisk ter zbirke posebnega gradiva. 2. Pospeševanje knjižničarstva v Sloveniji Matična organizacijska in inštruktorska služba (vod j a Miša Sepe) je nudila inštruktorsko pomoč: pri organizacijskih vprašanjih SIK, obiski v NUK in obiski na terenu v zvezi z programiranjem in organizacijo dela knjižnic, kadrovsko problematiko, gradnjo in adaptacijo knjižnic, delovnimi odnosi, razvojnimi načrti knjižnic itd. - 27 obiskov v SIK - 95 obiskov iz SIK. Pomoč je nudila univerznim knjižnicam in knjižnicam drugih znanstvenih ustanov, obiski v f,'UK in na terenu v zvezi s programiranjem dela knjižnic, delovnimi odnosi, kadrovskimi vprašanji, razvojnimi načrti itd. - lo obiskov v univerznih knjižnicah - 27 obiskov iz univerznih knjižnic. Opravljeni so bili še drugi individualni stiki, obiski iz drugih vrst. knjižnic, obiski v zvezi s stroko, obiski iz drugih republik, oziroma dragih držav, informacije (pismene in telefonske), strokovni pogovori z delavci drugih oddelkov NUK: - 21 obiskov iz šolskih knjižnic - 34 ostalih obiskov v MS v zvezi s stroko (Knjižnice DO, Republiški zavod za statistiko, Univerza v Ljubljani, PA, irj3 Beograd, Katalonija, Hamburg idr.) - 1 obisk na ZAMP (Zavod za male avtorske pravice) - 181 (cca)informacij (pismenih in po telefonu knjižnicm in drugim v zvezi s stroko) f", v- - 9o (cca) strokovnih pogovorov z delavci drugih oddelkov NUK. Organizirani posveti so obsegali: (vsebinska in organizacijska priprava, vodstvo, zapisniki in izvajanje sklepov) - Kolegi.j matične službe - 2 seji - obravnavali smo poročila o delu v letu 1981, merila za posamezne storitve MS in programe dela v letu 1982. - Komisija za univerzne knjižnice - 2 seji - obravnavali smo tekočo problematiko, koordinacijo nabave in univerzni knjižnično-informacijski sistem. - Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke - 3 seje, izpitna komisija - 3 seje - tajniški posli in izvedba sklepov. - 1 posvetovanje SIK v Cankarjevem domu 19-2.1982 posvečeno aktualnim problemom SIK in zlasti njihovim nalogam kot informacijskim centrom v občinah. (Teme: Breda Filo, Ančka Korže in Miša Sepe). - Posvet o nekaterih nalogah SIK II. skupine, UKM in NUK 25.6.1982. 0 domoznanski zbirki in domoznanski informaciji, o uporabi periodičnega tiska in o posredovanju družboslovnih informacij (Teme: Breda Filo, Ančka Korše in Primož Južnič). - Posvetovanje z vodji SIK (Ljubljana, skupina A) 23-12.1982, • Zakonu o knjižničarstvu in novostih, ki jih je treba vnesti v samoupravne akte, o nekaterih drugih problemih v knjižnicah, ki se odpirajo z novim zakonom (Teme: Niša Sepe, Ančka Korže, Tomo Martelan). - Sestanek predavateljev letnega knjižničarskega tečaja. - Razgovor s knjižničarji iz tehničkih UK. - 10 DBS in posvetovanje slovenskih knjižničarjev v Tolminu (vodstvo). - Komisija za šolanje kadrov DBS (vodstvo). - Komisija za delovna razmerja NUK (vodstvo). Delo pri tečajih, seminarjih, strokovnih izpitih, praktikantih je zajemalo organizacijo in strokovno sodelovanje v naslednjem obsegu: - Tečaj za pripravo na strokovne izpite od 22.3. do 2.4-. 1982, 54- udeležencev, realiziranih 67 predavateljskih ur. - Letni knjižničarski tečaj od 6.9« do l.lo.l982, 21 udeležencev, realiziranih 132 ur predavanj, ugledi: NUK, Semeniška knjižnica, SIK Jožeta Mazovca. - Tečaj za slovenske knjižničarje v Trstu od 27.lo do 17.11.1982, vsega 16 predavanj v 8 dneh z zaključnim kolokvijem. Vseh tečajev in seminarjev se je udeležilo 86 knjižničarjev, opravljenih pa je bilo 215 predavateljskih ur. - 2 strokovna izpita od 11.5- do 4-.6. 1982 (12 dni) in od 15.11. do 19-11.1982 (j 5 dni). Izpit je opravilo 72 kandidatov: 22 bibliotekarjev, 4o višjih knjižničarjev (od tega 31 PA) in lo knjižničarjev. 2 kandidata (VK) morata še opraviti popravni izpit iz po enega predmeta. - 2 knjižnična delavca sta opravila popravne izpite. - Osnovne naloge MS smo predstavili 8 kandidatom iz PA in več praktikantom NUK. Sklop gradnje in opreme knjižnic je obsegal: svetovanje pri adaptacijah, novogradnjah, opremi in notranji ureditvi, sodelovanje pri izdelavi standardov in projektov. Sodelovali smo z 4 knjižnicami: Ilirska Bistrica, Piran, Stična in Center šol v Postojni. Razen tega pri pogovorih o opremi oddelka za delo z obiskovalci NUK. Pripombe smo -pripravili tudi k standardom za šolske knjižnice. Zbrali in statistično obdelali smo podatke za 62 SIK ( s krajevnimi knjižnicami in izposojevališči) in za 93 univerznih knjižnic, za potrebe MS, družbeno političnih skupnosti in organizacij in za objavo. Ostale akcije so obsegale: - Posvetovanje DBS v Tolminu. Za to posvetovanje so bili organizirani referati in razprava. - Odkup knjig za SIK - sodelovanje pri izboru in organizaciji. V sklop strokovnega dela sodijo: Obvestila republiške matične službe. Izšli sta številki 2 in 3 za leto 1981 in številki 1 in 2 za leto 1932. Številka 3/82 je bila oddana v tisk, številka 4:82 je v pripravi. Pripravljene so bile analize zbranih statističnih podatkov in pripravljene za objavo v Knjižnici 1982, št. 3-4 in v Obvestilih št. 3/1982 Zaključena je bila raziskovalna naloga "Splošno- izobraževalne knjižnice v Sloveniji 197o - 198o. Nalogo je objavila KSS v Študije in gradiva 11/1982. V sklopu analiz, ocen in priporočil (pismenih) smo izdelali: - Utemeljitev predloga NUK za nagrado občine Ljubijana-Center. - Analizo stanja knjižnica za področju družboslovja. - Pripravljen je bil prečiščen seznam INDOK Centrov na Univerzi. - Matični knjižnici v Puli smo posredovali napotke za organizacijo matične službe. - Sodelujemo pri pripravi učbenika za bibliotekonomijo za srednje usmerjeno izobraževanje. - Pripravili smo redigirano besedilo za načrt KDI sistema na ljubljanski Univerzi. - Pripravili smo poskusna merila za vrednotenje dela matičnih služb. - Pripravili smo predlog normativov za ustanovitev knjižnice (14. člen Zakona o knjižničarstvu) za Komite za kulturo. Pripravili smo strokovno priporočilo republiškemu SDK o vprašanjih inventure v knjižnicah. Pripravljenih je bilo več besedil v zvezi z delom matične službe za Komite za kulturo in za -I-z vrš ni svet, utemeljitve za finančni načrt 1983, in drugo. Predavanja na letnem knjižničarskem tečaju: Sepe 12 ur: Organizacija univerznih in specialnih knjižnic, nabavna politika v univerznih knjižnicah in delo z uporabniki v knjižnicah. Za navedene teme so bili pripravljeni povzetki predavanj z navedbo literature. Korže lo ur: Organizacija SIK, pripravljen povzetek predavanj. Sepe: Delo z bralcem v splošnoizobraževalni knjižnici. (Predavanje za DB Pomurja). Sepe: Bralec, središče knjižnične dejavnosti. (Predavanje na posvetovanju SIK v Cankarjevem domu). Tečaj za pripravo na strokovne izpite. Sepe 6 ur: Uporaba knjižničnega gradiva in delo z bralci. Korže: Problematika SIK 197o - 8o. (Predavanje na posvetovanju v Cankarjevem domu). Korže: Integracijski procesi v SIK. (Referat na skupščini republiškega odbora sindikata delavcev v kulturi). Sepe: Izobraževanje knjižničnih delavcev ob delu. (Referat na posvetovanju DBS v Tolminu). Sepe: Kaj vemo v Sloveniji o uporabniku knjižnice? (Referat na posvetovanju "Put knjige do čitaoca posredstvom biblioteka" v Beogradu.). Sepe; Primerjava novega Zakona o knjižničarstvu s starim, glede na ap^emembe v normativnih aktih. Korže: Problemi SIK, kot kažejo ob analizi dela v letu 1981. (Oboje na posvetu z vodji SIK - Ljubljana A). Tečaj za slovenske knjižničarje v Trstu. Korže 4 ure in kolokvij. Za dokumentacijo člankov o knjižnicah in knjižničarstvu v Sloveniji je bilo izbranih, izrezanih in urejenih 715 člankov iz 2.128 pregledanih časnikov. Poleg rednega spremljanja domače in tuje bibliotekarske 11 literature je Ana Martelanc redno obiskovala tečaj AOP za delavce NUK in se udeležila 2 dnevnega seminarja o Zakonu o delovnih razmerjih, ter si ogledala računalniški center ISS, Miša Sepa pa se je udeležila dvo-dnevnega seminarja za člane republiškega odbora sindikata delavcev v kulturi. Obe