Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisf slovenskih i delavcev y Ameriki* Telephone: CHeW 3-12*2 Clew MHter StpUmbtr Ž5th. l»4t »t the Port Offi« u Sem Y«k, N. y„ «pdtr Act Cmci-cm of March 3rd. 1878. m i tt Citaj vkC kot HA DAN DOBI? ATI C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST HA 0VOJ DOM (tartMil M**. hMJ Im prsmlkcv). Citajte, kar Vat mniirtH VI No. 24 — Štev. 24 NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 4, 19 42—SREDA, 4. FEBRUARJA, 1942 ft? & 13 hT Volume L. — Letnik L. BOLGARI POMAGAJO HITLERJU NEMČIJA ODPOKLIC AL A SVOJE VOJAKE IZ BOLGARSKE IN MADŽARSKE. — CA-SOPISJE PRIPRAVLJA BOLGARE ZA NA DALJNE ŽRTVE ZA FAŠIZEM J« Nemško vrhovno poveljstvo i pričelo umikat i svoje čete iz Jugoslavije, Bolgarske i« Madžarske ter sestavlja nov voja&ki zbor v Rusiji. In ka-Kor zatrjujejo luozemsici vojaški Tiri, zbira Nemčija vojaštvo tudi v Sredozemlju* Rusi napredovali dvajset milj Nemški zračni napad na Moskvo je bil odbit. — Obkoljevalne operacije pred Stnolenskim. — Pritisk na Dnepropetrovsk, industrijalno sredisče Pri vsem svojem velikem na- -~ Iz Jugoslavije je Nemčija že ' poru Nem j nO morejo vstaviti odpoklical« vte svoje vojaštvo, ruskega prodiranja na osred- vendar pa je pustila v Beogradu svojo garnizijo in nemški poveljnik bo .še daije pazil, da bodo 'bolgarske in madžarske divizije v Srbiji, Sloveniji in Hr vatski postopale tako, kot bo Nemčija želela. Nemčija je Bolgarski stavila zahtevo, da pošlje 7 do 10 divizij na rusko fronto v Ukrajino in na Krim. Na rusko fronto že prihajajo madžarske divizije, 'katere je regent 'admiral Nikolaj Horthy obljufbil in miifconm ttmtijetrne flnrnt^tyn Joaohimn von Rilbbentropu in feldmaišalu Wiihehmi Keitc-lu. Poročilo naznanja, da so Madžari že v (bojih v bližini Keiv i na Krimu. Nemške in madžarske čete, jako ojačene -z bombniki in bojevniki, so silovito napadle SeI>nsto|>ol in ruske čete, ki so se izkrcavale na južnem bregu Krima. In vojaški' opazovalci fto »rnienja, da so Nemci že pričeli svojo napovedano pomladansko ofenzivo v IJbiji, z zračnimi napadi na Malto in s svojo ofenzivo na Krimu, Na Poljskem je zbranih okoli GO nemšikili divizij, čemur se je rud i l marsikateri vojni opazovalec, in so pripravljene, da prieno veliko ofenzivo proti Leningradu in Moskvi. P o splošnem mnenju bo Hitler dal povelje za veliko pomladan- uji fronti proti Smolensku 111 '.n jugu v Tkiajini med Done-cem in Dnjeprom, Rusko poročilo, ki je biio izdano o polnoči, pravi, da ruske armade napredujejo na vseh frontah ter korakajo preko truj>el nemških vojakov. Nemški aeroplani pa so zo-pet sknšali napasti ilotkvo in v zračnih ibojih je bilo izstreljenih y nemških aeropianov. K us ki letalci so »bombardirali več železniških križišč za nemško črto, Ica-mor so 'prihajali* nemški vojaki ks zapadne Evrope. Raz strel je ni so bili trije vitki po 200 železniških voz. Na osrednji fronti so Rusi pričeli obkoljevalne operacije »Smol en ska iz oikoliee K i rova. V tem predelu je hud mraz 40 stopinj Fahrenheita pod ničlo. Rusi imajo tevplo obleko in naglo zasledujejo Nemce. V Ukrajini maršal Timošen-ko pritiska' itn- I>njeproj>e-trov.sk, od katerega so Rusi od-daljeni samo še 20 milj. Nemci pošiljajo velika ojačenja, da 'bi mogii dbdržati važno industrijsko mesto, ki se nahaja oib velfkem kolenu Dnjepra. Rusi poročajo, da so i>opol-noma kos Nemcem na suhem in v zraku. * Angleška radio postaja naz-njanja, da so nemške izgube " strahovi te" in da Hitlerjevi ________ zahtevajo 20 novih (divizij iz zavzetih dežel. Generali pravijo, da bodo Rusi pre- sko ofenzivo v marcu ali a pri-vlu. To pa so samo domnevanja, ki se naslanjajo na razna poro-,^ nenB&ko bojno £rt ako nc cila od vsepovsod m na politi- | ^^ takoj oja6enja. eno delovanje vodilnih oseb v. Ker mora HHler že sedaj J>0. urzavah osišca. j siljati na fronto volLke armade> Hitler je že določil, katere inozemski vojaški opazovalci dele raznih dežel bo dobila vsa-1 dvomijo, da ho spomladi sploh ka država osišča. Hitler pa pri tem misli, da je to samo njegov dar državam v povračilo za njihovo pomoč.Hitler ho Ma-dižarski dal Transilvanijo, Ru-rounski Besaralbijo, Bolgarski I>obi-udžo in Makedonijo ter Traeijo, seveda pa bo ta darila v 'bodoče še omejil v sorazmerju s pomočjo, ki joibo dni a kaka država Nemčiji v tej vojni. mogel pričeti kaiko večjo ofenzivo, ki jo je napovedal. List 4* Rdeča zvezda" poroča, da ruski letalci bombardirajo vlake, ti vozijo nemške vojake ua fronto. Quisling vlada Norveški Ko jc nastopil vlado kot norveški ministr. predsednik je izbruhnila sabotaža po celi deželi. Hitler je imenoval majorja --------- \ idkmia Quisling za norveške- nekdo fpvjrezai električni vod. ga ministrskega predsednika. Včeraj zgodaj zjutraj je ne-toila norveški narou 4-e proti nadoma pričela; goreti ve liku t^uislingu kaže hladnega in se tovarna za guiuij v A&kimu. ga tudi boji. Ravno tako je Izgorela neka Včeraj je nastal pož*ir na. dveh železniških postajah v U-sju in \sakdo ve, tla je bil požar namenoma zaneten. Pozneje je bilo dognano, dav3t> požar »anetile Časovne 1>omft>e, ki so se razletele nekaj minut preti i izgredov in vlada že raamišlja odhodom posebnih vlakov s |o tem, da bo mul celo deželo Quislingovimi pristaši, ki so , razglasilo, vojno stanje bili na poti