36. številka Ljubljana, v torek 14. febrnvarja. XV. leto, 1882. Izhaja Tsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za ais t r i j a k o-op e rnk e dežele za vse loto 1« pld., za pol lota S o blagovolijo pošiljati naročnin«*, reklamacije, oznanila, t. j. vso administ rativne stvari. V li.futtitani 14. febntvarja. Skoro vsakemu dopisu, kateri nam z dežele poroča o kaceni zločinu, pridejana je tožba, da 86 kaznencem pri nas godi predobro, da dotične po stave pri nas nijso umestne in kot „refrainu izražena je prošnja, naj to pritožbo nespremenjeno priobčimo v listu. Ker se take in jednake pritožbe vedno množe, ker se odločno zahtev«, da tudi o tej zadevi izpregovorimo, nam ne preostaje družeča, nego pretresati tudi to zadevo. Prav gotovo in neovrgljiva resnica je, da smo Avstrijci, kot prave opice Prusov, zdanjo upravo naših ječ in zaporov napravili po nemškem vzgledu. Ko so namreč v usodepolnej bitvi pri Sadovi „pru« ski učitelj'*4 zmagali nad Dami, polasti) s«' nas je, kakor sploh vsacegu tepenega človeka, jako naraven čut, znali smo tedaj, da je Nemec jačji, nego mi, zrli smo z nekakim občudovanjem vanj in posledica je bila ta, dii smo videli v njem zgolj krepostne lastnosti, da se nam je v Nemčiji zdelo vse vzorno, vse dovršeno in posnemanja vredno. In prejšnja liberalna stranka je to psibologično stanje porabljevala pri vsakej prilik', posnemalo in importiralo se je vse, kar le mogoče od vojaške in brambena postave do gasilnih in požarnih straž s pravimi pravcatimi pikelhavbami, od zemljiščno-knjižnih in drugih postav do rudečekapca eksekutorja, kateri je popolnem pruski uniformiran. Kaj čuda tedaj, da smo tudi glede ječ in zaporov svoje oči obračali le v Nemčijo in na vrat na nos naredili drzen skok za najmanj 50 lot, vsa prejšnja pravila zavrgli in po nemškem kopitu pri ustrojili svoje ječe in zapore, kajti le to je bilo svobodno, le to liberalno. Vsaka bedarija, vs k a krivica Ba je takrat zagovarjala in opravičevala s frazo liberalnosti in pri vsakej priliki kazalo se je v Nemčijo, češ, ali j ni j tam tudi tako V Pa kakor vsako kopito ni j zi vsako nogo. tako {za njegovo dejanje, za zločin. Naše kaznilnici' so tudi jedna in ista postava nij vsem narodom po godu. Ivaled t« pri tirane in abotne dobrosrčnosti prava ker povsodi nijso jednake niti razmere, niti Omika, J vseučilišča potepuhom in lopovom, To n o trditev niti razne ekolnosti, katere pa treba jemati pri pO-I naj podpiia naslednm dogodba: Na ljubljanskem Btavodaji v postev. Ker smo tedaj le v Nemčijo i gradu zaprtje bil kmetsk fant, kateri je bil zaradi škilili domače razmere pa prezirali, iztuhtali sum tako nepraktične, da, škodljive kaznilnice in zapore, da treba resno premišljevati, kako se v tej zadevi obrne na bolje. Mi nikakor ne mislimo, da mora kaznenec biti priklenen z železnimi verigami v mokrotnib podzemeljskih brlogih, kakor je bilo to njega dni v zloglasnem Spielborgu, da mora živeti ob vodi in suhem kruhu, nasproti pa tudi nijsmo tako zaslepljeni „Mu-m a ni tii t s m e i e r i", da bi ne sprevideli, da je današnje ravnanje s kaznenci bedasto in čisti za nifi Kazen za vsak prestopek, za vsak zločin mori biti, kazneneC mora dobiti občutek, da je kaznovan Vzemimo pa navadnega neomikanega človeka, kateri po zimi in po letu prenočuje v Kupi, v mrvi, mnogokrat, pod milim nebom, kateremu so krompir, sok, kislo zelje in ovseni krub najbolj priljubljene delikatese in čegar oprava je slična obleki berača, ki kleči pred sv. Martinom — ta človek Daj pride v zapor. Zapre ga v dobro zakurjeno celico, snažna postelja, kakeršne še nikdar videl nij, je zanj pripravljena, na vse zgodaj u/e dobi kreoak zajuterk, zdravnik, duhovnik in nadzornik skroe mu za zdravje, opoludne jako redilen obed, kaker finega je doma imel jedva o Velikej noči, in po katerem moiu zaradi boljšega prebavlienja iti jedno uro šetat, zvečer ob 8. uri zopet dobro juho, vmes pa še dopoludne iti popoludne jako tečnega kruha, in kacega kruha! Vrhu tega čedno in toplo obleko in