Deželna učiteljska konferencija. VIII. Tretje glarno zborovanje. fivahno in zanimivo, kakor prvi dve zborovanji, bilo je tudi tretje zborovanje, ki se je vršilo v cetrtek 3. kimovca dopoludne ob navzočnosti preblagorodnega gospoda deželnega predsednika barona Winklerja in zastopnikov vis. deželnega šolskega sveta. Ko je g. zapisnikar Petrovec prečital zapisnik druzega glavnega zborovanja, nastopi g. okrajni šolski nadzornik G ab r š e k ter poroča ,,o p o n a v 1 j a 1 n i h šolah in učnih razmerah v njih". Y jasnern, vsestransko premišljenem govoru sega nazaj v leto 1873., ko je dobil veljavo zakon o napravljanji, vzdrževanji in obiskovanji javnih ljudskih šol. Po njem traja šolska dolžnost od spolnenega (j. do spohienega 12. leta, v mestih in trgih s tri- in večrazrednicami do 14. leta. Ta doba šolanja se sme tudi skrčiti, ako to krajevne razmere zahtevajo in okrajno šolsko oblastvo v to privoli, oziroma ako so se otroci šolskih predmetov popolnoma naučili. Posledica te olajšave je bil zakon z dne 28. svečana 1874 o napravi ponavljalnih šol na Kranjskera. Te šole naj bi nadomestile , kar mladina izgubi v vsakdanji šoli vsled skrčenja šolske dolžnosti. Vsled tega se je ponien in naraen stari ponavljalni šoli zelo spreraenil. Ucna uprava pa ni spravila v sklad določil o ponavljalni šoli z osnovo ljudske šole in z občno šolsko dolžnostjo, 17 let so že te uredbe v veljavi; časa je torej bilo dovolj priti do spoznanja, ali ponavljalne šole vspevajo ali ne. L. 1873. je bil zakon sklenen in načrt brez debate sprejet in na najvišjeni mestu potrjen. Naslonil se je na staro ponavljalno šolo, ki je vspevala, kar se pa o današnji ne more reči. V tej je mnogo več učnih predmetov, nego v stari. Treba je na praktične potrebe kmetijskega stanii ozir jemati. Ves učni stroj se je predrugačil in doseči se mora več. Ponavljalna šola, kakeršna je danes, ne doseza zažeIjenega uspeha. Pogled v sosedne dežele nas uveri, da je v tem oziru drugod bolje; slabeje nego na Kranjskem je le v Bukovini, Galiciji in Dalmaciji; vender so v Galiciji poleg 61etne šolske dolžnosti tri leta ponavljalni šoli odmenena. Vzgledno uravnavo ponavljalne šole ima Goriška. Učni načrt je sestavil deželni šolski nadzornik pl. Klodič. Ta uzor je priporočati v posnemo pri spremembi učnega načrta za ponavljalne žole, pri tem je pa važno v poštev vzeti, koliko more vsakdanja ljudska šola doseči, da se to potem ponavlja. Težko pa je določiti učni krog, ker so uspehi vsakdanje šole toli različni, in se učni smoter pri obstoječih neugodnih razmerah šolskega obiskanja ne doseže. Neprilike, s katerimi se je bojevati, so različne. Nekateri otroci vstopajo v vsakdanjo šolo šele s 7. ali 8. letom, a z 12. že izstopajo. Vsi ti otrocj pridejo potem brez razlocka v ponavljalno šolo in le-ta ne more uspevati, ker so obiskujoči jo otroci zelo razlicnega predznanja, često celo taki, ki ljudske šole sploh nikdar videli niso. Kako bi torej bilo mogoče, po jednotnem nacrtu tako mešanico poučevati? Zakon je dober sam ob sebi, nadaljuje govornik, da bi se le prav izvršiti dal. Ponavljalna šola se more le obdržati, ako se redna hoja v šolo more doseči. Glavno vprašanje je, kdaj smejo otroci izstopiti iz vsakdanje šole? Nekateri niso dosegli učnega smotra, dasi so ves predpisani čas v šolo hodili. Kaj je z istimi storiti, ki so poznege zaceli šolati se ? Kaj je z otroci, ki obiskujejo ljudsko šolo v trgih in mestih, a jih ne veže 81etna šolska dolžnost? Kaj je z učenci, ki so z uspehom dokončali 61etno šolsko dobo? Težavna in važna je torej naloga ponavljalne šole. Obilici nedostatkov bi se v okom prišlo najbolje z 81etno šolsko dolžnostjo, kar se utegne prej ali slej tudi zgoditi. Šele potem se bode več doseglo kakor sedaj, in naj bi se tudi uvedle kake olajšave. Vse učiteljstvo čuti to ter toži, da je dela dosti, uspeha pa nič. Treba torej kaj korenitega ukreniti, kar pa je težavno, zato tudi ni pričakovati, da bi se dotični zakon kmalu predrugačil. Izdala naj bi se izvrsitbena dolooila, po katerih se uredi izstop iz vsakdanje šole; potem je šele možno govoriti o učnem načrtu. Da je možno uspešno izvrševati zakon z dne 27. mal. travna 1874. 