inštruktorici sta se udeležili 4 strokovnih predavanj. Drugo organizacijsko in administrativno delo je bilo opravljeno v naslendjem obsegu: - V delovodnik vpisanih 8o4 dopisov od tega 529 prejetih in 275 poslanih (od tega za komisijo za priznavanje kvalifikacij: vseh 3°1, prejetih lo2, poslanih 199)* - Natipkanih je bilo 57 okrožnic in poslanih na I.066 naslovov. - Za Obvestila je bilo natipkanih 135 strani, od tega 42 statističnih tabel. - Obvestila št. 2 in 3/81 so bila poslana na 198 naslovov. - Obvestila št. 1 in 2/82 pa na 219 naslovov. Pripravili smo poročila o delu za NUK, za Komite za kulturo, za Izvršni svet; načrt dela za 1983 (za Izvršni svet) in drugo. Delavci oddelka se aktivno vključujejo v delo samoupravnih in strokovnih organov NUK in vzdržujemo stalne stike z drugimi oddelki NUK in s knjižnicami, ki opravljajo za nas del matične dejavnosti. Razen tega smo v letu 1982 sodelovali še v naslednjih organih in organizacijah: - DBS - predsednik in tajni, izvršni odbor, komisija za šolanje kadrov, komisija za spremljanje bibliotekarske stroke. - DBJ - predsedstvo, komisija za univerzne knjižnice. - Komisija za informatiko, dokumentacijo in knjižničarstvo na Univerzi v Ljubljani. - Komisija za učbenike pri Zavodu za šolstvo. - Udeležili smo se več sestankov na Komiteju za kulturo. - Odboru za knjigo KSS. - Svet za kulturo SZDL (akcijski odbor za knjigo). - Predsedstvu 10 sindikata delavcev v kulturi. - Odboru za kadrovska vprašanja PISK. - Občinski raziskovalni skupnosti. - Odboru za znanstveno in raziskovalno delo na Univerzi. - ZKO. - Komisiji za angažirano literaturo pri KSS. - Koordinacijskemu odboru za družbene organizacije pri SZDL Slovenije. - Zveznemu odboru sindikata delavcev v dejavnostih vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture ZSJ. - Udeležili smo se tudi posvetovanja društva dokumentalistov Slovenije. Bibliotekarski strokovni in znanstveno-raziskovalni center (vodja dr. Branko Berčič). V centru je vse leto 1982 delal samo strokovni svetovalec s polovičnim delovnim časom, v prvem tromesečju pa še honorarni dokumentalist, medtem ko v letu 1981 izpraznjeno delovno mesto strokovnega svetovalca in vodje centra ni bilo ponovno zasedeno. Zato so bile v letu 1982 opravljene predvsem nekatere temeljne in aktualne tekoče strokovne in organizacijske naloge iz djeavnosti centra. Xako , poleg organizacijskega dela za center (poročilo za 1981, dopolnitev srednjeročnega programa 1981 - 1985, delo s praktikanti) in informativnih pogovorov s strankami in sodelvci iz NUK potekalo v centru strokovno in organizacijsko delo zlasti na naslednjih delovnih področjih: organiziranje in opravljanje raziskovalne dejavnosti, programiranje strokovnega izobraževanja, priprava strokovnih priročnikov in publikacij, priprava novega zakona o knjižničarstvu, oblikovanje strokovne študijske baze ter sodelovanje z upravo, matično službo in zunaj knjižnice. Organizirano raziskovalno delo na področju bibliote-karstva je bilo vključeno v Posebno raziskovalno skupnost za družbene dejavnosti (PORS lo) preko širšega raziskovalnega programa Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete (ZIFF) v Ljubljani, v okviru katerega je NUK koordinator raziskovalnega sklopa Slovensko bibliotekarstvo in njegov razvoj v združenem usmerjenem raziskovalnem programu (URP) Arhivistika - Bibliotekarstvo. Tekoče so bila opravljena vsa organizacijska dela za redno potekanje raziskav bibliotekarskega dela URP, kjer sta ; bili v obdelavi raziskovalni nalogi dr. Bruna Hartmana (UKM) Zgodovina mariborskega knjižničarstva in Bože Pleničar (NUK) Slovenska bibliotekarska bibliografija 194-5 - 198o. Pripravljeno je bilo poročilo o rezultatih raziskav s področja bibliotekarstva v letu 1981, ki je bilo objavljeno v skupnem poročilu o izvajanju raziskovalnega programa ZIFF ter obravnavano na zboru delavcev ZIFF in na posebni tiskovni konferenci ZIFF. Izdelan je bil program raziskovanj s področja bibliotekarstva za leto 1982, ki je obsegal nadaljevanje obeh raziskav iz leta 1981 in bila sklenjena pogodba z RS3 - PORS lo o financiranju tega programa. Opravljenih je bilo več delovnih razgovorov z obema nosilcema raziskovalnih nalog ter pripravljeno polletno in letno poročilo o poteku raziskav v letu 1982. Delo B.Pleni-čarjeve je bilo zaključeno, dr. B.Hartmana pa je obdelal problematiko knjižnice v razvoju in delovanju mariborske klasične gimnazije in bo to svoje raziskovalno delo še nadaljeval. V novembru 1982 je bil organiziran zbor raziskovalcev s področja bibliotekarstva, na katerem je bilo obravnavano poročilo o dosedanjem delovanju v okviru PORS lo in ZIFF, razpravljano o organiziranju nadaljnjega bibliotekarskega raziskovalnega in strokovnega dela ter dogovorjen raziskovalni program za leto 1983- Kot priprava za zabor je bila izdelana in v Knjižnici (26, 1982, št. 1-2) objavljena podrobna informacija z naslovom Bibliotekarstvo in nova organiziranost raziskovalne dejavnosti ter analiza Anketa o strokovnem in raziskovalnem delu na področju bibliotekarstva in informatike; pripravljena je bila tudi preglednica slovenskih bibliotekarskih delavcev z raziskovalnimi kvalifikacijami. Koordinator raziskovalnega dela se je udeleževal delovnih sestankov na ZIFF, bil je član sveta ZIFF in odbora za načrtovanje v PORS lo ter aktivni udeleženec na zasedanjih skupščine PORS lo. Po dogovoru in pogodbi s Kulturno skupnostjo Slovenije (K3S) je bila v letu 1982 opravljena raziskava Ančke Korže -Strajnar z naslovom Splošnoizobraževalno knjižničarstvo v Sloveniji 197o - 198o (lo6 strani, publicirano v seriji Študije in gradiva, ki jo izdaja KSS). Z republiško redakcijo Enciklopedije Jugoslavije je potekalo sodelovanje na sejah redakcije ter pri pripravi in redigiranju besedil, ki obravnavajo knjižničarstvo in bibliografijo v Sloveniji, in sicer za izvirno srbohrvaško izdajo (1. in 2. zvezek) in prevoda vsega gradiva o knjižničarstvu in bibliografiji za njeno slovensko izdajo (1. zvezek). V okviru sodelovanja pri pripravi Slovenske enciklopedije je potekalo sodelovanje na sestankih njene redakcije, poleg tega pe je bil oblikova in je začel z delom tudi uredniški sosvet za bibliografijo in knjižničarstvo. Sestavljen je bil dokončni predlog geslovnika SE za to strokovno področje, ki zajema 64 osebnih gesel (čistih bibliotekarskih oziroma skupnih z drugimi strokami), 29 stvarnih gesel in 15 usmerjevalnih gesel ter določen njihov okvirni obseg. V zvezi s problematiko izobraževanja knjižničarskih strokovnih kadrov je bila aktivnost usmerjena predvsem v koordiniranje in sodelovanje pri izdelavi predlogov za vključitev študija bibliotekarstva v programsko zasnovo usmerjenega izobraževanja na višji in visoki stopnji rednega šolanja. Zbrano in obdelano je bilo primerjalno gradivo o takšnem izobračevanju drugje po Jugoslaviji in v tujini ter o takšnih usmeritvah jugoslovanske in mednarodne bibliotekarske strokovne organizacije. V okviru posebne delovne skupine predstavnikov Pedagoške akademije (PA), Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), Filozofske fakultete (FF), Univerzitetne knjižnice v Mariboru (UKM) in NUK ter v povezavi s Posebno izobraževalno skupnostjo za kulturo (PISK) in Zavodom SR Slovenije za šolstvo je bil pripravljen osnutek programske zasnove za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov iz knjižničarstva oziroma bibliotekarstva za pridobitev višje in visoke strokovne izobrazbe. Opravljeni so bili razgovori v ustreznih delovnih telesih FF, FSPN, in PISK o osnutku, ki je bil deloma dopolnjen in usklajen ter nato obravnavan v organih PISK in Izobraževalne skupnosti Slovenije (ISS) in skupaj z drugim gradivom o usmerjenm izobraževanju v visokem šolstvu kot predlog posredovan v javno strokovno in širšo družbeno razpravo. V okviru delovne skupine so bili pripravljeni tudi prvi osnutki programa za visokošolski študij bibliotekarstva tako na 1. (višješolski) kot na 