VSeobČa pozornost, kakor bi bil v naročji Abrahamovem. Kako se bode v tem človeku ukoreimiil poboja obsojen menda na G let. Tega fanta praša pO 4 letnem zaporu nekega dne znani duhovnik II.: „No Matija, kako ti dopada pri nas?" — „Prav dobro, odgovori ta, jesti in piti imam, hvala Bogo prav dosti, zdaj se učim Se pisati in risati, 'n v teh dveh letih, kar bom le tukaj, se bom naučil ravno toliko, da bom doma lehko bankovce delal iu Taki so nasle:lki take odgoje in kaj bi tudi ne, Oe grefl mimo preiskovalnih iti druzih zaporov, cul boš čestokrat glasno petje in krohot, in ' uz-uence, ki gredd na delo, vidiš čestokrat pijane; kajti ti zločinci imajo vseskozi razkošno življenje, vse skrbi za ojihov mir in red, CJe tem rloveškej družbi nevarnim in škodljivim ljudem nasproti Btavimo poštenega pa ubo-/iga kmeta, kako tužec je ta razloček V potu BVOJtiga obraza BS trudi, kakor erm: živina ves ljubi božji dan, da skopej Bemlji izvabi sobi in družini potrebnega živeža, izpostavljen je vsem vremenskim premembam, skrb in beda ^;a spremljata na vsakem potu, nikdo zanj ne skrbi, k večjemu če neizpros-l|ivi eksekutor potrka na duri. in jednako, kakor kmetu, fie ne gorje, godi se delavcem po mestih, po tovarnah, godi se veČini poštenih in marljivih ljudi). In kakor bi Se vsega tega ne bilo dovoli, pritiskajo in škodujem kuzneuci s svojim delom svojimi izdelki na ubozi ga malega obrtnika, krateč mu pri- služek. Človekoljubnost je pač lepa lastnost, pa bode naj vesoljna,, naj ne daje prednost samo onim, ki [pojem kazni, mari ne bode mislil, d;: je to nagrada j 80 se pregrešili proti člove kej dru bi, ampak naj LISTEK. s?ov. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Prvji Itn i-.,. XII (Dalje.) Koketiranje nij bilo Valentini Mihajlovni težko, kajti vedela je, da tu za njo nobene opasnosti ni), niti biti ne more. Ali koketiranje pomaga, da tuje oči zdaj žalostno gledajo, zdaj veselo zablišče, da se tuji glas trese in tuja duša vznemiri in se v njej strastno poželjenje vzbudi, — o kako jej je to pri-jalo, kako prijetno je bilo, kadar se je v večer na brezmadežno svojo postelje vlegla, spomnivša še vseh besed, pogledov in vzdihov, kar jih je v dan pro-uzročila! S kakšnim samozadovoljnim smehljanjem spominala se je svoje nedosegljivosti — ali milo-stivo dopustila zakonsko dovoljene ljubeznivosti do-brovoljnega svojega moža ! Vse to bilo je tako prijetno, da jo je časi celo misel obšla, kakšno dobro delo storiti, ter se kacega nesrečneža usmiliti. Nek V njo grozno zaljubljen mlad tajnik poslanstva hotel se je umoriti, a zavoljo trga dala je ona majhenoj bolnišnico sezidati ter je za tega nesrečneža mnogo molila, akopram uže od mladih nog nij bas osobito religijozna bila. Zdaj zabavljala se j: z Neždanovim, ter na r: me načine skušala ga svojim pokornim hlapseni narediti. Delala b6 je, kakor da uživa nje popolno j zaupanje, ter z ljubeznive radovednostjo in skoro materino rahločutnostjo opazovala, kako ta, nikakor ne grdi, zanimljivi in na ped divji radikalec to razume. V jed nem dnevu, v jednej uri, du, v jednem trenutku bode stvar pozabljena, — zdaj pak jo je zabavljalo, bila je vesel', s tmo časih zabolelo (e tudi njo srce. Njegovo mladost in razmere njegove obitelji pozabila je uže skoro povsem, ter ga zdaj o tem i/praševati jela, vedoč, da ljudje, ki sami za se žive, takšno vprašanje visoko cenijo; iz njegovega, srdito glasečega se odgovora razvidela je koj, da nij p'a ve strune zadela. Da bi svojo hibo popravila, delala se je še odkritosrčnejšo. Isto tako odpre cvetoča roža v toploti poletnega dne Bladko-duhteča svoja peresa, ki jih krepki pomočni hlad zopet zapre. Svojega pogreške. nasledke nij mogla povsem uničiti. Na bolečem kraji zadeti nij imel več onega istega zaupanja. Ono čuvstvo Brditosti, ki ga je uže bd nekdaj navdajalo, probudilo se j«' zopet na dnu njegove duše, demokratična joza in Bumnja sta se ga zopet, polastili. — „Zat> nijseni semkaj prišel," mislil je sam pri sebi; potem b pomni I se je zanič-lji\ib