1., naj se določi: 1.) Otroci, ki so bili v 7. ali 8. letu oproščeni šolskega obiskovanja, naj hodijo tudi v 13. ali 14. letu svoje starosti v vsakdanjo šolo. 2.) Otroci, ki so ljudsko šolo obiskovali 6 let, a niso dosegli učnega sniotra, obiskujejo naj vsakdanjo šolo tudi v 13. in 14. letu in to v onem razredu oziroma oddelku vsakdanje šole, za katerega so sposobni in sicer le ob gotovo določenih dneh. 3.) Isto naj velja za mesta in trge, ako otroci ne hodijo v kako drugo višjo ali istovrstno šolo. Ponavljalne šole za otroke z dežele, ki hodijo v mesto v šolo, naj se izpremene kolikor moči v kmetijske tečaje. 4.) Izpustnice se dajo le koncem šolskega leta in to onini otrokom, ki so ponavljalno šolo res redno obiskovali. 5.) Deželna šolska oblast izda naj glede takih ponavljalnih šol izvršitvena določila. V splosni razpravi da g. prvornestnik besedo g. Jeršetu, ki pravi, da je poročevalec dobro opisal stanje ponavljalne šole in stavil razne predloge, s katerimi pa se ne strinja. Do šol v trebanjskem okraji ima mnogo otrok cez uro hoda. Takih ni siliti v šolo, braniti jim poset nauka bi bilo v protislovji z načeli o Ijudskem izobraženji. Verskega pouka se morajo udeleževati. Pri tej priliki si prisvajajo nekoliko elementarnih vednostij in prihajajo po dvakrat na teden v vsakdanjo šolo. Kaj začeti s temi, ki izpolnijo 12. leto? Kam jih uvrstiti pri vstopu v ponavljalnico? Osnovalo bi se mnogo oddelkov. Pouk bi bil težaven, nemogoč osobito na jednorazrednicah. S katerim oddelkom naj bi se učitelj pečal ? Niti železen učitelj ne bi bil kos taki nalogi. Sredstev za uredbo potrebnega nadaljevanja šolskega izobraženja govomik ne more navesti, sedanje razmere tega ne dopuščajo. Le na večrazrednicah, kjer so učenci dovolj poučeni, naj se ti združijo v ponavljalnici pod jednim učiteljem. Nesposobni ali naj odpadejo, ali naj se uvrste v oni oddelek vsakdanje šolo, v kateri bi morali hoditi, ko bi njihova šolska dolžnost še dalje trajala. Gospod S e t i n a popolnjuje poročevalčev govor s podrobnimi podatki ter navaja tudi novih vzrokov, zbog katerih ponavljalna šola ne uspeva. Največ sitnostij dela ponavljalni šoli to, da prihajajo v to šolo otroci, ki niso zadostili šolski svoji dolžnosti. Taki nčenci silijo naj se v vsakdanjo šolo. Poročevalec g. Gabršek pravi, da je z razprave videti, da smo jedini, torej nima kaj dodajati. Pritrditi pa mora glede pouka v oddelkih g. Jeršetu, ki se sicer vjema z njegovimi nasveti. V specijalni debati so se oglasili gg. Šiiman, Senekovic, Levec, Gregorin, Bele, Linhart, Zupančič, Zarnik in Lapajne, nasvetujoč z večine nebistvene stilistiške izpremembe, na kar so se vsi predlogiporočevalčevi vsprejeli soglasno. Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo g. Žunira „0 spremembi 11 čnega navodila(Lehrgang)za pouk 0 drugem deželnem jeziku". Gospod poročevalec poroča: Razpis deželnega šolskega sveta od dne 5. svečana 1887 št. 656 določuje: An allen drei- und mehrclassigen Volksschulen mit sloveniseher Unterrichtssprache in Krain ausserhalb Laibachs, an welchen die deutsche Sprache bisher als obligater Gegenstand gelehrt \vird, hat die Ertheilung des Un- terrichtes im Deutschen als obligaten Lehrgegenstandes vom Schuljahre 1887/8 angefangen rait dem dritten Schuljahre zu beginnen und beira Unterrichte in derselben die deutsche Sprache als Uilterrichtssprache nach Massgabe der Auffassung und des Fortschrittes der Schiiler platzzugreifen. Tarazpis je načinpoučevanjavnemškem jeziku na slovenskih ljudskih šolah bistveno prenaredil. Najvažnejša prenaredba