2. (podiplomski) stopnji rednega izobraževanja. Posebej je bil pripravljen tudi osnutek programa za uvedbo izrednega študija bibliotekarstva za diplomirane višje knjižničarje s PA (ob delu oziroma iz dela) na 2. stopnji študija sociologije na FSPN. 0 celoviti organizacijski in vsebinski problematiki visokošolskega študija bibliotekarstva v Sloveniji, drugje v Jugoslaviji in v tujini je bil pripravljen pregledni in primerjalni referat za jesensko strokovno posvetovanje slovenskih knjižničarjev v Tolminu, razvojna in primerjalna analiza tega strokovnega vprašanja v Jugoslaviji pa je bila izdelana tudi za objavo v Vjesniku biblioteka Hrvatske (Zagreb). Zaradi boljšega poznavanja stanja in medsebojnega usklajevanja kot tudi za potrebe nadaljnjega pripravljanja visokošolskega študija bibliotekarstva v Sloveniji, so bili konec leta opravljeni strokovni razgovori s sodelavci kateder za bibliotekarstvo na univerzah v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. še naprej je bilo vodeno delo republiške komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotkearske stroke in je potekalo sodelovanje v komisiji za polaganje strokovnih izpitov. Skupaj s PA v Ljubljani je bilo pri Republiškem komiteju za kulturo in znanost intervenirano za ponovno uvrstitev strokovnega naziva "višji knjižničar" v ustrezni republiški predpis, z Republiškim komitejem za izobraževanje pa je bil dogovorjen postopek za opravljanje strokovnih izpitov šolskih knjižničarjev na podlagi določil ustreznega republiškega predpisa s področja šolstva. Potekalo je sodelovanje pri organizaciji iz izvedbi strokovnega tečaja za slovenske knjižničarje, ki ga je priredila Narodna in študijska knjižnica v Trstu tev v okviru predavanj iz bibliotekarstva na PA v Ljubljani. Na področju prirpave strokovnih •priročnikov in publikacij je delo potekalo pri sodelovanju z avtorji in pri vodenju knjižnične tiskovne komisije. Opravljena so bila potrebna organizacijska in tehnična dela v zvezi z natisom in izidom mednarodnih standardov ISBD (M) in ISBD (S) (prevedel Maks Veselko), razstavno publikacijo Zakladi NUK (uredništvo), izdala Cankarjeva založba v Ljubljani). V teku leta so avtorji pripravili za objavo priročnike ISBD (NBM) (Maks Veselko), ISBD (&) (Metka Avsenak-Vobovnik) in Slovenska bibliotekarska bibliografija 19^5 - 198o (Boža Pleničar), ki so bili oddani v natis. V avtorski dokončni redakciji je bil priročnik o prostorih in opremi za splošnoizobraževalne knjižnice (A. Korže - Strajnar), medtem ko nova izdaja Lokarjeva Uvoda v bibliografijo redakcijsko še ni mogla biti pripravljena. Dogovorjeno je bilo prevajanje standardov ISBD (PM) in ISBD (A), obravnavano pa je bilo tudi sodelovanje NUK pri prevajanju in natisu nove izdaje UDK (organizira Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani). S posameznimi sodelavci so bili opravljeni dogovori za pripravo določenih strokovnih publikacij iz programa knjižnične tiskovne komisije. Za strokovne publikacije, ki naj bi bile objavljene v letu 1983, so bili pridobljeni tiskarniški predračuni in izdelani predlogi in kalkulacije za njih izdajo ter posredovani ustreznim financerjem (KSS, RSS, ISS, ZIFF). - 32 c - Problematika gradnje in opreme knjižnic je bila v centru prisotna s svetovanjem pri programiranju, načrtovanju in urejanju prostorov za knjižnice novih centrov srednjega usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki, v Stičyii - Ivančni gorici in v Novem mestu. V vseh primerih so bili analizirani gradbeni programi in projekti, investitorjem in projektantom posredovani predlogi za uskladitev načrtov z normativi za prostore in poslovanje knjižnic v srednji šoli, kot so bili v tem času skupno dogovorjeni s projektantko in strokovno službo Izobraževalne skupnosti Slovenije, opravljeni so bili ogledi objektov in posveti z opremljevalci knjižničnih prostorov. Ustrezni komisiji pri Zvezi društev bibliotekarjev Jugoslavije so bile posredovane pripombe in‘predlogi k predlogu jugoslovanskega standarda (JUS) za izgradnjo knjižnic. Obsežno in odgovorno delo je bilo opravljeno pri pripravah novega zakona o knjižničarstvu. Za izhodiščno razpravo je bil pripravljen obširen delovni osnutek zakona s poudarkom na sodobnih organizacijskih in strokovnih vidikih knjižničarskega delovanja (razširitev temeljnih funkcij, povezava z informacijsko - dokumentacijsko dejavnostjo, razčlenitev na vrste knjižnic, povezovanje v knjižnično-informacijski sistem in v mreže knjižnic, ločitev med funkcijami matičnih knjižnic in osrednjih knjižnic posameznih mrež, sodobnejša opredelitev nalog knjižnice, matične knjižnice in zlasti NUK kot slovenske nacionalne knjižnice). Na uradni predlog osnutka zakona, ki ga je pripravil republiški komite za kulturo in znanost, so bile posredovane obsežne pripombe tako komiteju kot plenumu DBS in ob obravnavi zakonskega osnutka v republiški skupščini. Sledilo je aktivno sodelovanje v delovni skupini republiškega komiteja, ki naj bi ob pripravi besedila predloga zakona razrešila oziroma uskladila temeljna sporna vprašanja kot npr. o sodelovanju INDOK, povezavi šolskih knjižnic, vzpostavitvi knjižnično - informacijskega sistema in mreže knjižnic, oznakah za vrste knjižnic, Center je bil vključen tudi v zaključne priprave za izdajo novega slovenskega zakona o knjižničarstvu. Potekalo je sodelovanje v posebni delovni skupini RKKZ za razrešitev nekaterih problemskih vprašanj in pripravljeno dodatno gradivo in predlogi za oblikovanje zakonskih določil o knjižnično-informacijskem sistemu, o strokovnih mrežah knjižnic in o narodni knjižnici. Po objavi predloga zakona za obravnavo v Skupščini SRS je center sodeloval pri razpravah o njem v odboru za kulturo RK SZDL in v KSS ter z upravo knjižnice pri izdelavi nekaterih amandmajev k zakonu. Po dokončnem sprejetju zakona je bila opravljena njegova vsebinska analiza, opozorjeno na določene neskladnosti in pomanjkljivosti in z upravo knjižnice pripravljen pregled dejavnosti za začetek izvajanja novega zakona. Delo na področju oblikovanja strokovne študijske baze za bibliotekarstvo je potekalo s pregledovanjem tekočih tujih bibliografij, založniških in antikvamiških prospektov in predlaganjem določenih strokovnih publikacij s področja bibliotekarstva za nabavo. Center je skrbel za zbirko tekočih jugoslovanskih in tujih bibliotekarskih strokovnih časopisov in biltenov in dopolnjeval dokumentacijsko kartoteko z gradivom za leto 1931 (nadaljevanje zaradi odhoda dokumentalista prekinjeno). Po knjižničnem UDK je bilo odbranih okoli 2.000 naslovov najnovejše in druge temeljne bibliotekarske strokovne literature za oblikovanje priročne knjižne zbirke centra ter dogovorjeno z upravo in oddelkom za informacije in izposojo glede prenosa tega gradiva v delovni prostor centra in ostale bibliotekarske strokovne literature (oznaka b) iz velike čitalnice v posebni oddelek glavnega knjižničnega skladišča. Poleg opravljanja svojega temeljnega delovnega programa je center sodeloval z upravo knjižnice pri reševanju nekaterih tekočih upravnih in strokovnih zadev kot npr.: analiza izvajanja sanacijskega programa na NUK do 1981 in predlogi za 1982 in 1983, razvojni program NUKf reorganizacija in posodabljanje dela, kadrovske zadeve, mednarodno sodelovanje, urejanje odnosa z univerzo, obiski vodilnih republiških funkcionarjev, sodelovanje v Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic, problematika Jugoslovanskega bibliografskega inštituta, vprašanje koserviranja knjižničnega gradiva, knjižnični propagandni material, razna tekoča organizacijska in finančna vprašanja. Obsežno je bilo sodelovanje pri organiziranju in postavitvi velike razstave Zakladi MJK s posebno zadolžitvijo za predstavitev fondov srednjeveških rokopisov in inkunabul, za ureditev in natis posebne razstavne publikacije in za specialna vodstva po razstavi. Stalno je bilo sodelovanje v strokovnem kolegiju knjižnice in skrb za redno delovanje delegacije za samoupravne interesne skupnosti s področja kulture, izobraževanja in raziskovalnega dela. Center je sodeloval v kolegiju matične službe in tudi sicer pri obravnavanju določenih strokovnih vprašanj kot npr.: strokovna posvetovanja in seminarji za splošnoizobraževalne knjižnice, problematika domoznanske literature, problem skupnosti knjižnic Slovenije, gradivo o knjižnično-dokumentacijsko-informacijskem sistemu univerz v Ljubljani in Mariboru, knjižnično-informacijski sistem Jugoslavije, sodelovanje s -KS3 in RSS, preverjanje standardov ISS za prostore in opremo knjižnic v srednjem usmerjenem izobraževanju in druga tekoča strokovna problematika. Sodelovanje zunaj knjižnice se med drugim nanaša na delo v Društvu bibliotekarjev Slovenije (izvršilni odbor, komisija za strokovno usposabljanje, delovna skupina za gradnjo in opremo knjižnic, plenum v Tržiču, posvetovanje v Tolminu), v Zvzi društev bibliotekarjev Jugoslavije (komisija za strokovno usposabljanje), v KSS (odbor za mednarodno sodelovanje), v založniškem svetu Cankarjeve založbe v Ljubljani in v družbenopolitičnih organizacijah. 