domov. | Ko 1h» Hitler priznal Qui- Polkija je aretirala mnogo slhtgovo vlado na Noi-veškem, oseh. Policija je tudi pozvala t jo ilxxio tudi priznale Italija, vse, ki/ so bili ah ča-u požara Japonskai, Finska, Runmnska, iKi železniški {»ostaji, da se ja-| Slovaška in Bolgarska, vi jo. Kdor se ne 'bo zglasil, bo Stortkiiohneu pa dvomijo, da bo tudi Finska priznala Quislin-govo vlaškodo^ai tovarno zoti po iikorski ožini med Fonnozo iu Aaijo velik ja}>ouski koirvoj, ki sestoji iz 41 bojnih ladij in dovolj transportov, ki morejo [>eljat-i celo divizijo. V konvoju je vsega skupaj velikih in majhnih transportnih parnikov ena bolniška ladja. Ta transport ima namen nadomestiti velike izgube, ki so -jidi imeli Japonci v bojih na ^Malajskem {Milotoku v provinci J colore. V Saigon v Francoski Iiulo Kini je že bilo pri-Sjieljanih 10,(MK) mrtvih ja^Hjn-skih vojakov. MacArthur odbija napade Utrdbe v Filipinskem zalivu so hitra končale japonski načrt vzkrcanja na polotoku Bataan. Vojni department v Wash-j--------* ingtonu naznanja, da je gene- j li. MacArthur pa je to namera 1 l^ougLas MacAithur odbil ro pravočasno opazil in je na-dva močna jinponska napada z | meril na la«lje arvoje topove de-tiiorja na jnjlotok Bataan. Ja-|»et milj čaz preliv iz nci so se hoteli na polotoku Ttoru.. ,Jai>onske l>ojne ladje, ki iz k rent i z majhnih ladij, toda [so spremljale transportne la-rtnu-ritška artilerija jc razstre- ulje, »o takoj po prvih strelih lila vse parnike. Zjutraj je bi - [pobegnile na široko morje, lo mog*>če ob o9>režju videti bresc števila majhnih paniikov v plamenih, ali pa ležeči na |awku bliKu brega. .Ja[K>nei si na vse kri pije prizadevajo pregnati Ameri- kance z Bataana iu se pri tem "«"«•« t — • - ... m mko Suraibava m s po>Iuzu.ejo svojih na.?lM>ljsih , .. . o • •, .... .... k n-a ti vojaštvo. Se: m najdrznejših sani o u sond m h včet. Japoni'i se za v sat o ceno Okušajo polastiti Pilarja, kjer se križajo najvažnejše -ceste polotoka. Zato so z velikim stein rtnloin majhnih ladij pripeljali Vojake, da hi jih ponoči izkrca- \'čeraj so ameriški bombniki eopet i>otopili dva nadaljna japonska transporta v Mwcasar f eliru. .Japonski bombniki pa .-o bombardirati holaiuL-ko vojno so skušali iz-jaštvo. Še>t japonskih ueroplanov je bilo izstreljenih. Ameriški brunbniki so v Ma-cjissar prelivu potopili 35 japonskih transportov in okoli ."JO japonskih aeropianov je bi-Jo izstreljenih v bitki, ki je v teku že 10 dni. AMERIKA ZAOSTAJA V POMOCl RUSIJE Se en nemški general ubit na ruski fronti Rifc-'ki uradni radio je naznanil, da je bil ubit nemški ue- strogo kaznovan. Major Quisling pa je sam doživel veli'ko presenečenje. — Ko se je pred Grand hotelom ■rlbrala velika množica njegovih pristašev in ko se je Quisling pokazal na halkonu hotela, so naenkrat ugasnile poulične svetilke. Dognano je bilo, da je l>odo večinoma rajši odslopili, kot pa priznali (^uisliiwra. Odkar je Nemčija zasetlla Norveško, je iz narodne banke vzela skoro štiri biljone kron. kar je šestkrat več, kot pa so znašali letni stroški Nor\*eške. V d veli dneh je ruska radio [jostaja že naznanila drugo smrt nemškega generala. Prvi je bil general Braun, poveljnik <»8. divizije, ki je bil ubit v Harkovu, ko so ruske guerilske čete razstrelile njegov glavni stan. Nemška radio postaja pa jc 'naznanila, da je v Monakovem "7M srčno kapjo umrl general I fans (icorge Hoffmann. Vojaški krogi v Washing-* tonu so v velikih skrbeli, ker je bilo dognano, da so Združene države do sedaj poslale Ru-, siji komaj polovieo svoje ol*-"1 ljubljene i »omoči. Tentl^ol j pa jih skrbi, ker vedo, da bo Hitler s|K>mladi pričel veliko o-fen-zivo. Po«gm!l>a za zalaganje k vojnim materjaloni je bila podpisana v Moskvi, ko se je bo Hitler ofenzivo. pričel pomladansko nemi l>risen, iKJVeljuik a«"- ix-M'^ana v .Moskvi, se je Jiiadnegsi zlKjra.^^ ' fn«Tfy TTflfflffifc mudil v rn- Če tli i ki pobili 200 Nemcev Moskovska radio postaja na-ziuuija, da so jugoslovanski četni k i pobili Nemcev. Ravno tako so razistrelili neko 4 keuiiično tovarno. tkem glavnem mestu. Moskov- . >Jki j>rotokol, kakor imenujejo j Parnik potopil to listino, ne določa natančno ' podmornico faiJc vojni materjal bodo Zdru-i ,, , žene drž;,ve Ciljale Rusiji, tovornega toda predsednik Boosorelt jevPT^ i T ^ ..... r„ neko kanadsko pris!tani?*'e ob Atlantiku, praA'ijo, da se je svojem pismu Josipu obljubil vs4> pomoč. Stalinu Amerika potrebuje vojake za 8,000,000-sko armado Brigadni general Lewis B. Hershey je predložil odboru poslanske zbornice načrt za armado. Žitna polja v Sibiriji Sovjetska vlada je dala posekati velikanske gozdove v Si-Madžarisfci in »bolgarski mi-1 bi,rji h» je naselila kmete, ki nistri so skoro popolnoma u- fjodo zemljo pose.iali z žitom, V7 južnem delu Sibirije pa. poleg žita se jejo tudi bombaž. godili Hitlerjevim zaJitevam, toda bolgarski kralj Boris in ministrski predsednik Bogdan Filov se protivita, da, bi bile na rusko fronto poslane še na- Am*^iki p"41 nev«rno«t- V»mk drf»v da line bohrarvke divwiie P.-I '^ »• ^^ nmtšmM uaijnt ooigarske (in izije. 