je določilo, da se ta pouk prične v tretjem šolskem letu in ne več v prvem. Vsled tega določila se je tudi metodicno obravnavanje tega predrneta bistveno spremenilo in prva posledica tega določila je bila prenaredba učnih načrtov od 19. grudna 1874. L, kateri potrebi je deželni šolski svet ustregel z novimi učnimi načrti, ki so se objavili z razpisom v. deželnega šolskega sveta od dne 1. kiraovca 1888 št. 1836. Ta razpis ima za posamezne predmete pojasnila. Glede pouka v drugem. deželnem jeziku določuje: Fiir drei- und mehrclassige Volksschulen, an welchen obligater Unterricht in der zweiten Landessprache (also an slovenischen in der deutschen) ertheilt wird, wurde der Grundsatz angenommen, dass dieser Unterricht erst vom dritten Schuljahre an, resp. anvier- und mehrclassigen Schulen von der dritten Classe an ertheilt werde. An dreiclassigen Schulen, an \velchen in der I. und II. Classe der Halbtagsuntericht eingefiihrt ist, wurde bei der geringen Aussicht des Erfolges von dem obligaten deutschen Unterrichte abgesehen. Der Unterricht in der z\veiten Landessprache soll ein moglichst praktischer sein. Der Schiiler soll sich einen t h u n I i c h s t grossen Wort- und Phrasenvorrath er\verben, um sich in ders(ilben nach Bedarf verstiindigen zu konnen. Die grammatische Schulung findet schon in der Muttersprache statt, daher ist nnr das Nothwendigste aus der Theorie zu behandeln, dagegen sind fleifiig 20* Sprach- und Memorieriibungen vorzunehrnen. Ker se torej na podstavi teh razpisov glede pouka v drugem deželnem jeziku novi učni nacrti od starih bistveno razločujejo, riastala je potreba, da se tudi učno havodilo od dne 19. sušca 1879. 1. št. —j-r1 v tem zmislu prenaredi. V to svrho se je pred vsem na to ozirati, koliko časa je bilo za ta pouk določenega v. starih učnih načrtih in koliko ga določujejo novi nacrti. Za štirirazrednice je to razmerje tako-le: Učni jezik pri osemletnem šolskem obiskovanji t. j. od 8 šolskih let skupaj 32, drugi deželni jezik 43 tedenskih ur (stari nacrt); učni jezik 37, drugi deželni jezik 30 tedenskih ur (novi načrt). Slično je. razmerje pri petrazrednicah. Učni jezik je torej 5 tedenskih ur, pridobil, drugi deželni jezik pa zaradi tega, ker se je nazaj pomaknil na tretje šolsko leto, 13 tedenskih ur zgubil (pri petrazrednicah 11 ur). Ta razlika je po svoji vrednosti sicer iz tega vzroka manjša, ker imajo otroci, kadar se prične pouk v drugem deželnem jeziku, v maternem jeziku že dobro podlago in ta pouk laže umevajo in hitreje v njem napredujejo. Vender pa je treba smoter tega pouka določiti v zmislu navedenih razpisov in učno tvarino, ki je za ta pouk v učnem navodilu od 19. sušca 1879. 1. določena za L, II. in III. šolsko leto, primerno skrčiti na III. šolsko leto. Glede smotra je treba posebno prenarediti določilo učnega navodila od 19. sušca 1879. 1., ,,die Schiiler zu befahigen, die deutsche Sprache als Umgangssprache in Wort und Schrift zu gebrauchen". Ta smoter se je še poprej, ko je bil nemški jezik v višjih stopinjah učni jezik, le z zelo nadarjenimi in s takimi otroci mogel doseči, kateri so neraški jezik tudi v domači hiši rabili kot občevalni jezik. Razven tega dolocuje razpis v. deželnega šolskega sveta od 18. kimovca 1888. 1. št. 1836 kot sraoter, „11111 sich in derselben nach Bedarf verstiindigen zu konnen". Torej je že uena uprava sama sinoter novi uredbi primerno prenaredila. Na tej postavi g. poročevalec predlaga: 1) Učni smoter za pouk v neraščini na slovenskih ljudskih šolah kranjskih je: ucence usposobiti zavstopvsrednjo šolo, nadalje po potrebi v n e m š k e rn j e z i k 11 s p o r a z u 111 e t i s e in jim dati podlago za nadaljno izobraženje v tem jeziku za potrebe v življenj i. 2.) Tvarina, ki je v sedanjem učnem navodilu določena za prvo, drugo ali tretje šolsko leto, naj se primerno z ozirom na premeneni pouk skrči v tvarino za tretje šolsko leto, v katerem se mladina začne učiti nemščine. 