besed in svetov Paklinovih in upotrebil kratek molk ter vstal in s kratkim pozdravom zapustil sobo, Jako neumno", kakor j< n pri sebi rekel. Njegova zadrega pala je tudi Valentini Mi-hajlovnej na oči; ako pa nje smehljaj, v kateri so pri njegovem odhodu se ustna nabrala, prav razumemo, — smatrala je to zadrego dobrim zna« in en jem. V biljardoei sobi našel je Neždanov Marijanu. Ne daleč od vrat kabineta naslonjena je bila na okno, a roki je na prsih prekrižani držala Nje obraz bil je skoro čisto v senci, a nje bistri očesi uprti sta bili v »Nezdanova / izrazom neizrečnega prezira, nje stisnena ustna izraževala so razzaljivo usmiljenje — on je nehotoma obstal, oe ve ie, kaj to pomeni. BHočete mi li kaj reči?" . . . vprašul je nesi-gurnim glasom. Marijana mu nij ko; odgovor la. se ozira tudi na poštene ljudi, da mej obema na stane pravo razmerje. Naše kaznilnice morajo se vsakako prenarediti, tako ne gre dalje, tudi zuradi izd* lkov v kaznilnicah treba kaj ukreniti, sicer se za red i kaSBSBCtV uničijo mali obrtniki in trgovci, kar vender ne more in ne sme biti namen postavodnjalca. Nedoslednosti treba ugladiti, fcicer smo podobni popolnem t lanom znanih malopotrebnih in še menj važnih „Tliierschutzver-einov", kateri vrabcem in senicam siplj^jo žita, ?sa-cemu cvitečemu pmčerlu božajo taco — človeku nasproti pa kažejo brezozirno strast in nestrpnost. Politični razgled. No t ran j «lcžel€». V Ljubljani 14. februvarja. V e»jjrsktkm parlamentu bode, tako poroča „lMiggetlensegu, pri eboj. Izmej na^ih je padel jeden podčastnik, štirje možje so bdi težko ranjeni. Vnanji listi se mnogo pečajo z dogodjaji na jugu in govore o panslaviz.mu. Tako n. pr. piše be-rolinska „ Tribune" v dopisu iz Pet rog rada: nPanslavistična stranka jako pridno deluje ; v Odesi, Kievvu, Moskvi in drugih krajih ustanovil; so se odbori, ki imajo nalog prostovoljce za vstaše na Balkanu oboroževati; velika beda in pomanjkanje dela sta jako ugodna in novinstvo z malimi izjemami spodbuja ljudstvo. Godi se, kakor se jo godilo pred petimi leti. Kmalu bi se našel, kakor takrat, rusk general, da bi gibanje še povečal. Takrat gotovo Aleksander II. nij hotel vojne, a slovanske simpa tije, ki so se začetkom le polagoma pojavljale, zanetili so jih fanatični panslavisti, osobito Aksakov. Vsa prenršljevanja previdnosti in modrosti so se zasmehovala in zaničevala in Rusija zaplela se je proti volji vlade v vojno, katera jej je prizadela najglobok-jše rane. Takrat govoril je Aleksander II župana Pod kraj s k ega, k>t-ri je napil presvitlemu cesarju. Mej obedom je po napitnici gosp. Štajerja godba zaigrala cesarsko pesen, po obedu pa je mladi svet podal se na plesišče v lepo okinčano sobo, kjer se je veselil do ranega jutra. Ker je prišlo nepričakovano število gostov, se isti prosijo, da naj blagovoljno opro^te, ako postrežba nij bila dovolj hitra in točna. Vsem deležnikom lepa hvala, lepi govori pali so na dobra tla, kar bode potrdila prihodnjost in ta veselici, katera, se je vršila v najlepšem redu, ostala bode nam v najboljšem spominu. Novo ustaaovljeno bralno društvo pa n*i širi omiko in zavednost mej našimi sicer hribovskimi, a za vse dobro in lepo vnetimi in nadarjenimi prebivalci. Iz Kostanjevice 9. febr. [Izviren dopis.] Dne 5. t. m. praznovalo je tukajšnje bralno društvo v prostorih g. A. Maroka svečanost v spomin Valentina Vodnika. Veselica, mnogobrojno obiskana, izvršila se je v prid društva v vseh zodevah prav dobro. Govor tej svečanosti bil je primeren, govoril je nadučitelj g. Lav. Ahram jako dobro in naposled naslavljal Njiju veličanstvi cesarja in cesarico. De-klamacija „ Vodniku v spomin" od A. Otoškega, bila je povsem dobra, ravno tako tudi smešnica županova volitev*. Zbori: »Ilirija oživljena", „Na straži", „Mor-narska" in Hajdrihov čveterospev „Pod oknom", bili f?o krasni in dokazali so napredek domačih pevcev. Posebno nas je razveselil kvartet gg. pevcev »z bližnjih Brežic, s svojim dohodom in dovršenim petjem. Predsednik našega bralnega društva