1 n kopi Mtmati s.vinC« Bud* in Stamps. vsem tem pa bolgarsko časopi- j----—-----—---—» &je pripravlja narod na neizo- | valci sklepajo, da je kralj Bo- gibno dejstvo, da ho -morala ris slednjič pristal na nemško Bolgarsko še bolj poseči v j zahtevo, da posije nove divizi- vojno. Iz tega vojaški opaao- ' je na rusko fronto. Ravnatelj ameriške naiborae komisije hrigadni general Lewis B. Hershey je včeraj objavil, tla bodo v vojaško siužbo poklicani tudi taki mladi možje, 4Ki imajo družine in so bili za-I tad i kake manjše, telesne i>o-I kodS^e pri prvem liaboni zavrženi. General Hershey je <»jkv izoril kongres, da je treba k vojakom jxfldicati čimveč mladih ljudi, k«korhitro dovoli kongres dovolj denarja za 'vzdrževanje armade. .General Hershey je prišel pred vojaški oodo v vojatsko shralx> poklicani vsi mo^ki ood-'vržeui tako težkim in strogian vežfoam kot mlajši. Po njegovem mnenju morejo Združene države oborožiti do 8,000,000 vojakov. Angleški aeroplani so zopet bombardirali Palermo ua Siciliji in Xapolj. Kafca sko«Ja je bila prizadeta, poročilo ne podinoruhu iu ju je najbi-že potopil. Velika podmornica jc raivno zlagala, j^etrolej in orožje na l»n»odo dobili po- njihov parnik močno stresel, ♦rebnega nraterjala do časa, kojnato pa je plul dalje. SVOBODNI FRANCOZI NA OTOKU ST. PIERRE "Te moči pa nimamo/' je ti Japonski-. Kitajci so dobro preskrbljeni Xek zasto[miik kitajske vlade je povedal, da je kitajska amrtula zadnjti čase iz Zilruže-nih držav dobila dovolj vojnih potrebščin, da more ž njimi izhajati eno leto. Kitajci tudi pravijo, da Kitajska ne bo prav nič prizadeta, tndi če pade Singapur, ker iniajo dovolj orožja in drugih vojnih i»otreb-sč in. Predsednic Roosevelt j e kongresu predložil y>ro^njo, da dovoli takoj $500,000,000 posojila Kitajski v njeni vojni pro- Morna rji z bojnih ladij svobodne Francije t>o izkrcanju na otoku St Pierre ob k ta bali. - Ameriška vlada je pro testiral« to dejanje in nato je Ul oznanjen plefeit. o- ^•L AS NARODA"- New Y«rk Wednesday, February 4, 1942 T8fANOTLJ1N L 1||| M GLAS NARODA" I (▼oica or PEOPLB) Owm6 ud PubUsbed by SUvcnlc PoMlsfclac P—ipanj. (▲ Corporation) »ran* Bakser. President; J. Lopah«, Sae. - Place of boalneaa of tba do* and addraaaaa of above officers: 21« WEST 18th BTBUT, MEW YORK. N. X. 49 th Year "•1m Naroda" la lamed mry-iUy except Saturdays, Sundays and Holiday a. Bubocrlptlos Yearly Ml—. Advertisement mm. Ca aa*o Mo mja llat mm Amortko In Kanado 96,—; aa pol lata VL—t aa Oatrt teta flJO. - Za Mew York aa celo leto 17.— : aa pol leta «S.M. 'o aa celo lato <7.— ; aa pot leta IS JO. •obet. nedelj la praanikc "OLAI NABODA." II« WK8T 18tb STREET, NEW YOKE, H. X. t CHelaea S—1M) ZGODOVINA UCI AMERIKO Veliki predsednik Wood row Wilson je umrl 3. februarja, leta 1924. Včeraj je bila 18. obletnica njegove smrti. Tudi vodilni ameriški listi so se komaj Opomnili velikega predsednika, dasi so bile njegove ideje tako velike, da so obsegale ves svet. In večina držav celega sveta se je oprijela njegovih idej, samo njegova lastna dežela jili je izavrgla. Witson je bil idejalist in zdrava je bila njegova misel, »Ja se v s* ta novi Liga narodov, ki bi uravnala in reševala probleme med narodi in med njimi poravnavala spore. Po Witsonovih načetih so bila. sestavljena pravila Lige narodov in medtem ko so k Ligi pristopile skoro vse države sveta, so ji Združene države obrnile hiljet. Domovina moža, ki je vstvaril Ligo, ni hotela priznati Lige, ni nikdar postala njena članica, ostala je izven nje in izolirana. Wilson je, kot pripovedujejo razni piisatelji njegovega življenja, to zelo potrlo in povzročilo njqgovo bolezen in celo njegovo smrt. Sedaj se dogajajo stvari, ki bi mogle biti drugačne, ako bi se bili ameriški zastopniki na- mirovni konferenci v Parizu zavedali, da so na Pacifiku otoki, ki so za Ameriko neizmerne važnosti, ki pa so bili izročeni Japonski kot mandat. V prvi vrati pridejo v poštev Marslnillovi otoki, ki jib je Liga na-lodov prepustila Japonski kot mandat, to je samo v začasno upravo do časa, ko hi jib morebiti Liga narodov prepustila k "iki drugi državi. Japonska jili je dobila s posebno določbo, da teb otokov nikdar ne sme utrditi. Japonska se je tej določbi izognila s tem, da je sploh prepovedala vsakemu tujcu stopiti na kak otok in je otoke tajno utrjevala. D anew pa, kot posnemamo iz poročil, ki prihajajo iz Daljnega Iztoka, ameriške bojne ladje napadajo Marshal love otoke, kajti s svojimi oporišči na teh otokih Japonska more voditi velike vojne operacije proti Daljnemu izhodu in IZdraženim državam. Marshalteki otoki) odo več ostale v izolaci ji. temveč bodo v njej zastopane, kajti le na ta način se bodo zavarovale za bodočnost. Poročilo Narodu vsaikih sedmih." čaju Da*>>i Civilno prebivalstvo Združenih držav stoji pred drastičnimi omejitvami, dokler vojna traja, minimalne potrebščine kot hrana, oblačilo in stanovanje, bodo primarne, kakor zagotavlja poročilo narodu, ravnokar izdano od Atehi-balda AfcLea.sha, ravnatelja vladnega obveščevalnega urada (Office of Facts am! Figures). Poročilo je bik) priprav-ljenoMia zahtevo predsednika Rofeevelta. - Zadnji dve leti smo imeli izredno dobro letino in živinorejske produkcije bodo bržkone še večje za h to 1942 Razun kar se tiče sladkorja, velike količine katerega utegnejo bi ti vpo rablje ne za izdelovale J s vrlio odpolai alkohola za vojne svrht^, ni za sedaj verjeti, da se uvode kako racijoniranje živeža. "V tem pogodu bomo mi edini izmed vsfeb vojskujočih se narodov «v preokrene