3. Ta učna tvarina velja tudi za obligatni pouk v slovenskem jeziku na nemških ljudskih šolah s potrebnimi v jezikn ležecimi spremembami. Gosp. Thuma pritrjuje, da po sedanji uredbi nikakor ni mogoče doseči povoljnih uspehov, k večjemu to, da se otroci navadijo dobro čitati in pisati. Izstopivši niso dosti več zmožni. V dosego veojih uspehov naj se torej poprej začne s poukom v nemšeini. V to svrho priporoča zadnje četrtletje v drugem šolskem letu (t. j. v drugem razredu). Gosp. S e t i n a ugovarja, da bi šli s takim priporočilom zopet nazaj, saj še itak ne dostaje časa za slovenščino, kar niora poudarjati iz lastne skušnje. Pridobitve narodne ne smemo odklanjati. Izobražba v materinščini gre naprej, drugo po okoliščinah, ako je prilika. Gosp. L e t n a r predlaga, da bi se z oziroin na to, da se predpisana tvarina težko prebavi, za slučaj, da je učitelj vso tvarino iz učnega jezika v drugem razredu pred koncem šolskega leta že priučil, učitelju na prosto voljo dalo, da že v tem razredu začne z nemščino. Temu predlogu se pridruži tudi g. Thuina. Gosp. dr. Romih brani predloge poročevalca. Gosp. poročevalec kaže na popolno pomanjkanje primernih nemskih slovnic, po katerih bi se po novi uredbi mogel uoni smoter dosoči in trdi, da se dii pri nonnalnih razincrah smotor doseči. Po sklopu odborovfin vzdržuje svoje predloge in no more priporočati kake spremembe sedanjih določeb. Tudi gosp. R a v n i k a r se protivi spremmjevalnemu predlogu, ker zadnja dva meseca sta odmenjena ponavljanju, ki je mati vsemu pouku in napredku. Gosp. Abram odsvetuje odločno tako spremembo, rekoč, da bi bila povod ,,lovu za nemške zasluge". Na priporocilo gosp. Š e t i n e sklene se splošna razprava, a njegov nasvet, naj se o predlogih glasuje po iraenih, so proti 5 glasom zavrže. Za predlog gosp. Thume, oziroma gosp. Letnarja je glasovalo 5 članov. Potem začne gosp. poročevalec čitati nadrobno navodilo za pouk v nemščini. Ker pa obilice tvarine zborovalci ne morejo s potrebno pozornostjo presojevati, nasvetujeta gg. Bele in Lapajne, naj se vse čitanje opusti, čemur pa gosp. deželni predsednik ne pritrdi, ker treba vender poznati stvar, o kateri se sklepa. Poročevalec nadaljuje, a naglaša samo spremembe, da se razprava zaradi pomanjkanja časa okrajša in da je bolj pregledna. Pri raounstvu priporoča na korist aemščini porabo tehničnih izrazov pri vporabnih računskih nalogah. Gosp. Koncilija ni za to, na deželi so itak velike težave z računstvom, zato naj se ta opazka iz predloga izbriše, sicer bi gg. nadzorniki tudi to znanje zalitevali. Na to se vname živahna debata o šolskih knjigah, namenjenih za pouk v nemščini. Gosp. Šetina in gosp. prof. Levec naglašata, da učne knjige niso v nikakem soglasji z učnim črtežem in gosp. prof. L e v e c stavi dodatni predlog, naj se naprosi deželni šolski svet, da preskrbi čim prej raogoče potrebne učne knjige za pouk v nemškem jeziku; dotične knjige iz šolskoknjižne zaloge na Dunaji so po osnovi in motodi že popolnoma zastarele, zato je skrajni oas, da se nove preskrbe. Predlog je bil soglasno sprejet. Gosp. Gabršok želi, da se, kakor za pouk nemškega jezika, spremeni tudi uono navodilo za vse druge predmete tako, kakor je potrebam primerno, dotlej pa se z denašnjim predlogom počaka. Gosp. prof. L e v e c ne podpira tega nasveta, ker bi se izdava popolnega navodila raorda 3 leta zakasnila. Navodilo za nemščino je nujno potrebno, naj se to takoj sestavi. Nekdanji Pirkerjev načrt naj se v ostalera prej ko prej prenaredi in objavi. Pri glasovanji sprejme se predlog gosp. prof. L e v c a soglasno in isto tako gosp. Gabršeka predlog, ki se po nasvetu gosp. prof. L e v c a spremeni tako, da se naj sprejme učno navodilo za nemški jezik-, kakor ga predlaga odbor; glede učnega navodila za vse druge predmete