g. dr. v Sofiji in Ru^čuku. V Srbiji in v Bolgariji se osobito duhovni jako živahno udeležujejo tega gibanja, in v kneževinah nabrano in vs'asem poslano orožje znaša uže ve-- tisoč. J.dnako delavnost kanejo tudi panslavistieni odbori v Bukutestu, Rušeuku in Sofiji, kjer se stvar bojujočih se bratov proglaša kot splošni interes slovanskega roda." Dopisnik lista „Manchester Guardian" v Dubrovniku pripoveda v bombastičnih besedah, da Vstaja v Hercegovini ne bode le m j Jugoslovani Bploh prou/ročila gibanje nego imel . bole s pl o š no slovansko akcijo za posledico. Ta mož ve pripovedovati, da je mej Cehi tudi uže veliko gibanje, da hote naciv.viti iz Češke kraljestvo. Čehi se bodo paC zahvalili za čudne besede učenemu Angležu. Vn 11 n. j r d r/a ve. ČrsioitorMliti knez objavil je v ,,Glasu Črnogorca" instrukcije do ministrov, kako naj se obnašajo vstaji in Avstriji nasproti. Instrukcije se glasijo: Natanfcna nevtralnost, dokler se Avstrija drži mej-narolndi pravil. Ker pa čez mejo pribegle družine tare beda, zaukozd je knez, za nje skrbeti. Iz Čtrike prihajajo vznemirljive vesti: Sov-raitvo proti kralju Juriju je vedno večje Prestolni govor so poslanci jako hladnokrvno poslušali in niti, kakor je bilo navadno, ne zaklicali kralju živio. Govori se, da je v Grškej sploh razširjeno mnenje, naj se odpravi kraljestvo in naj se upelje helenska republika. H ikn>liit*»lti listi zatrjujejo, da razneseni glasovi o neprijaznosti mej Nemčijo in Rusijo nijso resnični, Oni pa tudi pripovedajo, da so razmere mej Rusijo in Avstrijo tudi zelo prijazne, da ne more nihče Rusiji očitati hujskanja proti Avstriji Tudi o egi tovskem vprašanji se izražajo, da se je situvanja obrnila na bolje, da se bode kmalu rešilo to vprašanje. Mej špansko vlado in papežem nastal je mal konti kt. Nekaj spancev namreč namerava iti se poklonit papežu in s tem hoče delati demon- Karol sestrin c. kr. okrajni sodnik nap.val .jim je v stracije, vlada pa ne dovoli delati demonstracij Poročila o vstaji v Arabiji pravijo, da se širi. Turška vlada uže v velikem strahu in poslala je uže vojne čete tja. V IrftkeJ so zločini se zopet jeli vršiti. V sredo zažgali so hišo nekega kmeta, ker je bi sovra žen deželnej lig!; pogorela sta dva otroka. Dopisi. jako jedernatem govoru, na katerega je odzdravljal izvrstni govornik g. Josip Šetinee, odvetniški pero-vodja. Ples, kateri je do ranega jutra trajal, izvršil se je povsem sijajno. Omeniti moram, da jako majhna peščica tukajšnjih nasprotnikov — kateri se našemu društvu v vsakej zadevi oponirati trudijo. — kar se jim pa nikakor ne posreči — sedaj nad nami besedujejo, da jih k tej svečanosti povabili nijsmo. Ako bi se res radi udeležili našega društva, Ise Co>la nad Vipavo |Izv. dop.| 5. t. m otvorilo se je naše novo bralno društvo tako slovesno, da naše 1822 stopinj nad morsko ravnino mej sivim j naj pristopijo, saj iznaša mesečni društveni donesek skalovjem bivajoče ljudstvo še nij doživelo takega ! le 10 kraje, to vender nij veliko. Posebno hvalo na Kremi j i v Moskvi ljudstvu in temu govoru sle • dn(, §e ve(mo nam ,)0 ušesih done krepki in po-j izrekamo vsem gosaem in gospodičmam, katere so dib je napovedba vojne. Zdaj delajo ravno tisti možje, kateri so takrat, vozel tragedijo delali. Ali se jim bode posrečilo tudi Aleksandra III. premotiti, da bode takoj po kronanji v Kremlji v Moskvi postal brezvoljno sredstvo panslavistom, katerih aksijom je: pot v Carigrad pelja čez Duuaj ?" „Moruing Post" pa poroča iz Bel grad a: „Agitacija širi se vedno bolj mej mladimi elementi in v vojaških krogih. Pri plesih, pojedinah in jrvno nabirajo se denarji za vstaše v Belgradu, kakor tudi menljivi govori, posebno pa oni g. R i h ar d a ] darovale tako lepe dobitke za tombolo. Dolenca, vodja šole na Slapu, kateri je razlagal j Iz I*rc?c'iiie pri Novem mestu 9. februvarja. pomen in potrebo bralnih društev, napredek našega ljud-! [Izv. dop.] Ta dan se je pri tukajšnjem c. kr. gla-stva v omiki in se spomina! tudi rajnega dr. Bleivveisa. j