preračnn-janih 20 bilijonov produktivne zmožnosti *v vojno rabo. Tovarne bocTo preurejene od iz delovanja mirovnega blažja na izdelovanje vojnih potrebščin. Odredbe so bile že izdane, da se skrči produkcija na primer glede radio aparatov, ledenic in pralifh strojev. Giadnje, ki niso nujno potrebne za vojni napor, so bile omejp.no. Novi War Production Board uvede jse bolj radikalne omejitve da se stori konec "izobilju" leta 1941, ko se je produciralo več blaga za civilno rabo kot kdaj poprej. Prodiikdija novib poljedelskih oprem je bila skrčena na 83 odstotkov normalne proizvodnje, dočim je bila kvota« za strojne komade v nadomešče-vanje olmošenih povitšcana na 150 odstotkov Bombaž in sintetični izdelki jemlljtjo mesto stfile v nogavicah in iute v žak-Ijih.. Odstavek poiočila, imenovan "The Home front'* vključuje pregled prizadevanj, da se kontrolirajo cene in prepreči inflacija. Med julijem 1940 Ln decemb rom 1941 so inflaci.T%! porast-ki cen izžemali iz dežele več kot dva bilijona' dolarjev na stroških, nepotrebno dodanih k obrambnim slmSkom. Te«kcwn prve svetovne vojne, poročilo spominja več kot 45 odstotkov sktiT>ne*ra stroška vojne je bilo poshdica inflacije. . Življenjski stroški so naraščali v Združenih državah za poldragi odstotek na mesec. Ako se ta porast nadaljuje brez odpora, se bodo življenjski' »treski v marou tega leta pove- go vi^ih davkov. Prvega januarja je občimstvo kupilo hranilne zadulžniee v vrednosti „ |dveh in pol biKjorta dolarjev. za 15 odstotkov od septem-j fSkt^pni «L-ti- davčni projetkti 4bra leta 1989 naprej, kar po- za leto,, ki se je končalo mi-menja, da široka masa ljudi nulega julija, *o bili 7.G bflijo-br mora hi izgubiti radi i nfla- nov dolarjev, za skoraj 41 odst. cije po en dan mezde izmed > večje kot v -prej&njem letu. Nkv- vzalic tem rastočim jyrojekttmi Office of Price Administra- vlada mora gledati na to. da tion, wad za trpravljaiije cen, si iaposojuje za aUIao rastow strelke vojne. Čisti primanjkljaj, l)ilijonov dolarjev v fiska1! nem letu 1940, -le na 35 odstotkov ©d skupno viednCsti blaign na delj©k>. Od septembra 1939 so nekontrolirane cene' poskočile za eno tretjino oe proti sabotaži v obrambnih industrijM-h in javnih podjetjih plina, elektrike, vodovoda, itd, organizirane pred letom dni V primeri z enako dobo v prvi sv»:tavni vojni smo j imeli do -sedaj "le malenkostne količine sal>otaže" »EdeniiHlevetdesOt poshišal-nic (monitoring stat ions) v Združenih držaVoh i« njihovili posestvih patrolira zračne valove, ^kozi v na d«m, da se zasledujejo »tnnfljiva radio poročila. Od julija 1940 triindvajset operatorjev je bilo Obsojenih in 75 Tadio z\* -• r ttuski skladatelj Diuitri Sba*- stafvkovieh • je med -jobleganjem Leningrada komponiral suu- fona^o, ki bo še^ta mesec igra^- Viaf v Moskvi. Shostakovich je bil uslužben kot stražnik proti zračnim napadom in je v pro- HHH^I stem času komponiral to veli- Iz Londona poročajo 28. jan. delo, ki je maizikalii-na sli- da se je začelo vse-kmetsko firi-jka. vojne. .Skladba živo opisu- ban]t., ki \m zel razi lo politične Ue bre^penenje delavstva in tu- straje knret.-'kih strank v raz-j^i brutalnost milHarističnegu mh zazsedenih sre^evrop-^^, Da ^ ,iJUfonija res ,-krh m balkanski državah v .4loka j .poscblK^a, jc razvidm> -| moean gospoilaifiki branik. Gr-» ,tn • . , . . je ustaven «kr, jugoslovanski češk^lovaT ^ ■ogah "zaradi *ki in drugi sredic ■ vropski ^^ in balkanski voditelji polaga- dohl • . - , . . - tstrani prostora, .jo temelje za ustvarjenje zveze . , . ki l>o delala za utrjen je garanj ^lakelnbfdo ^J^' cij -družabnega reda v smislu ja Prožnost shsati to faznih političnih federacij. J , M d voditelji tega gibanja .ie ^'ladatel., Shastakovich že- nučelnik bolgaislte kniet^ke ra imeli dobrobit parlamentarna, nedotakljivosti. . novTjfn Sabor stareira' hrvat- PO-iedeL^kih pridelkov stranke Kosta Todorov. Načrt, ki l>o vzet v pretres, govori o zlonrn vseh narodnih in političnih ovir in caivnSkih zidov, ki so tlesk j prepivčevali kaneb&i socialni na p red et:. na žali cene in omejili izmenjavo eikega kraljestva" "Člani Sabora bodo člani »ta-i-eea Sabora, ki je bil raepu-BČen leta 1916, če še žavijo, hr-vat^ci narodni poslanci izbrani leta 1988 v beograjski skupini. člani ustaiiovitei.Ti bivše Hrvatske seljačke stianke. senatorji bivis* hrvatiske desničarske stranke, ustanovljene leta 1919. bivši častniki vsta.ške stranke in dva predstavnik« npffnftke narodnostne skupine v Hrvatski. V uradnem sporočilu se zatrjuje, da bodo vsi člani Sabo- 'Kau^tiski voditelji so izjavili, da bo ta skupnost zgradila te-mel; za preureditve, ki bodo podjarnfljene poljedelske sloje vzpodbudik* in jbn dale u^j in antoč z^ delo za nov demokratski reel Evrope. JERKY KOPRIVŠEK in Djrcor orkester na plohah Tewzinka Pni ta Na plan in«ih—valeek Živ. U 373 in DUQUESXE UNUIlRSITi TAMBURICV — str. M 571 Za t oz. cenik in cene ploSfc se obrnite na: JOHN .M AKSI CO Ine. 163 West 42nd Street. New York TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH? Hi«n> poind dobite s Tam-Exp^lkr-irm. čudovitim miri Kan, te ga nktfo tisoii. Nad M milj—gr produiih ifhl. ^ je dokaz I WW dobrodelno« ti. Zahtevajte pravi Pain. ExpeUer * Sidrom na ikatijicL P A I N - E X P -E L L fc R SIVALKE — lavežbane šivalke za žeiieke klobuke išče: NEW SCHACHTER I1AT C0AIFANY ' 1 WEST 39tb STREET (v 9. nadstropju.) NEW YOBK, N. Y. 2—3 to 6 Zanimivosti CHiarles "Browm. najbolj znani trgovec čebula v Kentl'iPO^'€dnje o tem, kale o je vanj že trwkrat tre&čilo. Zadnjič, ko si ga jo izbrala -trela za cilj, je obležal Browin .neza-.vesten in desniieo je imel dolgo lironxo. Prvič j; treščilo vanj pred 10 leti na pragu do- iinače hS^e. Takrat se je -samo prestrašil. Di-utgič je u darila vanj strela, ko je 6 edel v drttž-bi en.Vko velikih mož in debatiral z njimi. Tretjič je trebila vanj stivla predlanskim v .septembru.. Takrat je zadela «ti-ela njegov avto. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2 ^ ^ i^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranr^5|> , U i L | . t Recepti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soj, (|, tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi^ ( , Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za, h > knhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in#1 i' pri 1 KNJIGARNI SLOVENir PUBLISHING CO. 216 West 18th Street . Kew York, K. Y. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANiSKOSLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija y Ameriki , . . Posluje le 48. leto Članstvo 37,500 Premoženje $4335,000.00 —'—--i--—i---■ -■ ' - ' SOEVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZXAŠA 125.19% f« »Mrfeš dobro sebi in irvaiim dcsgim, zavaruj s« ptl najbolj^, pošteni in nadsOreotiki podporni orsanizaeiii, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEONOTL kjer se lahko imvaruješ ta smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglost L K. S. K. JEDNQTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in de 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JE DNO TA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $259.06 do «5,000.00. K. S.- & JEDNOTA je prava mati vdov to sirot. Ce če niti ihui •U Sanica te te bogate katoliške podporne orsanineije. po- tmdl se in priatopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike In araAdee krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na: ' . 6L47HI URAD 361-353 Ho. JDhicvo Street, ______ ,, Joliet, JLllinois li, da bi "bila la kompozicija tudi tukaj v Tcratkem izvajana. Naravni \Teiiien&ki preroki dosti držijo na jael>eoa kot o-znan.H?vak-a vremena. V ponedeljek se l>i moral -prikazat i jassbec iz svojega iK)dzem.ske-gsi brlogn. Da fee je tudi jxrika^ zal, pričajo nekateri in pravijo celo, da .se je liitro zopet vrnil, feer je videl svojo seneo. Strokovnjaki po tem rodijo, tda 410-meni, da bo še ■šest tednov 4ni-depi vremena. Če je jarf^ec prnvt vremenski prerok ni mo-;?oče pritrditi, ve se pa le,-da jo včeraj toplomer kazal v Ne v Yorku 5 stopinj nad ničlo* v Dulutlm 10 stopinj pou ničlo, v Mosk\i pa 40 stopinj pod ničlo. Vsi japonski, nemški in ita-Ijanski državljani, ki bivajo v poseibntii okrajtli Los Angele-sa iu San Francisca, Cal., ki so važni v srmislu obrame, morajo se preseliti iz teh okrajev do 24. februarja. Na tisoče "sovražnih*' dr-jžavljai. je privtaTiiški del od China Basin do Presidio, vstevši Em-barcadero in nekateri drugi bližnji delr. V Lof Angeles pa je ta o-kraj od Sepulveda bh*d. Au Rosecran? avenue, nato \"zlio-duo do Western avenuo potem severno do Manohester avonue in v za]>adiio smer do morja. TermiiujI Island v pristanišču Los Angeles je smatrano. ko1! zelo važna točka in zaradv tega niso ra^adniki čakali do 24. februarja, tfemvečso Že včeraj začeli izpi^aznjevati ki-aj. Zgodaj zjutraj so zbudili 500 Japonoev in ko jth odpeljali na polici,jkske stnužnice, od tam a bodo nawtanjeni delavci v bli-žnjih. Tadjedelnicaih. « "GLAS NARODA" — New Tarfc Wednesday, February 4, 1 942 ?8TiMO?LIIR L lSfl \i rasnih naae&m, kjer bivajo in »delajo Slovnici v -H -* i Posojilo « REGISTRACIJA * ru TUJCEV V KANADI ■Poveljstvo kanadsko policije iMi konjih, in dmgi. . m konjih je -naznanilo, da soj pripeljati tolmača. ' Kot je že 6. decembra lanskega leta ministrski predsednik MueKenzie King v svojem govoru {X) r;wlio naznanil, bodo vsi sovražni tujci, ki se,Jbodo registrirali, ddbili izkaznice, ki jih bodo morali vedno nositi s s<šri V^« državljanov, ki žive visoko najla ,h>tuH -t.veru bTizu severnega tečaja. | I.McKeand se je - parni kom V juliju in avgustu so v tej vozil |>o arktičnih vodah in na m verni pokrajini pričeli veli-'kn.vu pamika je imel velike ko agitacijo za vojno posojilo j napise za prodajo bondov. Liu-. in stvar je uspela jako dobro, jdje so prihajali nu obrežje in S 18. tVbrnarjem bo ka-j bonde kupovali. Tako so tudi nad.-tan vlada v Ottaw, pričela veliko -propagando za javno posojilo in bodo pri tem zaposleni trgov-ci s kožuhovino, polieijo sedaj prepričani, da bodo v se-vvrnih kra.iih prodali vse kn- mogla Kanada zavezniške države pr-^-krbova-ti z v>* n>i za vojno potrebnimi kovinam:, med katerimi so na j-važne.jše hak« r, »vime, cink in nikelj. Po vla pri-votne dmwbe ua delo 'n >o pri-<"»•'e razširjati svoja podjetja, da rim več kovin pridobe t pridelanih najvažnejših kovin — niklja, bakra, »vitw-a in cinka — je znašala $166,157,000.