pa naj se naprosi deželni šolski svfet, da ga določi in izda čim prej mogoče. Zaradi pozne ure zakljuci predsednik dopoludansko sejo in določi četrto glavno zborovanje na 3. uro popoludne. Koncem seje stavljeni nasvet, naj bi se uciteljski konferenciji dovolilo še četrti dan zborovati, ni dobil potrdila. G. Senekovič pravi, da bode popoludanska obravnava ostale tvarine še pokazala, da li bode potrebno zajeden danzborovanje raztegniti ali ne, in to jo obveljalo. IX. wPri fotografu". Že na ,,predvečer" sklenili so zbrani delegatje in nadzorniki na predlog gosp. Ž u m r a , da se dado skupno fotografirati, da bi imeli tudi v tem oziru lep spornin  na deželno učiteljsko konferencijo. Gosp.  Žuraer storil jo potem potrebne korake pri' fotografu in koneera 3. glavnega zborovanja opomni vse zborovalce, da bode fotograf pripravljen ob jedni uri popoludne ter vabi vse, da se snidejo ob določeni uri v ta namen ,,pri Slonu". Radostno so se odzvali vsi gg. delegatje in nadzorniki temu vabilu, kojemu se je pridružil tudi deželni šolski nadzornik, g. JosipSuman, kar je vse zborovalce prisrčno veselilo. Gotovo bode vsakemu ta slika blag spomin, ki ga bode čestokrat spominjal na važne dneve deželne učiteljske konferencije. X. Četrto glavno zborovanje. Ker obsežni zapisnik prejšnje seje še ni gotov, prestopi se takoj k razpravi zadnje tocke dnevnega reda in sicer poroča g. nadzornik Bezlaj „0 uradnih s.pisih" in o njih potrebni spremembi. Opirajoč se na vsakdanje izkušnje in priraerjajoč obrazce za uradne zapisnike, kakeršni so v rabi pri sosednih ueiteljih, popravil je, dogovorivši se z drugimi tovariši, vse predpisane uradne obrazce. Prenaredbam je odbor pritrdil, kar bodeta izvestno tudi konferencija in vis. deželni šolski svfet storila. Najpomanjkljivejša je dosedanja sestava 1.) ,,šolske matrike", ker se pogrešajo o nji predelci za natančne statistične podatke, katere potrebujejo šolski nadzorniki za svoja izvestja. V stari matriki se je moralo toliko posebnih napominov v predalcu ,,opomba" vpisovati, da je bilo težavno, potrebno tvarino izbirati in razvrstiti v zanesljivih sestavah! zato je bilo gledati na to, da se za vsako statistično vprašanje osnuje poseben predalec. Poročevalec potem vse te predelce in spremembe našteva. Gospod L i n h a r t želi v formalnera oziru za vsak slučaj posebnega glasovanja. Gospod prof. L e v e c govori o zgodovini nameravane prenaredbe, za katero je že pred tremi leti v to svrho sklicana enketa svoja posvetovanja imela. Elaborat, kakeršen je sedaj določen, je bil po odboru nebistveno spremenen. Razprava je torej le informativna, zato misli govornik, da bi se samo spremetnbo naznanile, vso drngo pa odobrilo. Gospod prof. Linhart želi, da bi vsak delegat po jeden vzorec novih tiskovin imel v rokah, ako se hoče, da se zbor o njih posvetuje in sklepa. Tej zahtevi za zdaj ni bilo mogoče zadostiti, ker je odbor samo v rokopisu priredil vzorce. Po treh nasvetih o glasovanji se vsprejme gosp. L e v c a predlog z veliko večino. Drugi uradni spisi: 2.) r a z r e d n i c a , 3.) tednik, 4.) izkaz zamud, 5.) popis knjižnice, 6.) zapisnik izposojenih knjig, 7.) zapisnik knjig ubožnim učencem razdeljenih, 8.) inventar o učnih knjigah za ubožne, 9.) šolski vestnik (kronika), 10.) šolska naznanila, 11.) odhodnica, 12.) izpustnica, 13.)glavni inventar, 14.) opravilni (vložni) zapisnik — imajo se v prihodnje po nasvetih poročevalčevih in priporočilu stalnega odbora uravnati, kar deželna konferencija soglasno vsprejme. Zastran šolskega vestnika (kronike) je bilo povedano, da je za zgodovino vsake šole jako važna; zato bi bilo vanjo vpisovati vse, kar se tiče postanka, razvoja in vseh drugih s šolo v zvezi stojeeih razmer. Do zdaj se učiteljstvo ni ravnalo po jednotnih načelih. Stajerske šole imajo to stvar lepo urejeno in g. poročevalec prečita razpis deželnega šolskega