varstvu po čislanem c. kr. glavarji g. I. Ekelnu Potem je bila tombola, po tomboli obed, pri katerem ! prebivalcem iz Kala, Suhorja, Prečine, Beršlina in so se vrstile razne napifnice, izmej kojih omenjam Cegelnice vsled prošnje vložene 14. januvarja t. 1. zlasti one g g. Štajerja, Peruc i j a, našega deželnega po tukajšnjem županstvu na blagega gospoda de-poslanci Mat. Lav renči 6 a in gosp. J os Bajca želnega in državnega poslanca g. Viljema Pfei- „Ne ... ali ipak; nekaj vam imam povedati. Samo zdaj ne." „Kdaj pa V" „Pri drugej priliki. Morda jutri; morda tudi nikdar. Saj niti ne vem — kdo ste?" „Jaz menim." odgovoril je Neždanov — „meni Be je zdelo . . . da mej nama . . ." „1 kaj, vi me ni najmenj ne poznate,* dela je Marijana. „Toda, čakajte; morda jutri . . . Zdaj moram k . . . svojej gospodinji! Do jutri!" Neždanov stopil je nekoliko korakov proti vratom, ali se najedenkrat obrnil. „Gospica Marijana," del je on, Jaz sem vas uže davno prositi hotel, da mi dovolite jedenkrat z vami v šolo iti — jaz bi rad videl, kako ondukaj delate . . .« „Slobodno, ako vam je drago . . . toda zavoljo šole nečem z vami govoriti." »Nego?" ...Ititri !u ponavljala je ona. Toda ona do dru-zega dne nij čakala; še isti večer govorila sta v nekem lipovem drevoredu, ki se je blizu terase začel. XIII. Marijana približala se mu je sama. „Gospod Neždanov," povzela je brzo, nvidi se mi, da vas je Valentina Mihajlovna skoro po vsem očarala." „Iz česa to ukrepate?" vprašal je on. „Nij-li morda istinaV Potem takem ste denes slabo zavarovani bili. Jaz si mislim, kako se je trudila ter nastavljala fine svoje zanjke!" Neždanov nij nobene besede odgovoril, temveč le od strani gledal to Čudno devojko. „Čujte mene," nadaljevala je ona, Jaa vam bodem odkritosrčno govorila; jaz Valentine Mihaj-lovne ne ljubim, to vi v ostalem prav dobro veste. j Morda se vam vidi, da nijsem pravična.....ali pomislite sami....." Grlo bilo jej je tako suho. da nij mogla dalje govoriti. Zarudela je ter se razburila in sicer tako ' zelo, da bi človek sodil, ka je od srditosti razven sebe. „Vi se bodete gotovo sami vprašali," povzela : je nekoliko trenutkov kasneje, „čemu mi ta gospo-j (lična vse to pripoveduje? To isto ste si menda ', tudi mislili, ko sem vam ono .... o gospodu Mar-| kelovu povedala?" Pripognila se je k tlom in malo rastlino od-\ trgala ter jo potem v stran vrgla, 'j „Vi se jako motite, Marijana Vikentjevna," odgovoril je Neždanov,\ ,.jaz sem ravno obratno mislil, namreč, da sem zaupanja vzbujajoč utisek v vas naredil — in ta misel mi nij mrzka bila." Neždanov nij svete istine govoril; ta misel obšla ga je bila še le zdaj. Marijana pogledala mu je prvikrat na oči; do zdaj gledala je mej govorom vedno v stran. „Da ste moje zaupanje vzbudili, baš ne morem reči," odgovorila je ona po kratkem premišljevanji, „saj ste mi povsem tuji. — Toda vaš položaj — in moj položaj — sta si v mnogem slična. Oba sva jednako nesrečna! A to baš naju veže." „Vi.....vi ste nesrečni?" vprašal je Neždanov. „Vi morda — ne?" odgovorila je Marijana. On nij vedel, kaj bi odgovoril. „ Ali vam je moje življenje znano V" rekla je ona : ^Zgodovina mojega očeta? Njegovo prognanstvo? — Ne ? — Čujte torej: postavili so ga pred sodišče in ga krivim spoznali; vzemši mu vse pravice in časti poslali so ga v Sibirijo. Kmalu po njegovej smrti izgubila sva tudi svojo majko. Na to vzel me je gospod Sipjagin, moj strijc in brat moje majke, k sebi ter zame skrbel — jaz njegov kruh jem in on je moj dobrotnik — njegova žena moja dobrot-nica! Jaz jim pa vse to s črno nezahvalnostjo vračam, gotovo imom slabo srce — in tuji kruh je ferja delila primarna pomoč, katero nam je po slavnej c. kr. deželnej vladi naš občečislani, za narod in kmetijstvo vneti gospod poslauec izprosil. Izrekamo prisrčno zahvalo v imenu vseh prebivalcev, kateri so vsled večletnih nesreč po toči in po druzih nezgodah u božali in pomanjkanje trpe. Bog plati stotero vaš trud, in živi vas Se mnoga leta! Josip Nagel, Andrej