3. Razstave, •publikacije, raziskovalne naloge Knjižnica je priredila naslednje razstave: Zakladi NUK. Odprta 2.2.1982. - Krleža - In memoriam. Odprta 16.2.1982. - Bleiv/eiss. Odprta 17.3.1982 - Angleški priročniki. Odprta 2.4-.1982. - Lirika narodov in narodnosti Jugoslavije v slovenskih prevodih. Odprta 15.4.1982. - Zgodovina v slovenskem leposlovju. Odprta 19-5.1982. - Slovenska moderna. Odprta 1.6.1982. - Knjižni dar kanadske vlade. Odprta 1.10.1982. - Poljudna prirodoslovna knjiga. Odprta 8.1o.l932 (v slovenskem prirodoslovnem muzeju). - 2oo - letnica slovenske opere. Odprta 2o.lo.1982. - Alojz Gradnik. Odprta 27-1o.1982. - Milčinski - Murnik - Feigel. Trije slovenski humoristi. Odprta lo.11.1982. - Shakespeare pri Slovencih. Odprta 6.12.1982. - Goethe pri Slovencih. Odprta 13.12.1982. Knjižnica je izdala naslednje publikacije: - Napotki za uporabnike Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana, NUK 1982, lo str. r- Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana, NUK 1982, 97 str. Obvestila republiške matične službe, št. 2. Ljubljana 1981. 33 str. Uredila Miša Sepe. - Obvestila republiške matične službe, št. 3* Ljubljana 1981. 57 str. Uredila Ančka Korže - Strajnar. Obvestila republiške matične službe, št. 1. Ljubljana 1982. 31 str. Uredila Miša Sepe. - Obvestila republiške matične službe, št. 2. Ljubljana 1982. 22. str. Uredila Miša Sepe. - Obvestila republiške matične službe, št. 3- Ljubljana 1982. 4-7 str. Uredila Ančka Korže - Strajnar. - Obvestila republiške matične službe, št. 4-. Ljubljana 1982. 16 str. Uredila Miša Sepe. - Novice, št. 1. Ljubljana 1982. 24 str. Uredil Jože Šifrer. - Novice, št. 2. Ljubljana 1982. 36 str. Uredil Jože Šifrer. - Novice, št. 3. Ljubljana 1982. 28 str. Uredil Jože Šifrer. - Novice, št. 4-. Ljubljana 1982. 46 str. Uredil Jože šifrer. - 3. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov v knjižnicah. Ljubljana 1982. 167 str. Uredil Tomo Martelanc. 4-. Mednarodni stiki Knjižnica stalno vzdržuje stike s tujimi knjižnicami prek zamenjave publikacij in medknjižnične izposoje, katerih pregled dajeta prilogi II. in VI. Na osnovi programov meddržavnih konvencij o kulturnem sodelovanju je izmenjava strokovnjakov potekala s Kanado (Martina Šircelj) in ZDA (Tomo Martelanc). Knjižnico so med letom obiskali številni domači in tuji gostje. Knjižnica se kot član mednarodne federacije bibliotekarskih društev in ustanov IFLA praviloma vsako leto udeležuje rednega zasedanja združenja; v letu 1982 se je zasedanja v Montrealu udeležila Martina Šircelj. Po pogodbi z Raziskovalno skupnostjo Slovenije je v tem letu potekalo in se zaključilo delo na naslednji raziskovalni nalogi: Boža Pleničar: Slovenska bibliotekarska bibliografija 194-5 - 198o - Izbor prispevkov iz časopisja in zbornikov. Po pogodbi s Kulturno skupnostjo Slovenije je bila v letu 1932 opravljena raziskava: Ančka Korže - Strajnar: Splošnoizobraževalno knjižničarstvo v Sloveniji 197o - 198o. Pri Izobraževalni skupnosti Slovenije se je tudi v tem letu nadaljeval projekt Šolska knjižnica medioteka v srednjem usmerjenem izobraževanju. Začelo se je delo na programih za uvedbo študija bibliotekarstva na visoki stopnji. 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev Vrsta delavcev NUK je bila vključena stalno ali občasno v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov - na oddelku za knjižničarstvo Pedagoške akademije v Ljubljani ter na rednih in izrednih poglobitvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa še v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za bibliotekarske nazive. Posamezni delavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot sodelavci za določena vprašanja ter kot člani ustreznih delovnih teles in strokovnih žirij. Posebna skrb je bila v letošnjem letu posvečena pripravam novega Zakona o knjižničarstvu ter aktivnemu vključevanju v prirave usmerjenega izobraževanja ter oblikovanje programov posebnih izobraževalnih skupnosti. Posamezni delavci sodelujejo v družbenih organih revij Knjižnica, Jezik in slovstvo in Slavistična revija ter- v republiških redakcijah bibliografije in enciklopedij Jugoslovanskega leksikografskega zavoda v Zagrebu. Sodelavci knjižnice so vodje in člani upravnih organov in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani Društva bibliotekarjev Slovenije, Komisije za knjižničarstvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarje °ugoslavije, Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije in Mednarodne organizacije knjižničarskih društev in ustanov IPLA. Nadalje sodelujejo v raznih telesih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, kot so Univerza v Ljubljani oziroma njena Komisija za knjižničarstvo in dokumentacijo, Zavod za šolstvo, Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Ljubljane, Področna raziskovalna skupnost za humanistične in XI zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, predsedstvo ZKPO, Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, Prešernov sklad, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo prevajalcev, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu in Združenje založnikov Jugoslavije. Številčni knjižnični delavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih in leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih publikacij (primerjaj prilogo VII.). PRILOGA I 303 'TUJHi :3ID03L 1982 ADTAI7C33 in librarianship. - ITear Tork [itd.] 1976-1980. - Tol. 6- A1TITUAL revi e v/ of inforaation Science and te chnoloarv. - Tev/ York 1981. - Tol. 15 Q APPROAOH33 to seniotics. - The Hague & Pariš 1972-1981. - Tol. 9, 16-19, 21, 29-30, 35, 58, 40-45, 48, 51-55, 58-62 ART books. - ITev/ York London 1979» - Y. 1876-1949, 1950-1979 ARTS and humanities citati on inde::. - Philadelphia 1982 AU3GK7SHLTZ Bibliographie sur Psjcholinguistik u. Sprachpsjchologie. - K on i g s t e in/Is 1980. 3BARD Robert: The Indo-3uropean le:cicon. - Amsterdam [itd.. 1331. -(IT o r th -3 o 11 and linguistic series ; 44) BI3LI0GRAPHI3 der so"/j'etischen Philosophie. - Dordrecht 1959-1968. - Tol. 1-7 3URGTHEATER 1776-1976. - Tien [s.a.]. - Bd 1-2 The CAMBRIDGE encjclopedia of archeology. - Cambridge 1930 A C0HPREE3ITSIT3 handbook of the United Hations. - New for-c 1978. -Tol. 1-2 CCiTTELPCRARY authors. - Detroit 1982. - Tol. 105-105 CULTULATITE book index. - New York 1979-1982. - Y. 1978, 1979, 1980 DICTIOITARY of the graphic arts industrj. - Amsterdam [itd.: 1981 DICTIOI'TARY of the histor;7 of science. - London lvcl t/ DICTI01T.1RY of "/orId literar- teras. - London [itd.] 1979 IR3 de- 1 o int ure modem o • _ p 3.2? is 1980 IR 3 de 1 P C* 0 con rS o Tuerre m on dia le . - Pariš ]_ 979. - - Tol. 1-2 IR3 de s ; Trth olo rr 0 ..j • -A ris 19 51 . - Tol. 1_ Of ro d e an as soc iations . 