Cerkvene zadeve. Križev teden. Zgodovinsko-liturgična črtica. S ponedeljkom po 5. velikonočni nedelji prične se čas treli dnij odmenjen pokori. Na prvi pogled se nain to dozdeva popolnoma nepričakovan slučaj za velikonočno dobo; ako si ga pa bolj natanko oglcdamo, bodeino našli, da ta naredba ni brcz iinenitm-ga ozira na dni, o kalerili se obbaja. Kes jo sicer, da je Izveličar pred svojiin Irpljenjein rekel, naj se ne poste prijatelji ženina, dokler je med njiini (Luk. 5, 34), toda niinajo li zadnje ure pred odbodom njegovim v nebesa nekaj tužiifga v sebi V Ali mari ne misliino, kakor je naravno, 5. povelikonočno nedeljo na ono udano in skrilo žalost, ki je težilo srce Matere božje in aposlolovV Saj jili jt; čakala brit.ka izguba Onega, ko.jega navzočno.st jiin jr bila predt-utje nebeškega veselja! Zdiij pa liočeino povedati, kako in o kaleri priliki da s(- je coikveno lelo v tej do.bi z vpeljavo oiiib iieli dnij spopolnilo. Zdi se nain, kakor bi liolcla <*erkev, leskeča v svitu vslajenja, liipoma povrniti *(> k žaloslneinu poslnenm času. Kako se je to zgodilo? Sv. Duli, katcri sv. cerkev v vsem vlada, je botel, da ,jc neka priprosta galška eerkev začetkom druge polovice 5. sloletja prieela ta impozantni obred, ki se je bil.ro razSiril po vsem kaloliškem svetu: vsprejela ga je ona kar naravnost za spopolnitev velikonočno lilurgije. Cerkev vienne-ska, ena izmed najimenitnejšib ia najstarejšib eerkvfi južne (ialije, iniela j<; tadaj sv. Mamerla za škofa. Nezgodc vsake vrste so bile prišle nad pokrajino, nedavno po Uurgundcib zopet osvojono. 1'otresi, požari, strašne naravne prikazni preslraSile so prebivalslvo, ki je v njih videlo znainenja jeze božje. Sv. Skof je skuSal svoje verne^s tem ohrabrili, da jim je dal priliko, k Bogu se zopet vrniti ler pravično.sti njegovi zadostiti. Zaukazal je loraj tri spravne dni, o katerib naj bi verniki spokorna dela opravljali in psalme prepevajoč obbode prirejali. V ta namen izbral je škof vienne-ski tri dni prod vnebohodom (iospodovim in tako položil toinelj važni uredbi ne sluleč, da jo bode polagoma vsprejel ves kaloliški svet. Kakor je naravno, poprijela se je je najproj (ialija. Hv. Akfimus Avilus, ki je bil blizo neposredni naslednik sv. Mamcrsa na Skofovskem stolu vienne-skein, sprifmje, da so bili prošnji obbodi v tej eerkvi za njegovega časa že popolnonia v navadi. Sv. Cezarij arles-ski v začetku fi. stoletja govori o njib, kakor o že daleč razširjeneni običaji. S lein izrazom zaznamoval je vsaj oni del (ialije, ki ,je bil iadaj pod obla-stjo zaliodnih (iotov. .lasno je pa tudi, da so (ialija ni obolavljala vsprojeli to pobozno navado. de prebiraino k-iiione, ki jib je o tej stvari dal prvi zbor orlojanski I. 514.; in znano je, da so se tega zbora ndelfžile vso pokiajinc, kalcrc so |ii'iznavalr vlad.i Klodvigovo. Dolorbe oi-lcanskcga zliora glcdc pi-nšnjib dni pričajo o veliki važnosti, ki se je žo lakral pt-ipisavala li naredbi. Nc. !