Petrič, župan. svetovalec. Jar nej P i rn a t. Iz KrsKcifA 12. fehr. [Izv. dop.] Poročila z Bosne in Hercegovine so tako redka, da skoro ioič ne zvemo o vstanku. Zraven tega, so pa ta oti-cijelnu poročila tako nejasna, da se moramo nehote smijati, ko beremo ,,vstaši so svoje mrtve in ranjene seboj vzeliu. Nij torej nemogoče, da dobimo neki dan poročilo: .,ranjeni in mrtvi vstaši so pobegnili, tako torej njih Števila nijsmo mogli določiti.'1 Vse-kako bi bilo torej na mestu, da hi nun natančnejša poročila pošiljali, ker stvar gotovo vsakega zanimlja, posebno pa tiste, ki imajo svojcu na bojišči. Če so nam za vsako bedarijo uže Nemci za vzgled, posnempjmo jih tudi tam, kjer so res posnemanja vredni. V zadnjej nomško-francoskej vojni so nemški listi uže tretji dan prinašali natančna poročila o vsakej bitvi in imena mrtvih in ranjenih vojakov, celo kakovost rane, ranjeni del trupla bil je naznanjen. Zakaj bi kaj jednacega ne bilo mogoče pri nas? Sir. Ormoža 0 febr. [Izv. dop.) V zadnjem listu graškega lista „Pedagogische Zeitschrift" se „ein Lehrer Untersteiermar'cs" huduje nad članki, objavljenimi v „Slov. Narodu" in „Slov. Gospodarji" in tipa za dopisnikom mej trgovci in gostilničarji z izrazi: Landkramer, Wirth, itd. Akoravno smo osve-dočeni, da ormožki mladič po krivici tega dopisnika mej trgovci in gostilničarji išče, vender mu nemo-remo njegove notice neodgovorjene pustiti, ker skušu osramotiti teli stan z izrazi: Landkramer, Wirthe itd. računajoč je Bog ve v katero vrsto neomi-kancev. — Da pa temu nij tako, je dokaz, da so v tem okraji trgovci in gostilničarji od šolskih obla-Btij in od občinstva celo čislani možje, ki za šolstvo vneto delujejo; tako n. p. je v Središči kranj. š. svetu trgovec in gostilničar predsednik, njegov namestnik je tudi trgovec, krojni šolski ogleda pa je gostilničar; v Ormoži je predsednik šolskega sveta trgovec, pri Svetinjah je načelnik gostilničar, a Šolski ogleda trafikant duhana in trgovec s soljo; pri sv. Miklavži je načelnik trgovec in gostilničar, ki je ob jednem tudi šolski ogleda; pri sv. Tomaži je šolski ogleda trgovec in gostilničar; itd. Razen teg.i je tretjina udov c. kr. okrajnega šolskega sveta trgovcev in gostilničarjev. — Vse take na šolo delujoče može pa ormoiki peda^ogični mladič hoče sramotiti z: Landkrämer itd. O vi „Lehres Untersteiermarks0, kje je doslednost; pri jednem kraji hočete trgovce in gostilničarje sramotiti, po drugem kraji pa iščete pri njih pomoči. — Da brez teh obstati ne morete, menda ne bodete tajili, še po vašem odhodu v B. hodemo se spomnili, da ste brez trgovcev in gostilničarjev „hoteli" shajati. — Če tega v stanu ne trpite, zakaj pa ravno pri žganjotočariri stanujete, /ak•«j pa ne v 1 e r j a , predsednika (g. K u š a r j a) in ?eč odbornikov kupt"ijske in obrtnijske zbornice. Plesa, ki je trajal do štirih zjutraj, udeležilo se je veliko elegantno opravlprnih dam in gospodičin, četvorko je plesalo nad 70 parov. In tako je ta ples, kakor vsako leto, razen prijetne in rine zabave vsem obiskovalcem, gotovo tudi društvenemu zakladu dal znatno svoto. — (Tehnično društvo za Kranjsko) imelo je 31. januvarja t. 1. svoj občni zbor, pri ka- gradu? zakaj hodite po denar k gostilničarju in | terem je bil izvoljen g. Ziakowski za predsednika, g. Potočnik za njegovega namestnika. Dilje so bili /op-1 VOljenl gg. dr. Ilaberer. Ilandl. Sene-kovič, Wagner in Wietschl, na novo pa gg. Lieben-wein in Stlmab. — (Gledališče ljubljansko) oddaje se v najem za bodočo sezono od septembra 1882 do cvetne nedelje 1883 in sicer v prvej vrsti za nemške predstave. Če bi podjetnik nameraval tudi slovenske predstave, naj stopi v dogovor s slovenskim dramatičnim društvom. Pogodbo s slednjim bi potem odobril deželni zbor kranjski, pri katerem nai se ponudbe in varščina v znesku 800 gld. vlagajo do grenak. Jaz ne morem ljubeznivih uvred in protek-cij prenašati — in ako se me zbada dan za dnem, le zategadelj ne kričim, ker sem jako ponosna! i« Marijana hitela je mej govorom hitro naprej. Najedenkrat