—   48   —
Svila (žida) in kupčija z njo.
Našim kmetovavcam nekoliko pokazati, kako imenitna je reja mu rb in in dreves in svilo p rej k, jih hočemo enmalo po svetu peljati in jim povedati, koliko si ena in druga dežela s tem pridelkam dobička in denarja privabi. Ne moremo sicer reči, de tudi naši kraji bi ravno tako bogate pridelke dali — to pa stavimo, kar kdo hoče, de posebno Dolenska stran bi si Jahko veliko pomogla, ko bi se kmetovavci prav pridno in na debelo murbe- in židoreje poprijeti, če bi tudi vinorejo semtertje opustili.
1) Nar več sirove svile po kupčii pride iz Azije. Kitajska svila, posebno tista, ki pride iz Nankinga in Trohekianga, prekosi vse druge plemena. Z njo kupčujejo Angleži in severni Amerikanci, ter jo večidel v francozke fabrike po prodajo.
Tudi Evropejci, kjer se je od leta do leta več v razne obleke podela, so jo jeli semtertje z velikim dobičkam pridelovati. V tem pridelovanji so pa vender le Francozi pervi; pri njih je že več kot v 20 kantonih murbeno drevo zasajeno, in Lahi, posebno na Lombarškim, bogatijo in po svilnim pridelovanji in kupčii veliko dobičkov v deželo privabijo.
Na Lombarškim ima pri pridelovanji in zboljšanji svile grof Dandalo nar veči zasluge, prizadeval si je, kolikor je mogel, pridelovanje svile na višji stopnjo povzdigniti, de bi več obresti dajala. Lahi pridelujejo nar boljši svilo okoli Bri ance, na Bergamaškim,
Brešijanskim, okoli Kome in Vareze; pogostama se v teh krajih motavilnice narajmajo, kjer se svila iz kokonov ali zidnih mešičkov mota ali snova. Kmetje svilo iz kokonov sami izmotajo, ali pa kokone skupovav-cam prodajo, kteri jih v veči motavilnice neso in jih dajo tukej zmotati in osnovati. Motavci so v nekterih krajih posebni ljudje, kteri manjši motavilnice obiskujejo in ondi celi pridelk eniga leta zmotajo. Nar imenitniši svilni motavci in predivci na Laškim so: v Komi, Milani, Beluni,Bergami,Kremoni, Bufalori inVarezi.
2) V sedanjih časih se na Beneškim kmetje svilniga pridelovanja nar bolj derže in jim tudi nar več dobička prinese. V srednji letini pridelajo okoli 3 do 4 milijonov funtov kokonov, iz kterih namotajo 250,000 do 350,000 funtov srove svile. Svilo, ktero okoli Be-lune proti tiroljski „Sugani" pridelajo, zavoljo lahkote veliko obrajtajo, in jo radi za tanjke svilnate reči porabijo. Svilo iz Furlanije štejejo pa v drugi red; Vičenska je dobra za žamet in atlas; Palezinška pa za močne in težke priprave; Veroneško in tisto, ki jo na bregovih A g i de inGardškiga jezera pridelujejo, večidel pasarji zavoljo nje terdnobe in teže v razne trakove in pasove porabijo. Svila, ktero Konelijanci, Bazanci in Pordenonci pridelujejo, je tudi veliko obrajtana.
Svile so v Lombarško-Beneškim kraljestvu v zadnjih 30 letih skorej na pol več pridelali, kakor poprej; in sicer v letu 1S00: 1.800,000 funtov; v letu 1805: 2.200,000 funtov; v letu 1810: 2.600,000 funtov; v letu 1815: 2.900,000 funtov; v letu 1820: 3.340,000 funtov; v letu 1825: 3.500,000 funtov; v letu 1830: 4.300.000 funtov; v letu 1835: 4.500,000 funtov; v letu 1840: 4.630,000 funtov.
Veliko laških kmetovavcov terdi, de se je v poslednjih letih še več svile pridelalo , kakor smo tukej povedali.
Lahi pa ne pridelujejo samo več, ampak tudi veliko boljši svile, kakor so je pred nekterimi leti pridelovali; tode so vender le v ti reči še veliko za Francozi. Laški svilopridelovavci so veči del kmetje, kteri se še starih šeg močno derže in se nočejo zboljšanju novih časov ukloniti, temuč vedno pri svoji stari termi ostanejo. Ravno tako, kakor pri pridelovanji svile je tudi pri veliko družin rečeh , stara navada nar veči overik v napredovanji in izobraženji kmetijskih reči; ta globoko ukoreninjena narodna navada je kriva, de so kmetijski ljudje pri svojih opravkih še dandanašnji na tako nizki stopnji, zato ker jim ni mar v mladosti z njimi soznaniti se. Pri vsakim zboljšanji se mora človek z velikimi rečmi vojskovati, predin kaj koristniga h koristi pripravi.
Ker se je pa na svetu toliko reči po novi ustavi, s ktero so nas presvitli Cesar Ferdinand I. sušca mesca p. 1. oblagodarili, spreobernilo, se morate tudi vi dragi svilopridelovavci, kar je moč., spreoberniti in stare neukretne navade stariga kopita popustiti in se novih koristniših poprijeti; berite od novih znajdeb in skušiuj v kmetijstvu in pogovarjajte se radi od njih , in gotovo v kratkim času se boste od boljših letin prepričali. Ne ostanite pri starih navadah uniga neumneža, ki pravi: moj oče so ravno tako delali, in prav dobro se jim je vedlo; zakaj bi se le jez druziga učil? in ni jim ga kruha manjkalo nikdar! — Tvoj oče so bili pa zadovoljni z domačim suknam — tvoja mati niso nosili zidanih rut. Ti jih pa nosiš, ljubi prijatel! si jih tudi pridelaj!