* Vo anti- bo Mavka v zlatih rudnikih v V Kanadi preti nova stavka Uradniki lokxila .Steel Workers Drganizng Committee v Trentonu v NoviiSkociji so ministrskemu predsedniku .Mackenzie Krns^u brzojavno sporo-ili, d. i bo v Pkrtou okrajn za- STAVKA V KIRK LAND LAKE Philip Murray, -predsednik OIO v Združenih državah, jc v | Murray je rekel, da je ta svojem Ihrzojavu na kanadske- spor mogoče mirnkn sa 17 odstotkov .rt«* kot prejšnje leto. Kirkland Lake kaj kmalu po-voljno poravnana. HUMOR IN INTELIGENCA. odo pri-Jjigodili. Kaže, da večina o-trok po naravi nima smisla za humor, in da ne razutme do+>ro —- niti nima uždiika od šal in dovtipov. Učitelji pa zopet pravijo, da dečki in deklice radi rita jo knjige za zabavo,, čim /se nauče citati. Morda ima Kala_v otroškem smislu v .do prihranki in zakaj nc zapravlja denarja, .ie odvrnil: "Veste fantje, naeukiat mi je sinila v glavo mi>el, da bi bilo dobro, če bi jel na stara letn varčevati. In tako -sent tudi* storil. lilr. An inov. ki je prispel rv A-meriko nek- po uvetovrii vojni, je zdaj eden izmied ravnateljev Oarnf^ejepepa zavoda in edčn naj'bolj .znanih strokovrnjakoiv na polju unnetnosti. Zdaj je prišlo njegovo ime -v afrt rivke liste zato, ker je pohvalil ameriško irilariino, češi "da je ®elo nadarjena za usmetnofft. Nikjer na svetu baje fte najde med mladino tofeko slikarskih i in kiparskih -taJewtov kakor v AniienHki. Ntje^ove trditve pa seveda ni bilo treba dvaferat Lake ti čLuiprej končana in mirno poravnana. Murray v *voji brzojavki pravi, da so -sC člani OK.1 v Zdi-uxcnili dišavah in v Ivarnn- radi zali!teve ]>o višjih plačah in priznanja unije. K. C. Gray, ravnatelj Syhxu-nite zlatega rudnika v Kirkland Laike pravi, da lastniki ro- di zavezali, da ne bo. »hii '"'os jk> sedanjem načmu.^ V ENI NOČI ZGRAJENA HIBA V iielgiji imajo zelo staT zakon, po katerem lahko postane dnža^ain lastnik 12 in pol hektarja obsegajočega zemljišča, če gre za zentljišč<* brez lastnika. Toda izpolnjen mora biti-pogoj. tfa zgradi dotični državljan na tako lahko pridobljenem ztmljičču v eni noči stanovanjsko hišo. Iz, dimnika čez noč zgrajene hiše se mora ob jutranji zazi ji že valiti dim. Po go j torej ni lahek in človek bi na pnvi pogled mi>lil. da ga ni VPLIV SOLMCA NA ZDtEAVJE. Zadnje čase se vediio bolj u-trjuje prepričanje, da v^jliva ta sonce in atmosfera na človeško zdravje. Thi se jo treba predvsem ozreti na umrljivost v luči statistike, v času, ko je ^učna pofvi'šina posebno agil-'j iia. Raziskav an je je omogočeno s tem, da se oslabitev organizma kot posledica sončnega delovanja bistveno razlikuje od motenj, 'ki nastanejo pod dru-ginu vplivi. Sončni vplivi so SLOVENSKE PESM1 splosni m lidiko jin ločimo od'^i^ 9 narodnih pesmi Tri delavke zgorele v tovarni V neki tovarni v Tlieroford Mines, Que., kjer izdelujejo vojni materjal, je nastal po-žarr, katerejnu je sledilo več razstrelb. V plamenih so izgubile življenje tri mlade delavke. Policija v Thetl'ord Muiet, ki se nahaja 50 milj od Quebe-ca, protvi, da so tri dekleta zgorela, nekaj pa jih še (jtagrešajo. Tovarna je pričela goreti ofb 9.30 do}K>hine, toda čoz eno u-ro so ga^iici požar že omejili. .. z« P 91 HARMOMKO - i • KLAVIR SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZEKU KOLO OHIO VALLEY . S1CI.VIA POLKA TAlt NA . VRTNI aj SloTanska ................... PETER JEREB: P*Un rote; VASI-, -LU illKK: Fodoknlrm........JM ZOKKO PRELQVEC: Ko sb fantje proti T«al m.....z« L» eukrat Se .*...............'»o Slav« deli) .................. mogoče izpolniti. Toda kaj v*se drugih ^ilivov ki delujejo sa na svetu so ne da storiti. Težko reči, kaj je dalo povod za ta čudni zakon. Bilo je gotovo malo ljudi, ki so poskusili izpolniti njegov pogoj in si pridobiti brezplačno xem-lj-3Če. Vendar se je-našel v belgijskemu kraju Volleseele mož, ki je « poirtočjo dobrih ]irija-ttfljr v izpolnil ta pogoj. V eni ja- fegradil st??nova.n:j>,ko ItišTOO in iz njenega dimnika «e je ■ob jutranji Tiri valil dim.. poaiOviti ' da bi nun ljudje verjeli, zlasti še ko so lieti pisali, da se dr Avinov tndi rnfvria po tem, kar govori. V njegovi zasebni galeriji je 40 slik in kipov mladih, še nepriznanih u-metnrkov. Te^brnil, mti je- njego-Ta najdržbžja Sivfca pojedla ne «amo denar, tisdi "ves telovnik. Xessreeni farnter je bil tflfito cibu|«in, da sam ni del, kaj početa, kajti to je WJa vsa n.^egom gotovina. Ni pa dolgo razmišlja]. Kraxo je si-oer imel zelo rad. vendar jo je* pa trbS. Vaanlpe je preiskali da bi rfriSel v njih denar,- pa ga ni na341, ker je "bil papir že prebavljen. Tako je prodal kraVo «a meso. Zdaj irana pa sifcnoeti 9e s -oblastna^ ker krax-a.ni bila žJvinocsdrarmsko pragileda-n,i. DIŠEČE ŽARNICE. V Amierki imajo že tudi take eleMričaie žarnice, ki ne sa-rno lepo zažare, čim vključimo ehflrtrrrni tok, temveč začno širiti tudi prijeten vonj. Ta na prvi pogled redka pridobitev moderne tehnike ni nič posebnega. Žarnica ima stene prevlečene s toiiko plastjo ilovice S*li sadre in ta hrapava plast jo namočena s parfamrorni. Kadar žarnica sveti in pri tem Segreva, izhtapeva iz nje parfum in se širi po sobi. FlaM ilcrrioe ali sadie jc tako tenfca, da lahko prodira svetloba skozi njo približno tako, kakor če je žarnica narejena iz motnje1?!® stekla. - . Ta izum se da uporabiti tudi v re«nej»e. zdravstvene nart^e-fte. Ce nadomestimo parPom v. hrapavi prevleki z de«infek-cijskim sredstvom, lahko svetimo s takimi slektriunimi žarnicami in čistimo obeaam> srak v sdbi. To bo poselmo doj>ro-doSlo bcdnShicaMi, gtedatSeem kavarnam, kinematografom; iti podobnim. Ta način fcfcoefejtL Zraka je namtreČ enos-foven, po-vrtra pa Se poceni mo na poedinee. lir .I3(ill je proučil 9 milijonov obolenj a* Xemci-ji, Italiji, Angliji in na Poljskem. 