se je ustavila. „Znate li, da me kani moja teta, samo da se me iznebi, omožiti z onim neizmotljivim Kolomejcc-vom? Ona moje nazore pozna, zanjo sem jaz nihi-listinja — in on! Naravna stvar je, da se mu ne dopadam, saj nijsem lepa — a za prodajanje dosti dobra. Je-li, da je to tudi dobrota!" „Zakaj pa nijste . . . ." dejal je Neždanov ter potem koj utihnil. „Zakaj pa nijsem Markelovljeve ponudbe vzpre-jela — hoteli ste reči? Je-li? Dakako — ali kaj mi je storiti? On je pošten človek, to je istina . .. A sem li jaz kriva, da ga ne ljubim ?" Marijana bežala je zopet brzo dalje, kakor da bi ne hotela svojega spremljevalca odgovor slišati. Zdaj prišla sta do konca drevoreda. Marijana krenila je po malej stranskej stezi proti gozdu. Neždanov šel je za njo. Njemu so se dve stvari nerazumljivi zdeli: prvič nij vedel, kaj bi si mislil, da je ta na pol divja devojka tako odkritosrčna proti njemu in drugič se je še bolj čudil, da se mu ta odkritosrčna izpoved povsem naravna zdi. (Dalje prih.) ne k „Rotsildu?" zakaj kupujete blago pri trgovci in ne v fabriki. — Ali nij grdo če, mahate po stanu, kateri vam rrkdar nij nič hudega storil niti želel, marveč bil vam je v pomoč, kjer je le zamo-gel? — Hvalite pa Boga. da vam je dal tak „go-sposk" kruh, katerega vam sicer ne zavidamo, a spoznamo, da ga nijste vredni, k vsega prebivalstva po večjih me- Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i č. stih. Na 140 ljudij pride vsako leto jedna poroka; vsako leto jih je 100.000 več rojenih, kot jih umrje. Akoravno jih umrje nenavadno dosti, namreč nad 60°/0, pred polnoletno starostjo, jih postane vender na drugej strani tudi zelo dosti po 10O in še več let starih; v>ako leto umrje po 90— 1O0 tacih osob. * (Prebivalstvo Milana.) Milan ima zdaj 318000 prebivalcev in je nara^tel v 10 letih za 5601)0 ljudij ali za 18 0 0. Skoro cela tretjin«, namreč 104000 ljudij, odpade na predmestja njegova. * (Koliko vina se pridela na Francoskem.) Na Francoskem se pridela vsako leto povprek blizu 48 milijonov hektolitrov vina. Vsak hektar ga odvrže okrog 23 hektolitrov in na VSacega Francoza ga pride kakih 125 litrov. V teku zadnjih desetih let je bila za vino najboljša letina 1875. leta, ko se je pridelalo nad 83 milijonov hektolitrov, najslabša pa 1879. leta z 29 in pol milijonov hektolitrov; vlani se je pridelalo tudi le nekaj nad 34 milijonov hektoiitrov. * (Koliko se ]> ri de l a bom ba ža.) Lansko leto so pridelali v južnih provincijah amerikansk'h Z|edinjenih držav 6,5*9.329 bal bombaža, ki je tehtal 3 002.413 894 funtov. Ta svota je neprimerno velika, če pomislimo, da se je pridelalo leta 1880 le 5 757.329 bal, leta 1879 le 5,074-329. Z ozirom na pridelek leta 1866, namref, 2,229.329 bal, so se pridelki v teku petnajst let potrojili. * (Kam se poda največ evropejskih izseljencev.) Od 441031 ljudi, ki so se pripeljali lanskega leta v luko Ncw-Yorkovo, jib je ostalo največ, namreč 152421 ali dobrih 34%, v New-Yor-kovej provinciji samej; 54361 ali 120/o jih je šlo v provincijo Illinois; 24204 ali slabih 6°/0 se jih v naselilo v Ohio; po 4 5% jih je šlo v Michigan, Wisconsin in Mim-sotto. kier je tudi glavna kranjska kolonija; 14% ali 62351 jih je slov Nebrasko, 10°/o ali 45116 v IVnnsylvaniji. Ostali tisoči so se delili v jako malih oddelkih na vse druge dežele. T\*.joi: 13. februvarja. Pri Slonu: Vilman Is llüiiigsteina. — Brinkmann z Bunaja. — Naclit iz FeldkinJma. Pri Malici : Med-dsch z Dunaja. — Ebnet iz Trsta. — Frey tag ■/. Dunaja. — Kepler i/. Gradca. — Pommernel iz Berolina. — Becker iz Prage. IDuinsijsl^a, borza dne 14. februvarja. (Izvirno h-legrafieno poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . . . 74 gld. 20 kr. Enotni državni dolg v srebru . ' . . 75 » 66 • Zlata renta........... 92 Ji 50 ji 128 ji 75 ■ Akcijo narodno banko....... 813 JI — n ji — ji 120 JI — a — j) — > 9 ji 52 9 Ji 64 ■ Državne marke......... 58 jt 50 n 4% državno srečko i/. 1. 1S54 250 ¡jrlil. 118 n 75 v Državne srečke h 1. 18B4 . . 