sveta v Gradci, zadevajoe spisovanje šolske kronike. Po štajerskem vzoru naj se tudi uravnajo ,,š o 1 s k a naznanil a", namreč na drugo stran lista naj se tiskajo posamični paragrafi iz šolskih zakonov, po katerih se iraajo roditelji ravnati, tako n. pr. § 22. zakona z dne 22. raal. travna 1873., § 3. in 4. iz šolskega in učnega reda z dne 20. mal. travna 1870, § 29. zakona z dne 29. mal. travna 1873 in več druzih. Naglašalo se je tudi, da bi kazenska naznanila dostavljali c. kr. okrajni a ne krajni šolski sveti. Ker v mnogili krajih učitelji opravljajo vse pisarije mnsto krajnega šolskega sveta, zato se smatra želja voditeljev za opra- viceno, da bi se jim za taka dela priznala priraerna nagrada. Po končanih razpravah oficijelnega vsporeda deželne konferencije so prišli na vrsto posamični nasveti gg. delegatov, katerini je tudi odbor dal svojo pritrditev. Ti so: 1.) Gospod Stiasny je razkladal koristi pokončne (strme) pisav e in se sklicuje na zdravniške izpovedbe in na svoje poskuse. G. poročevalec poudarja, da je pri tej pisavi glavna stvar držanje telesa. Korenita razprava je zadovoljila konferencijo popolnoma in je le-ta sprejela soglasno nasvet: Visoki dež. šol. svet naj priporoča vpeljavo pokončne pisave v šolah. 2.) Gospod Ribnikar predlaga, da se nastavi v vsakem šolskem okraji pomožen potovalni ucitelj za začasno izpraznena mesta in eventuelno za oskrbovanje ekskurendnega pouka. — Sprejeto. 3.) Gospod Ribnikar: Pisma, ki se tičejo osobe učiteljeve, naj višja solska oblastva direktno v zaprtem kuvertu dostavljajo. — Sprejeto. 4.) Gosp. P. Kavčič predlaga prošnjo, da je dovoljevati učiteljem v slučajih potrebe preduime. Gosp. prof. L e v e c podpira predlog ter jemlje v spomin, da so mestni ucitelji ljubljanski imeli to pravico, ko je raestna uprava neposredno iz svoje blagajnice dajala plačo učiteljem. Zdaj dobivajo plačo iz deželnega šolskega zaklada in vsled pogodbe z raestora je ostala ljubljanskim učiteljem pravica do preduim. Podere naj se torej stena, ki loči učitelje iz mesta in z dežele ter naj bodo vsi jednakih pravic deležni. — Sprejeto. 5.) Gosp. P. K a v č i č : Deželna konferencija skleni, da se primernim potera izposlujejo znižani tarifi za učitelje, kakeršni veljajo za državne uradnike, ako se vozijo po državnih železnicah. — Sprejeto. 6.) Gosp. dr. Romih in 36 tovarišev: ,,Deželna učiteljska konferencija izjavlja, da je javna višja dekliška šola s sloven- skim učnim jezikom v Ljubljani nujno potrebna". Konferencija je sprejela ta predlog s 37 glasovi in sicer z naudušenimi živio -klici. 7. Gosp. Š k r b i n e c: Glede na skromno placo uciteljev sklene naj konferencija na merodajnem mestu prositi, da se vsem učiteljem prizna prosto stanovanje ali primerna odškodnina. — Sprejeto. 8. Gosp. ravnatelj Senekovič nasvetuje, naj deželni šolski svet objavlja vse izišle veljavne in v bodoce izdane šolske zakone in naredbe v posebnih zvezkih, kakor je to v navadi na Stajerskem, ki imajo do sedaj že 22 zvezkov. To izdavo bi bili primorani kupovati krajni šolski sveti za se in za šolska voditeljstva. — Sprejeto. 9. Gosp. P a p 1 e r: Vsera uciteljem in učiteljicam naj se v pokojnino vštevajo vsa službena leta od dne, ko nastopijo dejansko službo z zrelostnim spričevalom. — Sprejeto. 10. Gosp. Ravnikar:*) Odbor naj se obrne do sl. deželnega odbora s prošnjo, da poviša odstotke prvih treh plačilnih razredov ter uredi učiteljske plače po službenih letih in krajevnih razmerah. — Sprejeto. 11. Gosp. L n n d e r: Deželni šolski svet naj se naprosi, da vse potrebno ukrene, da ne bode irael učitelj več, kakor po 80 otrok v jednein razredu, kakor to ukazuje zakon. Gosp. Ribnikar še tej resoluciji dostavlja, naj se učiteljem, ki poučujejo čez postavno število otrok, pripozna primerna nagrada. — Sprejeto. 12. Gosp. Levičnik se poteza za dvomesecne pocitnice. — Sprejeto. 