3 mili-,^me porodov in 4 n Lilij oai e smrtnih primero\- izmed vseh lietnižkih velemest. In prišel je do zanimivih zaključkov. • Večje jzTpreai^r-roibe v fizikalnem »svetu oJki'og nas povzročajo tdžje nnotnje našega fizičnega ali dnševneiga organizma. Verjetno je ,da lahke ob določenih dneh na krrvni obtok v7>liVa,}Oče fizikalne i^premein-l>e znuanj!Ša.io' nortnakio odpornost in izpremene položaj tako, da nam podane to, kar se nam je dotlej zdelo znosno, naenkrat neznosno. Samomor bi torej imel zmnanji in notranji vzrok. 6 primerjanjean mnogih primerov sam^omerov se je dalo ugotoviti, da je tu nedvomiia zveza med sončnim) delovanjem in btevilom sasmbmorov. Po drogi sfaftrstiki Iz leta 1938 je proučil dr. Dali vpliv sončnega delovanja v hromo-sferi na innrljivost ietičnih ljudi. Pri teh bolnikih ima namreč zunanaje fizikalno držanje velik vpliv na odpornost. Izkazalo se je, da sledi povečanemu sončnemu delovanju večja umrljivost, ie dosedanjih o-pozovanj «se pa seveda ne morejo izvajati resne posledice, kajti za *to bi potrebovali več (podatkov, tako o delovanju soawne povrtrine, kakor tudi o boleznih in umTljivostL ADVERTISE IN "GLAS NARODA" Izdala Glasbena Matica r Clevelandu. Cena — $L5t Emil a dami f—16 JlfiOSLOVANSRIH narodnih pesmi Ta moški Sest narodnih pesmi škl ibor ............. Sest narodnih pesmi fiani ibor -........... M M VentnHnl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠBIH ZBOROV ...... Ferdo Jnvanee—Ii, MLADIH UST. moški zbori ................. Peter Jereb osem zborov (m-ild in mešani) .... *........ Moški zbori OSKAR DEV: BarClca; OJ, moj Beoel je »ori Kam mi, fantje, dnr ▼ *aa pol- ' demo ,,,,,■•.,.*•*•••••*•.« iW OSKAR DEV: . ^rePno, llubca moja; Ko ptW-ca n% tilje j1 So!i ; MoJ očka cma konjička dva; Dobiv ien pisemce; Slovo; Je vplknila lnfi .41 EMIL ADAMIČ: Modra devojlra tbelrkranjika.. Vso noč prt potod ........ Jnrjeva .................Tj...JB Hodi Micka domo; Kaj drugega bočem;- Zdraviea ........JM j' »• -V .. ji --i. i t**}i ii *' VASILIJ MIFPK to A. GROBMINQ: Vetrtč; P« HR. VOLARIč: Rožmarin; PAVČIČ: Potrkan plei jos. IZ STARE ZALOGE pa imamo ie naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska Ura, (Hatanr) M Orlovske himne (Vodopivee) ___ JH Siavendd akordi, ZZ meianik ia moškib zborov (Kari AdamR) .11 Trije mešani zbori (Glasben Matica) ------------------- M V pepelnični no«, kanfrUa za Mie, ' zbor In orkester, (Sattner)~. M Mladini, pesni z* mtedtoo « ktevtr-Jrm (E. AdamU) Dve pesmi, (Preiovee) zbor in solo___........ Naši iilimji, d vi Gorski odmeri, zvezek, (Laharnar), H. za tamburice: NA GORENJSKEM JE FIrETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za t am bur ice, zložil Mar -ko Bajuk . •e Slovenske narodne rMki zb^r JBaJok) Bom Šel na ptmfnee, (Hajok). . .75 .91 ZA CIIRE: - * Poduk aa din. — % (Koieijakl) ZA KLAVIR: Bari pridejo. — JKeraMea — —JM to A. GROBMINO: tp^NTJE NA VASI. 18 liatoOnlb * gtadlnl ..........JI m mofikl zbor, Ciril Pre«*TJ.. #9 NaroSio poffljlte na: €€ 99 Glas Naroda,5 SIC WEST IS* STBBET š *G L I fl NAKOPA" — New fart Wednesday, February 4, 1942 ▼ STANOV L JEN L. 1 f 9 t Latinsko-ameriske republike (Konferenca vt-efo ameriških, takega* prebivalstva. Indijanci republik v Rio de Janeiro že če vedno imajo svoje Btare obi-spada k zgodovini. V njej je čaje in jezflte. Ali, kakor je ' O čem ]w la?ko naporno raaaniišljujete. vaša cesarska vi--ok<>>t/ Miurda vaan lahko kaj pripobnorun k lezultatu?" »Nadvojvoda je zardel Njjegove mlisli eo bile daleč proč. V vonji spalnici dame, ki je ljdbeizcn dvignila v umetnost. Z negotovim glawnt ja oelločno odklonil. *'Oprostite, gospod dvorni svetnik, boli me nekoliko glava in ne počutim tse bas dobro. To naj opravičuje mojo nepozornost. Sicer pa se hočem potrudili in prosim, da nadaljujete sivoje predavanje." « Dr. Hortinig je pripomnil tolažeče: "Ne, ne, cesarska visokost. Alko danes niste razpoloženi, lahko od godiva predavanje na primernejši čais, s-aj ne zamudiva mnogo. Bretfkonsten trod bi to bil, da bi se silili !k pozornosti, ko vam botesino stanje ne pripuSea- da bi se mogli popolnoma posvetiti učni tvarini." "Zelo ljubeznivi ste, dvorrti svetnik," je odvrnil -nadvojvoda. "Nerad pa bi zaradi tega uro odpovedal, kerl>i bila .mama v iskrbeh." JH-ornctrtu svetniku so je to »delo umljivo. "Ako cesarska visokost dovolite, hočeva to uro prečeblja-ti. Imam prav ljubke zgodbice" Talkoj je izginil bolesten izraz z nadvojvodovih lic. "Le pripovedujte, gospod dvorni svetnik. Vaše zgodbe so vedno zelo zabavne." _ Horting je rikrenižil obraz. "Je vse samo nezanesljivo klepetanje. Vedno pa sem Lil mnenja, da je, kjer j<» din\, tudi ogenj. Za vsako stvarjo tiči tudi pravo jtklro. cSj tudi je «v pripovedovani ju marsikaj l>otvo rje nega in pretiranega, temeljne poteze so vendarle pristne in resnične" "Ne dvomim o tem. Vaši viri so večinoma zanesljivi, gospod dvomi svettnii. Kaj ve novega dunajska škandal na kronika?" Dvomi svetnik je važno dvignil obrvi. Njegov obraz je s tem dob.l izra-z vove-uharice. S porogljivim .smehljajem je