100 „ 172 n — n 4°/„ avstr. zlata renta, davka prosta . . 92 » 30 ri 117 80 n 4U/ 84 n 30 n „ papirna renta f)°/0..... 84 n 50 n f>°/0 štajerske zemljiše. odvez, oblig. . . 1 Ol j> — n 1)imava re*, srečke :>°/0 . . 100 g)d. 113 n — ji Zeinlj. obč. avstr. 1 */,% /dati zast, listi . 119 tí 25 n Prior, oblig Elisabetine zapad, železnice 98 25 n Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 103 n 25 n Kreditno srečko ..... 1O0 gld. 174 n 75 rt Rndolfove srečke..... 10 „ 19 25 n Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ Traminway-druét. velj. 170 gld. a. v. . . 117 n 50 n 191 » 50 n Eitttevljne *r«»clto 11. februvarja. Na Dunaji: 88, 32, 44, 25, 59. V Gradei: 68. 64, 40, 51, 52. LTÍiRWiBfi," zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št I, ordinira v vseli zobnih boleznih in postavlja zdaj nmetalne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—3) "Vsake vrste elegantne ollei za mastere izposojnjejo al¡ prodajo se jako ceno pri Antonu Kočevarji, (68—i) trgovci s starinami na sv. Jakoba obrežji. Cotta-va tnjižnica svetovne faijiževnosti. To novo književno podjetje priuaš* vjednako dobro urejenih in lepo tiskanih izdavah v osmerki za le HO kr. eleganten v platno vezan, okolo 300 tiskanih stranij obse-zajoč zvezek. Ti zvezki obsezajo dela domačih in inozemskih pesnikov in pisateljev, kakor (ioethejevo, Sehillerjeva, Lessingava, Shakespearova. Molierova, Dantejeva, i'ahla-rooova, Platenova. H. pl. Kleistova, Lenaa, Chamissova, Kiir-nerjeva. \miUc 58. — S. tedne Jetlen ivezek. Subskribira so lehko na celo serijo ali pa na posamne pisatelje. Oddajajo so tndi posamni zvezki, naj podamo za vzgled p.rimor, da s«> vidi, kako ceno si lehko vsakdo na-knpi knjižnico. Bcbillerjevo vso pesni, elegantno vezane, veljale bodo le 60 kr., CJothejev Faiist, 1. in 2. dol vkup vezana v jednem zvezku. BO kr. Obširnejši pregledi, kakor tudi zvezki na ogled se dobe pri (93) Oioiitiniji v IT.Jublfanl. KnjiQQYOflja in comptoirista, kateri je slovenskega, nemškega in laškega jezika popolnem zmožen ter ima lepo pisavo in ki je vojaščine prost, sprejme valjni m 1 n v Kranj i. (91—2) EPILEPSIJO (božjast) ozdravi indijski s.eliski sok. ki so kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. (#18—23) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se flacon po 20 Ur. v skoraj vseli lekarnah Avstro-Ogerske, a v Ljubljani ima ta sok lekarnar g. Julij pl. Trnkčccj, v Jiciuu pa prirejevatelj IludollMahi. emer. lekarnar. S pošto so menj kot 2 flacona ne pošilja. Razpis služeb dveh občinskih policajev. Pri mestnej občini kamniškej sta izpraznjeni dve službi občinskih paznikov (policajev) z letno plačo ¡00 gld. in z deputatom v znesku 30 gld. za službeno obleko. Jeden izmej njiju dobi tudi prosto stanovanje. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov v govoru in vsaj nekoliko tudi v pisanji. Poseben ozir se bode jemal na oivše žandarme. Prosilci naj svoje prošnje vložijo do zadnjega februvarja t. 1. pri občinskem uradu v Kamniku. (92—1) Župan: Dr. Samec. Vozni listki v Ameriko. Kreiranje agentur, ki skrbijo za preseljevanje, ima nalog, da skrbi /a varnost potujočega občinstva pred sleparijami inozemskih agentov. Dokaz temu je, da vsak mnogo potujoči, kakor n. pr. Angleži in Amerikanci s posebnim veseljem kupujejo svojo vozne listke pri avstrijskih agentih, ker sc dobivajo vedno po originalnem tarifo. Svetlijo in natančnejša poročila daje (70—8) C. kr. koncesijonirana glavna agentura Arnolcla Itcifa, špediterja za svetovni promet, Dunaj, I. Be/., Kolovfratring, Pestalo-i/iiga.sse Nr. 1. se morejo dobiti v ..Narodnej Tiskarni" v Ljubljani slooeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič, — Životopisje, spisal Rqjd lioz. Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal 7ai'i>»l i:«-j 'R'is k;i rili** i n Jih dobi |»o poNtucui povzetji. Vso »kup se dajo za znižano ceno 1 gld. Za vseh 7 zvezkov naj so priloži še 15 kr. poštnine, za po-samezno z ezke pa 5 kr. Lastnina in tisk nNarodne tiskarne".