3e c"r enheim & De troit 1979. - F. 1-2 DIRECTORY of special libraries and Information centers. - 6.ed. -Detroit 1931. - Tol. 1-2 D0RIA1T A. Dictionarj of science and technology : Germ-ar -English. - 3. -d. - Arne ter iain [itd.1 19 '1 - Torino : 31:: udi, 1977-1982. - Tol. 1-14 associatios. - 16.ed. - Detroit 1931. - Tol. 1-3 317030LCP2DIA of Computer Science and technoloncj. - ITe-v Tcrv Basel 1931. - Vol. 15 ‘The EI70TCLOP2DIA of h srb s and herbalisn. - London 1979 317GY0L0P3DIA of Information sj^stems and services. - 4.ed. -Detroit 1931 The 2I7CiGL0P2DIA of Science fiction. - London [itd.] 1979 317323 A. G-. S.: A subject bi^liographj of the first v;orld v/ar : 1914—1978. - London 1979 317 2 YXL C P AD12 des Uarchens. - Berlin & I’ev/ York 1977-1 931. - 3d 1-3 217ZYKL0PADI2 PhilosopMe und TTissenschaftstheorie. - Hannheiin [itd.’ 198C. - 3d 1 2~HI7IC literatures sine e 1776 : the manv voicss of America. -Lubbock 1978. - Vol. 1-2 32UD23 proliminaires au:c religions orientoles dans 1 *enpire romain. - Leiden 1975-1982. - Vol. 46-? J J 3RCL2I 3rich: Gesamtausgabe. - Stuttgart 1930. - 3d 1-10 La. G3AI7D2 snc^clopedie. - Pariš : Larousse, 1981. - Suppl. GUID3 to reference material. - 4.ed. - I.Iiinchen 1930. - /ol. 1, 3 HAITDBUCH der Vogel Mitteleuropa. - 7/iesbaden 1966-1980. - 3d 1-9 HAITS01T J.L.: A dictionar3r of economics and commerce. - 5»sd. -Pl;/mouth 1979 HI3SCHING Friedrich G.G.: Historisch-literarisches Handbuch beriihm= tor u. denkw\irdiger Personsn. - G-raz 1972-1976. - Bd 1-17 21320132 des religions. - Pariš 1970. - Vol. 1-3 lil320132 mondiale de l’education. - Pariš 1931. - /ol. 1-4 II7D3X to social i cienc s ■ : 1 um nities proceedings. - P: ilc delphia 1982 I17TE3I7AT1017AL bibliography of the book trade a. librarianship. -1 .ed. - Miinchen 1981. -(H? ndl uch d. International en Dokumen= tation u. Information ; I ... ?I0N laps 5j ati? >es in print. - >.ed.- London c Uew York 1976 ]GUL 3 seri ls ual . - 7» ' • — York •- London 1982 : I : • •’ . 3 ok. - 7 ndon 1976. - 7cL 1-2 T.T’T> _ lletuchen 1971-1981. - ITo. 1-9, 11 les LIV2B3 disponibles 1982. - Pariš 1981. - T. 1-5 MARTIN James: Computer data-base organization. - 2.ed. - Engle-vood Gliffs 1975. LSINONG Alexius: Gesamtausgabe• - Graz 1989-1978. - 3d 1-7 - Srg.Bd 'The LIODBRN enc~rclooedia o? Russian and Soviet histor--. - Gulf Breeze 1976-1982. - Vol. 1-27 The LIODBRN encjclooedia of Russian and Soviet literature. - Gulf Breeze 1977-1981. - Vol. 1-5 LIU3BULIS of the v/orld. - 3«ed. - Mitnchen 1981. (Handbuch d. inter= nationalen Dokumentation u. Information j 16) NB7/ contents in librarianship. - Miinchen 1979» - -O. 1-4 A ITB77 dictionary of sociologj. - London 197? The NS’7 encyclopedia Britannica in 30 volumes. — 15.ed. — Chicago 1982 The IIB’7 Gr o ve dictionary of mušic and musicians. - London [itd. 1980. - Vol. 1-2C NB7/ trend s in documentation and information. - London 1,30 riCCLAUS D3 LYRA: Praeceotorium divinae legis seu Bxpositio deca = logi. [Acc.] De dečimis dandis ... Color.iae, Hermann Bumgart, 19.v.1495 PBRPCBMING arts books 1875-1981. - Nev/ York 1981 R :P~"TCIRB internat ional de la literature de l’art. - VTilliamstovn 1978-1981. - Vol. 4/1-2, 6/1-2, 7/1. RIGBT Kalcolm: Automation and the "D C 1948-1980. - 2.ed« - - Hajue 1981 -C JI AL science cit ti on index. - Philadelphia 198 STOCIv I- rl 3., R, Heilinger, ". Stock: Bibliogr phie osterreichiscl en Bibliogr phien, Sammelbiographi n u. Nachschlagewerke. - Graz 1976-1980^. - Abt.I/Bd l-3~, 516 3TI DI3N zur 111 s sifil tion. Frankfurt a.H* 1977« - Bd 1-8 S TUD IB 3 . t' e fin arts. - Ann Arbor 1979-1981« - Art theory: Vol. 1-3,5-6,8; r:. ■ av it g Vol. 1-5,7,9-11,15, 16,18; Criticism: Vol. 2-3, 10-11 3INTHE32 langu _• libr r; . - Dordr cht v Bosto 1978-1982. - Vol. 1-15 T.IR [IB U 3Z :.: li sto ■. of aest ti ■ . - H rue č P ri 3 k 'V-, a 1970. - Vol. 1-3 TIRABOSCIII Girolamo: Stori a della letteratura italiana. - Milano 1322 [faksin. 1972]. - Vol. 1-22 T0CL3T 3. V.: Toolev’s dictionarv of mapiaakers. - Tring 1979 TRS1TDS in linguistics : studies and monographs. - ‘The Hague [itd, 1981-1982."- Vol. 13-15 " ‘ T 7TTII3TH-centurv children’s v/riters. - iTev/ Tor:-: 1973 •j - • IVZITTIZT.I-c en tur;/ science-riction v/riters. - London 1981 t’3 international peric: jonion 1982. - Vol'. 1-2 international periodicals airector-'. — 21.ed. — ITev/ "Zor'-' ’.7H0’3 v/ho in Anerica. — 41.ed. - Cliicaco 1980. - Vol. 1-2 V,"HO*S 7/h.o in France. - 15.sd. - Pariš 1981. - A. 1981/82 ‘TriC’ 3 v/ho in special libraries. - ITev/ Tor-: 1981 .'.TLGSTITSIvI J.: An encjclopedic dictionary Df uanzisia, socialisa and coniaunism. - Berlin i Nev/ Tork 1981 '71TT V/er; .er: Lexikon der Karto jr phie. — 7ien 1979 '7C3LD ju ide to libraries. - 5» “d. - Ilunchen 198C. - (nandouch a. international en Dolcomentation u. Information j 8; Tli e 7CHLD history of fche Jewish T)eople. - Tel Aviv 1966—1979. ~ Ser. I. Vol.2",5,VI-2,8 j Ser'. II. Vol. 2 7/03LD list of universities 1979-1981. - Berlin ?c ..e"! Zor.-: 1^7^ DRZAVA KNJIŽNICA P0S1AN0 GRADIVO ŠT.VHSTA PREJETO GRADIVO Vr.VRSTA OPOMBE Albanija Avstralijs Avstrija Argentina Belgija . Bolgarija ČSSR UNIVERSITETI SHTETŽROR, Tirana NATIONAL LIBRART, Canberra 12 'THE BRANDYWINE PRESS, Beecroft 1 SLOV.ŠTUDIJSKA KNJIŽ., Celovec INSTITUT FUB SLAV.P., Dunaj OST.NATIONALBIBLIOTHEK, Dunaj 389 UNIVERSITATSBIBLIOTHEK, Dunaj 15 INSTITUT FUR GESCHICHTE, Graz Jo SLAV.SEMINAR DER UNIV., Graz STEIERMAR.LANDESBIBLIOTHEK,Graz 9 UNIVERSITATSBIBLIOTHEK, Graz 15 I SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA ,B.Airejs 2 ]BIBL.ROYALE ALBERT, Bruxelles lUNIVERSITŽ DE LIEGE, Lifcge I BOLGARSKA AKADEMIJA, Sofija "KIRIL I METODU", Sofija BIBL. DE L»UNIVERSITŽ, Sofija UNIVERZITNA KNIŽNICA,Bratislava }UK FF UNIV.KOMENSKŽHO,Bratislava UST.KNIŽNICA SAV, Bratislava iČESKOSLOV.-SOVET.INSTITUT,Brno MATICA SLOVENSKA, Martin juSTREDNl KNIHOVNA, Olomouc (SLOVANSKA KNIHOVNA, Praha jSTATNl KNIHOVNA, Praha ZAKLADNI KNIHOVNA, Praha leposlovje, zgodovin« tiskarstvo lingv.,zgod.,bibliot. zgodovina,lingvistike zgodovina bibliotekarstvo leposlovje, zgod. 18 lingvistika,bibliot. 25 lingv.»univerz.publ. 77 bibl.,polit.,prirod. 83 ,zgod.,ling.,leposlov 22 6 3 4 26 11 15 166 34 jlingvist. »bibliotek. zgodovina •lingvist, »bibliotek, bibliotekarstvo izgodovina, bibliotek lingv.,zgod.,tehnika zgodovina 4 politika 6 slovenica 4 tiskarstvo 17 slovenica ■ 1 93 slovenica,zgodovina lo lingvistika lo zgodovina 1 lingvistika 7 zgodovina 39 zgod., disertacije 3 slovenica 12 \ zgodovina 3 zgodovina 31 lingvistika 129 leposlovje 59 univerz.publikacije 2 univ.publ. 26 |univ.publ. novo 1982 75 ^tiskarstvo,bibliot. 65 lingvistika 84 h.inrj;v., slovenica j^^razširil Danska STATSBIBLIOTEKET, Arhus 5 I.D.E., Kobenhavn 12 Finska 1YLIOPISTON KIRJASTO,Helsinki Francija Bibl.UNIVERSITAIRE, Lyon • 13 BDIC, Nanterre 324 iBIBLIOTHE^UE NATIONALE, Pariš 81 CENTRE DE DOCUMENTATION,Pariš 4 Grčija INSTITUT FOR B.S.,Thessaloniki I^dija NATIONAL LIBRARY, Calcutta 148 Italija BIBLIOTECA NAZ.CENT., Firenze lo BIBLIOTECA STATALE ISONT.,Gorice 24 BIBLIOTECA ALESSANDRINA, Mm 29 BIBLIOTECA DEL SENATO, Rim BIBLIOTECA NAZIONALE, Rim BIBLIOTECA RUS3A, Rim PONTIFICIA UNIV.URBANIANA, Him i0 BIBLIOTECA CIVICA, Trst 26 NAROD.IN STUDIJSKA KNJIŽ., Trst 3 UN1VERSITA DEGLI STUDI, Trst 13 Izrael The JEVISH N.8LU.LIBRARY, Jerusal. Kanada BIBLIOTHEQUE NATIONALE,Quebec UNIVERSITY LIBRARY, Toronto 22 SLOV,SOLA M.POMAGAJ, Toronto TONTIFICIAL INSTITUTE,ToRONTO 93 Kitajska (NATIONAL LIBRARY, Peking 81 Kuba IdIRRECCION GENERAL, Habana lingvistika lingv.,zgod.,bibliot bibliografija bibliotekarstvo literatura NOB leposlov.,zgod.,bibl leposlovje, bibliot, 2o 1 1 44 8 ;lingvist., bibliot. bibliotekarstvo zgodovba, lingv. j bibliot.,lingv.,polit zgodovina bibliografija 1• 11 filozofija zgod. lo 68 2o 8 14 zgod.,slovenica slovenica disertacije bibliot.,slovenica 8 slovenica 99 elovenica,politika POSTANO GRADIVO PREJETO GRADIVO JT .J'. rRSTA ST. V RS PA 36 bibliotekarstvo 3 bibliotekarstvo - ' 9 lastne publ. 65 zgod.,bibl.,ling. 82 lingvistika, soeiol, 64 ling., bibliotek. 