13. Gosp. dr. Romih: Predloži naj se prošnja v. c. kr. deželni vladi za načrt zakona, po katerem bi se spremenil občinski red z dne 17. svečana 1866. 1. v toliko, da bi imeli vsi nadučitelji, stalno umeščeni ucitelji in uciteljice volilno pra- *) Izvrstni govor gosp. Ravnikarja priobčimo v prihodnji številkK Ured. vico, kakor jo imajo na Stajerskem celo podučitelji. Gosp. Jeršinovic vpraša, zakaj bi se ne dala ta pravica tudi provizorično umeščenim? Ljudem se čudno zdi, da se izobraženemu človeku, ki zavzema v soeijalnem življenji vendor važno mesto, ne prizna to, kar imajo mali obrtniki. Naj imajo torej vsi pravico broz izjemc: Tudi gg. Setina in Zarnik podpirata ta nasvet, ker učiteljski ugled trpi ter je tudi gg. župnikom in kapelanom dano to državljansko pravo. Predlagatelj se strinja s tem in izbriše iz svojega nasveta besedo ,,stalno umeščeni". Gosp. prof. L e v e c priporoča stilizacijo: _vse pri šoli nameščeno učiteljsko osobje" in gosp. ravnatelj Senekovič: ,,izimši pomožne učitelje in učiteljice". — Soglasno sprejoto. 14. Gosp. dr. R o m i h: Na merodajnih mestih je izprositi, da dobijo učitelji z meščansko skušnjo osobno doklado. — Sprejeto. 15. Gosp. dr. Romih: a) Učni načrt za uciteljišča naj se pregleda in popravi, osobito naj se večja važnost poklada na kmetijski pouk in praktično uravna, da bodo gojenci usposobljeni vstopiti v kako višjo kmetijsko šolo. b) Na učiteljišči naj se osnuje nekak tečaj, v katerem naj bi se pripravniki vežbali v fizikaličnih poskusih in priučili izdelovati priprave za nauk v naravoslovstvu. Oberaa tema predlogoma ugovarja g. šolski svetnik Hrovath in se odklonita z večino glasov. 16. Gosp. dr. Roraih: Vsaka šola imej potrebna ueila, kakor to iični red predpisuje. Sicer je že deželni šolski svet odredil leta 1874., kaj mora vsaka šola neizogibno imeti za uspešno poucevanje, to pa ne zadostuje, kar potrjuje ministerski razpis iz 1. 1876., zato priporoča: Slavni deželni šolski svet naj a) izda potreben opis učil vsaki šoli potrebnih, b) naj ukaže, da krajni šolski sveti postavijo za učila primerno vsoto v vsakoletni proračun za stvarne šolske potrebšeine in o) narooi nadzornikom, paziti na to, da krajni šolski sveti svojo dolžnost store. Gosp. prof. Zupančič pojasnjuje, da je pod c) stavljeni predlog itak že obsežen v nadzornikovi inštrukciji, naj se torej izpusti. — a) in b) soglasno sprejeto. Gosp. Senekovic priporoča, da se vse, kar iina še na vrsto priti, v tej konferenciji obravnava, da je ne bo treba drugi dan nadaljevati, kakor se je želja izrekla. — Obvelja. 17.) Gosp. Jeršinovic: a) Odredba deželnega šolskega svfeta z dne 20. inal. travna 1875. 1. o postopanji proti šolskim zamudam na ljudskih šolah se le deloma spolnjuje in sicer le to, kar je učiteljeva naloga; vse drugo se olajšano izvršuje. Naraesto, da bi se polmesečni izkazi tako.j na višje mesto predložili, odrejeno je po ukazu deželnega šolskega svfeta, da sta ob konci vsacega meseca oba mesečna izkaza poslati okrajnetnu šolskeniu svetu. Na podlagi obeh izkazov se tu razsojuje samo jedenkrat za ves mesec. Opravičena je torej želja, da tudi učitelji samo raesečno izkazujejo zamude. b) V izkaze je sprejemati vse opravičene zamude; od te zahteve naj se odstopi, kor niina nobenega zmisla in je zgolj prazna pisarija, jemlje učitelju drag čas; izkazi neopravičenih zaraud so že samo ob sebi obsežni, čemu torej delovanje obteževati. V tem zmislu je razlagati tudi ministerski razpis, ki nalaga olajšavo v uradovanji. — Soglasno sprejeto. 18.) Gosp. Gabršek: Učne knjige ,,slovnice in berila" so potrebne temeljite revizije in prenaredbe. Deželni šolski svet naj voli enketo veščakov, ki naj mu svoje nasvete zastran zboljšanja v zmislu učnih načrtov in dobre metodike predloži. V dosego jedrnate in vsestranske zboljšave naj se s tem vprašanjem bavijo prihodnje okrajne učiteljske konferencije in potem svoja mnenja na višje mesto predlože. — Sprejeto. 