<-, da sc jc zaukazalo lc In dni zdržali sc incsnili jedi, iiuuvcr ,jc bil zapnvcdan icdai in pravi post. ])«>loriUi sc jc ludi, d;i na.j se služlnij<>.'-i dela oprostu in se jiin lako pribka d;'i udolcži-vali sc dolgot.rajnili fiinkc*ij, kalcrc s<> tc Iri dni skoi-o |>->|i¦ilncm izpolnjnvale. Lcta 507. polrdil je ludi zbor lniuski <I¦ »I— žnost poatili se iincnnvaiK1 l.i*i dni; dolžnosl pra/.inivali o njih pa se piipoziiainuiia nuba.ja .*3e v kapilulai-i.jili Karola Velikega in Karola (¦!nliig;i. (ilavni obred corkva galškib u tcb In-li dncli lnli so začetkom slovesni obbodi, pri kalcnb s.» sc- fircp^valr prošnje pesiai. Imenovali so jib piocfsijc po Ijc^cdi piocedere, dalje boditi, kcr so lioddi od kraja tln kia.ja. Sv. Cezarij Ar-les-ski poroča, da so te procvsije prošnji-ga tedna trajale po (jclib šest ur, tako da so duhovščino, kadai- se je vsled dolgotrajnega. peija ulrujena čulila, namestovali ženski zbori loliko časa, da so cerkveni slnžabniki zopet k sapi priSli. Lrio iz oljiCiajev galškib eerkva stare dobe posnet1 podrobnosli naj bi si ludi oni zaponmili, kateri bi dandanes radi vidoli, da sc dalj^e proeesije zabranijo, češ da so taka bogoslužna opravila, trajajoča velik del dneva, /e sama ob scbi zloraba. (Konee prib.) Božj.a pot nn Sv. Višsirje. Slovenci potujejo iadi na božjo pot na Sv. Višarje in sicer na dan po vnebobodu Kristiisovcin, zalor.ij ste roniarji tudi lfttos povaltljcni, da bi sc vas v obilnein številu pri Maleri božji v 1'otrovčali zbralo v pelnk. kakor ,je že stara navada, po vnclioliodu Krisliisovcin. Letos pride ludi vodja iz Kranjskega po imenii .lancz Vcbar. On vain je že stariin roinarjein tako zaan, drngo lelo se je lft pri Sv. .loStu na Kranjskoin pridnižil. Ta vas bo pa letos pnljal od Matcic božje TclrovSkc po Kranjskein na Sv. ViSai-jo in po KoroSkem na/.nj do Sv. KrančiSka v lopem zglcdu. Vsak se naj tcga vescli, kcr tam labko Mari.jo časl.i. A. S. KiiteliHi iiii l.jiidskib šolali imajo piavico udcležili so okrajnib učilcl.jskili konfereru-i.j, ij 4 vis. niinislerijalnega ukaza, diio S. inaja 1872. Državni zakonik, štv. (i8, ler s<> posluž(,'val.i okrajnib učiteljskili knjižnie (vis. niinisterial. ukaz, dne 15. dec. 1871 Slov. 1802) Istolako je kateliet ud kra.jnib uuit. konfereneij na podlagi t?§ 37 44 in 46 šolskrga in nauiinega reda, dne 20. avgusta 1870 Stv. 7648 lcr vis. minisl. ukaza, dno 15. maja 1880 štv. 7766. Sieer pa je kalcbet, sc ve, da le v rečeb šolskega reda se tikajoiiib reiieli, podrcdjen šolskim oblastvom, § 7. postave dne 20. junija 1872: državni zakonik št.v. 86 in vis. minist. odredba dnc 14. januvarija 1878 Stv. 12.682. F. S. Š. Mili darovi z,a družbo vedne^a češecnja: Sv. .lurij na južni žel. 23 II. 94 ki\. 'IVbonje 5 11. 50 kr.. Dramlje 5 fl., Sv. Harbara v Kalozali 3 fl., Zavrče 2 II., Zgornja Ponkva 2 fl., Vurberg 5 II. 83 kr.. Kostrivnica 8 11. 50 kr., Sv. Flori.jan na Hoču 4 II. 13 kr.