85 zgod.,8lovenica 21 bibliot., lingv. 1 lo bibliotekarstvo 15 lastne publ. 99 uporabne vede,lingv. 33 • 2 5 disertacije 58 lingv.,bibl.,germanic .7o bibl.,filoz.,ling. 15 zgodovina 1 1 sociol. 2 ■bibliotekarstvo 4 bibl. lo7 lupor.vede ,stat.,lingv .38 lit.zgod.,filozofije 4 'zgodovina l \ 4 lastne publ. 1 | 18 i 1 lastne publ. 9 lingv.,bibliot. . 3 bibliotekarstvo 12 jLingv., zgod. 43 lastne publ. 13 linpvistika » ! i .2o nedicinske disert. 13 i i' 1 17 3o i i i 2o 1 ! 4 uociologija 5 lingv. 4 i i Luxembourg Madžarska NDR ZRN BIBLIOTHEQUE NATIONALE !EGYETEMI KONYVTAR.Budimpešta |MAGYAR TUDrAKAD.KONYVT.,Budimp. ORSZAGOS MU3ZAKI K., Budimpešta iORSZXGOS SZECHENYI K.,Budimpešte !EGYETEMI KONYVTJ(r, Debrecen AKADEMIE DER VISSENSCH,,Berlin DTE.STAATSBIBLIOTHEK, Berlin jHUHBOLDT UNIVERSITAT, Berlin DTE.BtiCHEREI, Leipzig KARL-MARX UNIV.,Leipzig ROSTOCK UNIVERSIT^TSBIBLIOTHEK STAATSBIBL.PREUSS.KULT.»Berlin DTE.FORSCHUNGSGEMEINSCHAFT , Bonn 1UNIV.-BIBL. Erlangen-Niirnberg [DTE.BIBLIOTHEK,Frankfurt/Main iNATUR-MUSEUM Senckenberg iUNIVERSITATSBIBLIOTHEK Giessen iSEMINAR FUR S.P.,Gottingen .NIEDERSACHSISCHE S.&U.B.,Gottin£ bNIV.& LANDESB.,Halle/Saale iSLAVISCHES SEMINAR, Kiel UNIVERSIT-TSBIB.r.TOTHEK Karburg/I BAYERISCHE STAATSBIBL., Miinchen SLAVISCHES SEMINAR, Miinchen SUDOST-INSTITUT, Miinchen BTADTBIBLIOTHEK, Niirnberg INSTITUT FUR Ausl., Stuttgart KARL-MARX-HAUS, Trier jtNST.FUR WISS.ZUS., TUbingen Nizozemska Norveška Poljska Romunija SSSR UNIVERSITEIT van Amsterdam iBIBL. DER RIJKSUNIVERSIT. »Leiden BIBL. DER RIJSKUNIVERSIT. ,Utrecb,t KONINK.BIBL., ^-Gravenhage iuNIVERSITETSBIBLIOTEKET, Oslo • IDET NORSKE V.AKADEMI, Oslo DET KGL.NORSKE V-.S.B. ,Trondheim [BIBLIOTEKA JAGIELLOtfSKA,Krekov [BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA, Lodz B.UNIV/.KAT.UNIW*-Lubl . , Lublin 13 iB.U.M.CURIE-SKLODOVSKIEJ,Lublin 16 {BIBLIOTEKA GL6WNA, Poznan 15 (BIBLIOTEKA NARODOVA,Warszawa 41 (BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA,Warszaw.36 GLOVNA BIBLIOTEKA LEKAR.,Warszawa69 ŠOLSKA AKADEMIA NAUK, Warszawa pIBLIOTEKA UNIVERSYTECKA,Vroclav 13 25 37 lingvistika bibliografija lingv.,leposl.,bibl. klBLIOTECA ACADEMIEI,Bucuresti J3IBLIOTEGA CENTRALA DE STAT,Buc. PIBL.PAOULTARII DE MED.,Bucur. BIBLIOTECA CENTRALA UNIV.,Bucur. I CENT.NAUČ.BIBL., Alma-Ata pENT.NAUČ.BIBL. AN SSSR, Kiev GOS.RES.BIBL.MOLDAVSOJ, Kišineu BIBL.AKAD.NAUK SSSR, Leningrad NAUČ.BIBL.IM.GORKOGO, Leningrad GOS.PUB.BIBL.S.-Sčedrina,Lening. 23 46 13 46 28 lingv., bibliot. bibliotek, lingv., zgod. bibl. tlinp:. ,lepos. ,bibl. Lingv.,zgod.,bibl. medicina sgod.,bibliotekarstvo Dibl. lingv., bibl. lingvistika 1 2 21 4 55 65 12 9 7 |L34- 59 8 2 83 l8o lol!prirod., bibliot, 19!lingv., tehnika 21ilingv. lastne publ. lastne publ. univerzitetne publ, univ. univer. lingv., slovenica lastne publik. medic.publ. iniverz.publ. lastne p.,zgod. 382 143 12 1 zgod., polit, leposl., polit, SSSR pOS.BIBL.IM.LENINA, Moskva 642 'INSTITUT NAUČNOJ INFORMACII,Moskllo “NAUČ.BIBL.IM.GORKOGO, Moskva 36 VGBIL, Moskva h-82 VALSTS BIBLIOTEKA, Riga NAUČ.Bibl.VIL.Gos.UNIV.,VilnJua Svedsk8 Švica Turčija Vatikan GOTEBORGS UNIV.BIBL.,Goteborg UNIVER3ITETSBIBLI0TEKET, Lund KUNGLIGA BIBLTOTEKET,Stockholm UNIVERSITETSBIBLIOTEKET Uppsala pNIVERSITATSBIBLIOTHEK Basel BCHVEIZER.LANDESBIBLIOTHEK,Bern tllBLIOTHE^UE DES N.U. ,Geneve tJIBLIOTEŽ^UE PUBL.&UNIV.,Geneve i MILLi KUTUPHANE, Ankara BIBLIOTECA APOSTOLICA VATICANA V.Britanija pNIVERSITY OF BRADFORD THE BRITISH LIBRARY, London LAL, London $CHOOL OF S.& E.E.Lang.»London SENATE HOUSE, London UNIVERSITY OF NOTTINGHAM BODLEIAN LIBRARY, Oxford 3 8 8 vse 654 zgod.,poL,lepos.,bibl513 prirod., bibl. 59 lepos. ,lingv. ,pol. (246 4 5 3 3 1 5o 3 26 1 42 taporab.vede,bibliot. 13 prevodi šv.del 31 lingv., polit. lingv. lingv., bibliot. lingv., Bibl. 21 bibl. 447 human.in druž. vede lo 1 ling.,zg$d.,pol. )ibl.,soc.,pol• lastne publ. pol. »soc. jZgod^ing. lastne univ.publikacije nova iisertaciJe 58 8 bibl. , lingv. 13o icerkv.,statis.,zgod. bibl. bibl. fil.,bibl.,lingv. bibl. 233 27 4 •2 2 47'(zgod., bibl. SSSE Švedska Švica Turčija Vatikan GOS.BIBL.IM.LENINA, Moskva 1642 'INSTITUT NAUČNOJ INFORMACII,Moskllo ^AUČ.BIRL.IM.GORKOGO, Moskva 36 ■VGBIL , Moskva {L82 VALSTS BIBLIOTEKA, Riga NAUČ.Bibl.VIL.Gos.UNIV.,Vilnjus i GOTEBORGS UNIV.BIBL.,Goteborg UNIVERSITETSBIBLIOTEKET, Lund KUNGLIGA BIBLIOTEKET»Stockholm UNIVERSITETSBIBLIOTEKET Uppsala pNIVERSITATSBIBLIOTHEK Basel SCHVEIZER.LANDESBIBLIOTHEK,Bern tilBLIOTHE^UE DES N. U. , Gene ve fclBLIOTHŽ^UE PUBL.&UNIV.,Geneve i MILLI KUTUPHANE, Ankara BIBLIOTECA APOSTOLICA VATICANA V.Britanija pNIVERSITY OF BRADFORD THE BRITISH LIBRARY, London LAL, London $CHOOL OF S.& E.E.Lang.,London SENATE HOUSE, London UNIVERSITY OF NOTTINGHAM BODLEIAN LIBRARY, Oxford 3 8 8 vse |654 zgod.,poL,lepos.,bibl513 prirod., bibl. 59 lepos.,lingv.,pol. 246 4 5 3 3 1 5o 3 26 1 42 luporab.vede,bibliot. 13 prevodi šv.del 31 lingv., polit. lingv. lingv., bibliot. lingv., Bibl. ling.,zg$d.,pol• 3ibl.,soc.,pol. lastne publ. pol. ,soc. jZgod^ing. lastne univ. publikacije nova iisertacije 21 !bibl. 447 human.in druž. vede lo 1 58 8 bibl, bibl, bibl. lingv. 13o cerkv.,statis.,zgod. fil.,bibl.,lingv. bibl. 233 27 4 •2 2 47',zgod., bibl. DRŽAVA KNJIŽNICA POS1 ŠT.IV ANO GHADIVO H ST A PREJETO GHADIVO ŠT.VRSTA OPOMbE Arizona / BIZONA STATE UNIVERSITY, Tempe \ • < i . Carolina IDUKE UNIVERSITY LIBRARY,Durham i 7 bibliot., zgod. 4 California ;STANFORD UNIVERSITY LIBRARIES UNIV.OF CALIFORNIA, Berkeley iUNIV.OF CALIFORNIA,Los Angeles Kansas tJNIV.OF KANSAS LIBRARY,Lawrence I 1 54 14 15 lingv.,leposl.,univ. Bibl. bibl. 9 15 filoz. 1 filoz. • i 1 Kentucky ji JNIV.OF KENTUCKY LIB.,Lexington i ! i Louisiana Ji SARL K.LONG LIBRARY,New Orleans i 1 Massachusset, I s:HARVARD COLLEGE LIB.»Cambridge WOODS HOLE OC.INST., Woods Hol 96 Lepoši.,zgod.,zemlj. 12 2 liter.zgod. Michigan rhe UNIV.OF MICHIGAN, Ann Arbor 28 lingv.,zgod.,bibl. 5 liter.zgod. New York COLUMBIA UNIV.LIBRARIES,N.York PHE N.Y.PUBLIC LIBRARY, N.York 3TUDIA SLOVENICA, N.York 71 4 436 stat.,zgod.,leposl. lingv. • vse vrste 2 5 448 slovenica slovenica Ohio Slavica Publishers, Columbus | 9 lingv. Vashington The LIBRARY OF CONGRESS,Wash. SLOVENIAN STUDIES CIRCLE U.S.B.E. UNIV.OF VASH.LIBRARIES,Seattle . • » lo4 7 559 stat.,pravo, teh. 1 ! lingv. '.polit. ,8tat. ,zgod. 1 ! 16 49 95 bibl. ;amer.zgod.,lit.zgod lit.zgod.,fil.,soc. 1 • PREGLED PERIODIČNEGA TISKA A. Po številu naslovov Država časniki revije skupaj enot Jugoslavija Slovenija 148 822 97o Srbija 176 999 1175 AP Vojvodina 68 18o 248 AP Kosovo 9 65 74- Hrvatska 158 577 735 BiH 88 234 322 Makedonija 32 115 1^7 Črna gora II 51 62 SKUPAJ 69o 3o43 3733 Izločeni živi nasl. 311 1326 1637 SKUPAJ lool 4369 537o Tu.i ina Zamejski Slovenci 11 22 33 Emigrantski listi _S l_o 15 SKUPAJ 16 32 48 Albanija 5 5 Avstralija 1 1 Avstrija 5 3o 35 Belgija 5 5 Bolgarija 1 24 25 Ciper 1 1 ČSSR 47 47 Danska 11 11 Filipini 1 1 Finska 1 1 Francija 48 43 Indija 3 3 Italija 2 41 43 Izrael 3 3 Japonska 3 3 Južna Afrika 3 3 Kanada 1 11 12 Kitajska 1 19 2o Koreja (Sev. in Juž.) 6 6 Kuba - 2 2 Madžarska 1 19 2o Mehika 1 1 Nemčija (ZRN in NDR) 2 113 l2o Nizozemska 17 17 Norveška 4 4 Poljska 2 24 26 Romunija 2 5 7 SSSR 11 78 89 Švedska 4 4 švica 17 17 Turčija 3 3 Velika Britanija 3 83 86 Venezuela 2 2 ZDA 1 98 99 OZD in druge med.org. 39 39 SKUPAJ 32 777 8o9 Skupaj jugoslovanska inozemska periodika in 6227 Po izvoru število enot % obvezni izvod 4-833 64,50 nakup 796 lo,66 zamenjava 736 lo,5o dar 735 9,32 stari fond 3?8 4. ^2 SKUPAJ 7493 loo,oo Po strokah O - splošno 1494 19,94 1/2 - filozofija in verstvo 483 6,51 3 - družbene vede 1887 25,18 5 - prirodne vede 4o5 5,4-0 6 - uporabne vede in tehn. 1353 18,o5 61+796+799 463 6,13 7 - umetnost 474 6,35 80 - jezikoslovje 153 2,o4 82 - književnost 535 7,14 9 - zemljepis in zgodovina 241 3,21 SKUPAJ 7493 loo,oo C. Pregled, izposojenega gradiva •po strokah UDK 0 - splošno 1/2 - filozofija in verstvo 3 - družbene vede 5 - prirodne vede 6 - uporabne vede in tehn. 7 - umetnost in šport 8 - jezikoslovje, književnost in leposlovje 9 - zemljepis in zgodovina Število kosov % 9796 86,4o 34 o,3o 9o2 7,07 97 o,S6 379 3,34 2o o,18 2o5 5 1,81 o,o4 SKUPAJ 11338 loo,00 A. STANJE FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Knjižnično gradivo stanje 1981 dotok 1982 stanje kn.jige 752.058 23.3oo 775.353 periodika 193.121 6.222 199.343 skupaj 94-5.179 29.522 974.7ol rokopisi 2.925 18 2.943 zemljevidi, atlasi 39 grafike 786 lepaki 2.666 razglednice 2.253 portreti 212 skupaj 16o.3o7 5.936 166.743 muz ikalij e 376 plošče, kasete 272 . skupaj 63-o26 . 