19.) Gosp. Gabršek želi k čitankam posebno prilogo o kranjskem domovino- znanstvu. Potreba jo prav čutna ter se je že večkrat naglašalo, da tvarina v čitankah no zadostuje vzlasti glode na \uv;no navodilo. — Sprejeto. 20.) Gosp. dr. Roinih: Imenom odbora, kateremu je bil izročen nasvet zast.ran razprave g. dr. Zupanca o ,,šolski higijeni" v prvi seji, predlaga, naj vis. c. kr. deželni šolski svet posredujo, da se zanimivi in poncni govor natisne in v brošuri razpošlje šolskim voditcljstvoni, ki naj potem v lokalnih konferencijah o tem poročajo in uciteljstvo informirajo. Gosp. Linhart dostavlja željo, da bi se g. dr. Zupanc naprosil, naj svoj spis obširneje uredi in z zanimivinri podatki popolni, s oemur se poročevalec strinja. — Sprejeto. 21.) Gosp. Koncilija vpraša konferencijo: Kdo je dolžan nadzirati otroke v šolskem zaporu, ako prisodi učencu to kazen g. katehet ? Glasovi se čujejo: Gosp. katehet sam! Gosp. Zarnik misli, da je to vprašanje stvar voditeljstva in v njega območji je, pažnjo določiti. 22.) Gosp. Šetina: Visoki deželni zbor se naprosi, da bi dovolil provizoričnim učiteljem personalno doklado in da bi se jim to povrnilo, kar so izgubili po noveni zakonu o učiteljskih plačah. — Sprejeto. 23.) Gospod Abram: Za izvanredni pouk se učiteljem priznavajo nagrade. Te pa so tako skromne in različne, da bi bil skrajni čas, tudi to stvar vsaj nokoliko urediti. Zato vpraša: Koliko bodi nagrada za jedno uro teoretičnega ali praktičnega pouka iz kraetijstva? Kdor se trudi s tem, bi vender rad vedel, koliko bode zaslužil. Zato bodi stalna cena za jedno uro odmerjena. — Sprejeto. — S tem je bil vspored dognan in g. zapisnikar prečita zapisnik tretjega glavnega zborovanja, kateri se v nekaterih malostnih izrazih popravi in potrdi. Za verifikacijo zadnje seje so bili poverjeni gg. okrajni šolski nadzorniki, ki so se zbrali v posebno posvetovanje dne 4. kimovca dopoludne ob 10. uri. — Po dognanera vsporcdu konštatujo g. prvomestnik s posebnim zadovoljstvom, da je konferencija v kratkem časn rošila veliko nalogo, zato izreka gospodom dologatom svoje priznanje, katereimi bodota izvestno pritrdila tudi deželni šolski svet in visoko ministerstvo za uk in bogorastje. Z izrednim naporom izvršila so se štiri glavna zborovanja in več dolgotrajnih odborovih sej, ter po gg. zapisnikarjih trudapolno sestavljenje sejinih zapisnikov. Za vse to se g. prvomestnik toplo zahvali. Tudi pripravljalni odbor je zaslužno doloval ter znatno prijioniogel, da je dcželna učiteljska konferencija tako lepo rešila svojo nalogo, njeinu in vsem zborovalcom gre zasluženo priznanje. Kot predsedniku konferencije bodo sedaj skrb, predložiti predloge in nasvote deželnemu šolskenui svetu, ali deželnemu odboru in zboru, ali visokemu naučnemu ministerstvu, kar se v prvi instanciji ne bode moglo rešiti ter upa, da to delo ne bode zastonj, marveč koristno za šolstvo. Zakljucuje IV. sejo, vabi g. prvomestnik prisotne, kakor pri otvoritvi, da s trikratniin ,,slava" — klicem izrazijo lojalno svojo hvaležno udanost do Nj. Veličanstva, kar zbor z naudušenjem stori. Nato Se g. šolski svetnik Bl. H r o v a t h inienoni konferencije iskreno zahvalo izreka g. prvomestniku za modro in vrlo voditev konferenčnih obravnav. Z burnim ,,živio" — klicem se konferencija temu vabilu odzove, kajti bilo jo prav iz srca vsem govorjeno. Potem so se razšli gg. delegatje na svoja mesta z zavestjo, da so storili svojo dolžnost v polni meri ter želeč, da bi se kmalu kazal sad storjenih ukrepov, merečih na povzdigo narodne izomike po urejenih in predrugačenih načelih, kateri so jih vodili pri zborovanji. Slovensko učiteljstvo pa je pokazalo na konferenciji, kako resno deluje na pedagogiškera polji, kako zelo mu je pri srci napredek in razvoj sole in vscga naroda. — Jakob Dimnik.