64-8 63.674 BIMC j • ^70 drobni tisk 27.o62 B.Kidrič 392 skupaj 257.717 27.454 285.171 SKUPAJ 1,426.729 63.578 1, 493.232 Katalogi in informacijske kartoteke 3,489.312 142.831 3 ,632.193 enote na magnetni trak t.ato -i r~oo B. PREGLED OBDELANEGA KNJIŽNEGA GRADIVA Po izvoru število zvezkov % Obvezni izvodi 12.353 72, Nakupi 1.582 9, Darovi 1.384 8, Zamene 981 5,- FZC 633 3,' SKUPAJ 16.933 loo, Po /jezikih število zvezkov % angleški l.lo9 6,5 nemški 1.522 9,o francoski 788 4,7 italijanski 191 1,1 romunski 42 španski 25 latinski 24 ruski '893 5,3 ukrajinski 2o poljski 5o češki 54 slovaški 12 srbohrvaški 7.82o 46,2 slovenski 3.588 21,2 makedonski 384 2,3 bolgarski 8 albanski 267 1,6 turški 16 madžarski 21 ostali 94 2,1 SKUPAJ 16.933 loo,00 C. ODDAJA GRADIVA, RAZDELJENEGA PO STROKAH 0 splošno 1 .o94- 1/2 verstvo + filozofija 993 3 družbene vede 3.775 5 prirodne vede 1. lo2 61 + 796/799 zdravstvo + telesna kultura 491 7 umetnost l.o27 8o + 82,o knjižnične vede + jezikoslovje l.ol3 82 leposlovje 3.2ol 9 zemljepis + zgodovina 2.685 6 utiorabne vede + tehnika 1.5ol SKUPAJ 16.882 + B.K. 51 16.933 D. SESTEVEK GLAVNIH SKUPIN število zvezkov % 1. Humanistične vede v celoti, lo.587 62,7 od tega prirodne vede+pravo 3.775 35,6 2. Prirodne in uporabne vede 3-°9Z4- 18,4 od tega prirodne vede in l.lo2 35, uporabne vede 1.992 64, 3. Laposlovje~_______________________3. 2ol ____________________18,9___________ SKUPAJ 16.382 loo,oo PRILOGA V Obisk Oddelek za delo z obiskovalci 116.152 Oddelek za periodični tisk 3.461 Rokopisna zbirka 992 Glasbena zbirka 1.122 Kartografska in slikovna zbirka 50^ skupaj 122.231 Izposoja Oddelek za delo z obiskovalci 71.87o Oddelek za periodični tisk 11.333 Rokopisna zbirka 3-612 Glasbena zbirka 5*587 Kartografska in slikovna zbirka 12.7o? s k u'p a j lo5*H4- Informaci.ie Oddelek za delo z obiskovalci 11.632 Oddelek za periodični tisk 2.595 Oddelek za obdelavo slovenskih tiskov 614- Centralni katalog 1.293 Rokopisna zbirka 5°o Glasbena zbirka 737 Kartografska in slikovna zbirka ^93 skupaj 17.965 Tuje knjižnice,s katerimi smo imeli stike v letu 1982 AVSTRIJA Graz Universitatsbibliothek Braunau Stadtbibliothek Innsbruck Universitatsbibliothek kinz Universitatsbibliothek Bassau Universitatsbibliothek Salzburg Universitatsbibliothek ^ien Universitatsbibliothek •« Osterreichische Nationalbibl. BELGIJA Gent Rijksuniversiteit Bruxelles Biblioth&que Royale Bolgarija Sofia Narodna biblioteka Kiril i Metodij ČEŠKOSLOVAŠKA Praha Statnf knihovna Bratislava Slovenskd technicka knižnica Univerzitnd knižnica Danska ^rhus Handelsh<5jskolens Biblootek Ktfbenhavn Det Kongelige Bibliotek *INSKA ^spoo University Library Francija Biblioth^que Universitaire ^jon Bibliothbque Municipale ^on Bibl.Universitaire ^aQcy Biblioth&que universitaire ^ce Bibl.Universitaire Wsailles Centre Nationale de prets ITALIJA Gorizia Milano Padova Trst Urbino KANADA Halifax New Brunswick Toronto Victoria B.C. MADŽARSKA NEMČIJA Aachen Augsburg Berlin Bochum Bonn Darmstadt Dortmund Dttsseldorf Duisburg Essen Frankfurt Freiburg Giessen GOttingen Hamburg Hannover Heidelberg Kassel Kiel K81n Mannheim Marburg/Lahn Mttnchen Konstanz Biblioteca statale Isontina Biblioteca Verdi Universit^ di Milano Biblioteca universitaria Narodna in študijska knjižnica Biblioteca civica Biblioteca universitaria Macdonald science library University library University library Univrsity of Victoria Orszdgos Sz6chčnyi K5nyvt£r Institut fttr Kunstgeschichte Universitatsbibliothek Universitatsbibliothek Technische Universitat Staatsbibliothek Preussischer Kulturbesil Universitatsbibliothek Ibero-Amerikani= sches Institut Amerika-Ged&ikbibliothek Universitatsbibliothek Universitatsbibliothek Hessische Landes u.Hochschulbibliothek Univrsitatsbibliothek Universitatsbibliothek Universitatsbibliothek Stadtbibliothek Stadt u.Universitatsbibliothek Universitatsbibliothek Universitatsbibliothek Niedersachsische Staats u.Universitatsbil Staats u.Universitatsbibliothek K Tiera^ztliche Hochschule Universitatsbibliothek Landesbibliothek Institut fttr Weltwirtschaft Universitats u.Stadtbibliothek Universitatsbibliothek Universitatsbibliot hek Bayerische Staatsbibliothek Universitatsbibliothek Universitatsbibliothek Ludwigshafen Karlsruhe Mtinster Passau Regensburg Saarbriicken Spever Stuttgart Tiibingen i Wiesbaden Wuppertal NEMČIJA - DDR Dresden Halle Leipzig Rostock NIZOZEMSKA Amsterdam Groningen Haag Leyden Wageningen Van Zeeland POLJSKA Warszawa SOVJETSKA ZVEZA Kiev Moskva Riga ŠVEDSKA Linktfping Lund Uppsala ■ 3 - Badische Anilin und Soda ^abrik Universitatsbibliothek Universitatsbibliothek Universitatsbibliothek Universitatsbibliothek Universitatsbibliothek Pfalzische Landesbibliothek Wurtembergische Landesbibliothek Universitatsbibliothek Hessische Landesbibliothek Stadtbibliothek Sachsische.Landesbibliothek Universitatsbibliothek der Techn. Universitat Universitat- und Landesbibliothek Deutsche BUcherei Universitatsbiblictfchek Universiteitsbibliotheek Bibliotheek der Rijksuniversiteit Koninkljike Bibliotheek Bibliotheek der Rijksuniversiteit Bibliotheek der Landbouwhogeschool Universiteitsbibliotheek Biblioteka Narodovva Akademija nauk Gossudarstvennaja biblioteka imeni Lenina Gossudarstvennaja biblioteka Latvijskoj SSR LinkSpings universitetsbibliotek Universitetsbibliotek Univeraitet3bibliotek ŠVICA Bern Genevo Lausanne Nvon ŠPANIJA Madrid VELIKA BRITANIJA Boston Spa Cambridge Oxford Stadt- und Universitatsbibliothek Bibliotheque Publique et Univeroitaire Biblioth£que Cantonale et Universi-taire Station ?'ederale de ^echerches Agronomiques Biblioteca National British Library ^ending Division Univeraity Library Oxfordahire County Librariea ZDA Maryland University of Maryland BIBLIOGRAFIJA SODELAVCEV ZA LETO 1982 BAJEC Jože - Louis Adamič in slovensko "kulturno zlato". Mohorjev koledar 1983, str. 132 - 133* - Frank Kerže (1876 - 1961). - Slovenski koledar 1983, str. 142 - 143. BERČIČ Branko - Anketa o strokovnem in raziskovalnem delu na področju bibliotekarstva in informatike. - Knjižnica, 26/1982, št. 1-2, str. 71 - 75- - Bibliotekarstvo in nova organiziranost raziskovalne dejavnosti. - Knjižnica, 26/1982, št. 1-2, str. 63 - 7o. - Inkunabule (v Narodni in univerzitetni knjižnici). - Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana 1982, str. 23 - 37. - Loški razgledi, 29. Škofja Loka 1982. (Član uredniškega odbora) - Matko Rojnič, bibliotekarsko strokovno izobraževanje in mi. -Vjesnik bibliotekara Hrvatske, Zagreb 1982 (v tisku, lo str.). - Ob knjigi Jara Dolarja Spomin človeštva. - Knjižnica, 26/1982, št. 3 - 4 (v tisku, 3 str.). - Pregled razvoja knjižničarstva in bibliotekarske stroke na Slovenskem. Predaval - . Gradivo za knjižničarski tečaj v Narodni in študijski knjižnici, Trst, jeseni 1982. (Razmnoženo za udeležence tečaja, 35 strani). - Srednjeveški rokopisi (v Narodni in univerzitetni knjižnici) - Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana 1982 str. 11 - 22. - Usklajevanje muzejske dejavnosti v občini Škofja Loka. - Loški razgledi, 29/1982 (v tisku, 7 strani). - Visokošolski študij bibliotekarstva. - Izobraževanje knjižničarstkih delavcev. Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenij e,xolmin 15.lo.1982. (Razmnoženo, 27 strani). - Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana 1982. (Zasnoval in uredil). DROFENIK HELENA - Ludvik Slavica, Špes Majda, Drofenik Helena: Literatura s področja bibliotekarstva in informatike v NUK in CTK v Ljubljani ter UK v ^ariboru. Knjižnica 1982, letnik 26, št. 3 - 4-» str. 227 - 24-o. HOČEVAR Matjaž - Mesečna bibliografija za revijo Knjiga je bila objavljena v vsaki števili (od št. 1 - 12). KLEMENČIČ Ivan - Slovenski biografski leksikon, 13. zv. (geslo Vavken Andrej, str. 367 - 368). Ljubljana, SAZU 1982. - Musiča slovenica XV (gramofonska plošča). (Lovec,Dramatična uvertura; Štuhec, Entuziazmi beta; Vremšak, Sonata za godala; Ukmar, 2. simfonija). (Komentar na ovitku). Helidon (FLP lo - 24) 33 o/m stereo. Ljubljana, 1931. - Glasbeno gradivo. V: Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica 1982, str. 65 - 76. - Muzička grada u Narodnoj i univerzitetnoj knjižnici u Ljubljani. V: Zvuk (Sarajevo) 1982, br. 1, str. 52 - 61. - Ekspresionizem kot glasbeni slog. Muzikološki zbornik XVII-2/1981 str. 29 - 4-9 (izšlo septembra 1982). - Zasnova in pomen Kogojeve opreme "Črne maske". V: Slovenska opera v evropskem okviru. Ob njeni 2oo-letnici. Simpozij 2o. in 21.lo.l982. (The Slovene opera with in the Euporean framev/ork...). Ljubljana, SAZU 1982, str. 111 - 131. KOKOLE Jože - Delež avtomatizacije pri razvoju knjižnično - informacijskega sistema v Sloveniji,- Knjižnica 26 (1982) 1/2, str. 88 - 96. - 3. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnika v knjižnicah. - Knjižnica 26 (1982) 1/2, str. 81 - 87- - Jože Kokole, Komana Tomše: Referalna dejavnost v SR Sloveniji. Referat. - Dograjevanje sistema znanstvenih in strokovnih informacij v SR Sloveniji. Strokovno posvetovanje, Ljubljana 18. - 19- novembra 1982. Ljubljana, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije 1982. 9 str. - Koordinacija nabave tuje literature v SR Sloveniji in univerzalna dostopnost publikacije. Referat. - Dograjevanje sistema znanstvenih in strokovnih informacij v SR Sloveniji. Strokovno posvetovanje, Ljubljana 18. - 19* novembra 1982. Ljubljana, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije 1982. 7 str. LOKAR Slavka - Iz dotoka v knjižne zbirke NUK. - Delo (Književni listi), 1982, (4o prispevkov od 8.1. - 4.11). KORŽE - STRAJNAR Ančka - Posvet o domoznanskih zbirkah in domoznanskih informacijah. Obvestila št. 2/82. • - Periodični tisk, njegova izraba in namembnost v splošnoizobraževalnih knjižnicah. Knjižnica XXVI, 1982, št. 1-2, str. 97 - loj. - Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1981. - Obcestila republiške matične službe, št. 3- Ljubljana 1981. 57 str. (Uredila). - Obvestila republiške matične službe, št. 3. Ljubljana 1982. 47. str. (Uredila). MARTELANC Ana - Statistični pregled dela visokošolskih knjižnic in knjižnic nekaterih znanstvenih ustanov v letu 1931. MARTELANC Tomo - Koledar tovarne Lele 193;-. Irrbor inicialk; anota inicialkam ter spremno besedilo v koledarju. / v YBAR Miloš Acta Ecclesiastica Sloveniae. 3- Miscellanea (ned knjigami in revijami). Znamenje XII/1932, st. 2, str. 2o2 - 2o3. Gradivo za bibliografijo Rajhenburga - Brestanice (: po kronološkem redu:). Brestanica - Zbornik člankov in razprav. Brestanica 1982, str. 24-3 - 249. Gregorijanski koledar uporabljamo že 4oo let. Mohorjev koledar 1933, Celje 1982, str. 48 - 52. Ilustr. Kapucinski toti in Toti Stari pisker... (Med knjigami in revijami). Znamenje XII/1982, št. 1, str. 98 - loo. Kartuzija Pleterje. Fotografija in grafična oprema: Studio FA - Jože Anderlič. Tekst: Andrej Smrekar... (Med knjigami in revijami). Znamenje XII/1982, št. 3, str. 299 - 3oo. Nove tuje historične publikacije v osrednjih ljubljanskih knjižnicah v letu 198o. Zgodovinski časopis XXXV/1981, št. 1/2, str. 183 - 197 (skupaj z Natašo Stergar, Marjeto Čelovic in Ireno Mazi). (Izšlo 1982). Mohorska bibliografija 1972 - 1981. Književni glasnik Mohorjeve družbe v Celju, N.S 11/1982, št. 1/2, str. 17 - 29- Novi vrstilci UDK za sociologijo. Obvestila republiške matične službe (NUK) 1982, št. 4, str. 3 ~ 7* • • Radics Peter Paul v., Historiker und Publizist. 05terreichisch.es biographisches Lexikon 1815 - 195o* Lfg. 39, Wien 1982, str. 374. Slomšek počiva že v tretji grobnici. Mohorjev koledar 1983, Celje 1982, str. 122 - 124. Tvoja in moja Cerkev... (Med knjigami in revijami). Znamenje XII/1982, št. 5, str. 469 - ^72. Umrl je dr. Josef Stummvoll (In memoriam - Obituarj). Knjižnica XXVI/1982, št. 3/4, str. 244 - 248. - Vilfan (: Wilfan:) Sergij, pravni zgodovinar, Slovenski biografski leksikon, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 471 - 473. - Zgodovinske publikacije v letu 198o. Zgodovinski časopis XXXV/1981, št. 4, str. 393 - 4o8. SEPS MISA - Kako je pri nas z razvojem bibliotekarske vede? Knjižnica XXVI, 1982, št. 1-2, str. 76 - 8o. - Merila za posamezne storitve matične dejavnosti. Obvestila št. 1/1982, str. 24 - 26. - Sklepi s posvetovanja slovenskih knjižničarjev v Tolminu. - Obvestila republiške matične službe, št. 2. Ljubljana 1981. 33* str. (Uredila). - Obvestila republiške matične službe, št. 1. Ljubljana 1932. 31. str. (Uredila). - Obvestila republiške matične službe, št. 2. Ljubljana 1982. 22 str. (Uredila). - Obvestila republiške matične službe, št. 4. Ljubljana 1982. 15 str. (Uredila). ŠIFRER JOŽE - Ljubezen do kmečkega ljudstva. Odlomek iz monografije o pisatelju Francu Šaleškem Finžgarju. Delo, Književni listi, 5.2.1982, str. 6. - Slovensko rokopisno gradivo. Katalog Zakladi NUK 1982, str. 39-51. - Redki slovenski tiski. Katalog Zakladi NUK 1982, str. 53 - 63. - Petindvajset let "Knjižnice". Knjižnica 1982, 1-2, str. 7-8. Delna oddolžitev vojaku in pesniku (o romanu Jožeta Hudalesa General Maister). Delo, Književni listi 16.2.1932, str. 4. Občuteno napisani spomini iz dveh vojn (o knjigi Andreja Zlobca Za blagor očetnjave). Delo, Književni listi 19.3.1982, str. 3. Pisatelj o sebi (o knjigi Antona Ingoliča Nemir mladostnika) Delo, Književni listi 18.6.1982, str. 6. Grizoča travma iz otroški let (o knjigi Pavleta Zidarja Čudeži). Delo, Književni listi 29.7.1982, str. 8. Ljubezen do mladih in preprostih ( o novelah Karla Grabeljša Hude preizkušnje). Delo, Književni listi 23.9.1982, str. 9. Zapoznelo pričevanje (o knjigi Vladimirja Gradnika Primorski prostovoljci aa severno mejo). Delo, Književni listi 14.10.1982, str. 8. Policajeva usoda (o romanu Janeza Vipotnika Doktor). Delo, Književni listi 25.11.1982, str. 8. Pripoved o samih mučnih rečeh (o romanu Antona Ingoliča Obračun). Delo, Književni listi 23.12.1982, str. 8. Branje (Mile Pavlin: V ognju in snegu; Jože Vidic: Semenj v Bistrici; Franc Kurinčič: Na tej in na oni strani ocenana) Naši razgledi, 26.2.1982, str. 458. Branje (Rudolf Hribernik - Svarun: Opredelitev; Dachau). Naši razgledi, 27.8.1982, str. 4-58. Fran Šaleški Finžgar: Zbrano delo, četrta knjiga. Državna založba Slovenije 1982. (Ureditev in opombe k besedilom). Knjižnica, 1982, 1-2. Glasilo društva bibliotekarjev Slovenije. (Ureditev). - Delo in naloge šolskega knjižničarja s posebnim ozirom na vzgojno izobraževalni program srednjega usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji. V: Bibliotečno-informacijski c jcentar kao faktor unaprešjivanja odgojno obrazovanog procesa u organizaciji odgoja i obrazovanja. Rijeka, Društvo bibliotekara Rijeka, 1932, str. 113 - 121. - Šolanje knjižničarjev na srednji stopnji in spremljajoča problematika. - Izobraževanje knjižničarskih delavcev. Strokovno posvetovanje društva bibliotekarjev Slovenije, -L'olmin 15»lo.l982 (Razmnoženo lo strani). VOBOVNIK - AVSENAK Metka: - Kartografsko in slikovno gradivo,"Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice”, Ljubljana, 1982, str. 77 - 89. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 999607401 COBISS