pripomnil: "Marsikaj pripovedujejo o dvom, o gledališču, zanimivosti iz elunajsko družbe. Zgodbice po največ pikantne vsebine. Kaj bi žeHi, A*aša cesarska visokost?'' Nadvojvoda je zardel do ušes. "O, o dvoru, gospod dvorni sVetnik. Te zgodbe so tem bolj zanimive, ker poznam milje. Kaj govore ljudj? novega?" Dvorni svetnik Hoiing se ni dal dvakrat pozvati In je na svoj način pripovedoval o razmerju enega izmeti najmlajših princev cesarske hiše z nnko gledališko damo, ki je najmanj dvakrat tako stara kakor njtjn žlahtni ljubčelk. Nadvojvoda, ki se je takoj spoznal kot junaka te zgodbe, je obledel, nato pa zopet zardel. Ni mogel dvomiti, da je dvomi e*vetnri»k točno vedel za njegovo razmerje s subrdtfko, samo ni mogel uganiti, kij ga je napotilo, da je jel govoriti o tem. Bila je to breztaktno«t, ki bi jo jedva mogel pripisovati sicer irladkenra gospodu. "iKako ste„ gospod dvorni svetnik izvedeli za stvar, ki je gotovo odtegnjena javnosti in ki jo prizadeti sigurno čuvajo kot tajnost?" "Čuvajo kot tajnost tako zelo,," je suho pripomnil dvorni svetnik, "da o tem govori že -ves Hunaj. Ni navada gledaliških princezinj. da bi prikrivale zgodbe, ki samo povečujejo njih popularnost. Ljabavno razmerje s kakim nadvojvodo ne zamolči nobena yrkdal!rišika dama, že radi reklame ne." Nadvojvoda je stisnil nalahno raaprti ustnici. V njegovi notranjosti je zavrelo p'-oli cinizmu dvornega svetnika, vendar ga ni mogel prav zavrniti. Kjer Horting ni navedel nobenega imena, se ni butci samega izdati. Dvorni svttnik »e ni oziral nia vidno nevoljo svojega gojenca. Prešerno je pripovedoval dalje: "Stvar je tem bolj pikantna, ker imenovani mali princ ni bil niti sposoben za to, da bi si saim pridobil svojo dulčinejo. Njegova zelo pobožna in krepostna mama je morala igrati za-v od ni co in kupiti svečenico greha za svojega nadebudnega *>in!Ska." < Nadvojvoda je ves razjarjen prekinil njegovo pripovedovanja. S p rstjo je udaril po mb»i in divje zaiklical: "To .je laž, to ni res! Izvorni svetnik, ali veste, kaj govorite?" ■"Ne razumem, zakaj se cesarska visokost pri tem tako razburja. ^ Pripovedujem vendar samo zgoelbe, ki krožijo po elrnžbi. Co se ne inof!m hoče satirik elr. Koster iz tega napraviti libreto pod naslovom "Vzgoja princev." "To je podlo, to je brutalno! Bomo videli, seni-li brez zaščite izpostavljen takim natolcevanjem; t Vi, gospod dvorni svetnik, boste morali povedati imena razširjevalcuv takšnih laži. Hočem vedeti, kdo tiči za to stvarjo." "Ali se tiče st/rer cesarske visofkosti same?" ju Horting naivno vprašal in pridržal vlogo nevedneža. Nato ga je hitro naravnost vprašal: "Povejte nii, gospod dvomi letnik, ali ve za to stvar tudi moj ljubeznivi gospe>d stric v Bel-vrdc-ru?" I>vorni »vetnik se je va trenotdk boril z nenadno zadrego. "iKar je res, je res." si j? mislil. "Lrjubeaen med »tri očim in nečakom mora biti velika, ako se celo v preprestem Karelč-kni pojavi sum.1* Brzo vzpostavljeno ravnotežje je premotilo neizkušenega vpraševalca. "Cesarska visokost me sprašujete o stvarci., glede kate, rili vam ne jnoreni dati odgovora. Moje občevanje z Belve-derom se omejuje na naročena poročila." V največji razlmrjeno-+i je nadvojvoda tekal po sobi. Instinktivno je čutil, da preži za Hortiingovim pripovedovanjem gotov nem en, ki pa ga ni mogfel uganiti. Ker ni bil navajen razreševati ugank- tudi ni našel ključa za nastop dvornega svetnika, ki ga je vedno smatral za sdbi naklonjenega. Na niah je zaiklical: " A!h, kaj, povprašaan" pač imurio!" •Nato je stekel iz sobe. Z veliko zadovoljnostjo je zrl dvorni svetnik za njim. , » "Vrl mladenič!" se je zakrohotal, "kadar si v življenjskih vprašunjih ne ve pomagati, pa teče k materi." ♦ * * prišla do izraza skupnost inte resov in demokratičnega nazi-\ranja vseh dažal ameriškega kontinenta in njihove vzajemnosti ter sodelovanje med južnimi Amerikcnci in severnimi Aimleriikanci. Mnogim Ajmerikanoem Združenih drŽav ni mnogo znano o dvajs«etih latiiMco-ameriških republikah. Tudi one so bile kolonije iiiVperlalističniili dežel in so za več kot tri stoletja obogatile Špansko in Portugalsko. Republikonsko vrenje, ki je od tngalo Združene države od Veliki Bi itanije in prineslo Franciji svobodo, enakost in bratstvo, je tudi navdahnilo ljudi v latinskih kolonijah. Simon Bolivar je bil veliki južno-ame-riški osvoboditelji in dasi je bil oelffovoren za neodvisnost Veneeuele, Oblomibije, Ecua-dorja, Penija in Bolivije, je njegov duh oživil vse nadaljne latinsko-amerfške revolucije od Mehike do skrarjnega Cliile-a. Pod njegovim vodstvom se je ugodilo, da so južno-ameriške dežele v drugem in tretjem desetletni devetnaMesn stoletja se osvobodile evropske kontrole. . Še bolj kot v Združenih državah so geografične razmere vplivale na razvoj Južne Amerike. Dtočim je Apnlaško gorovje na vzhodu in Skalnato gorovje na zaprdu le zazčasno ustavilo nadalnj«> naseljevanje, so mogočne Andes Južne Ameriko še danes ogromen zid,'ki deli vzhodni del od zapadnega. Polet? temi še nralo znane rlžun-crle Braziilije. dež le skoraj tako velike, kot Združene države, še vedno izlivajo nrpredek kolon V.api je. lOakor Združe»ne države se je tudi Južna Amerika razvila v Velikem obsegu vsled priseljevanja iz evropskih dežel. Zaradi treli stoletij španske in poitiural^ke nadvlade, je Španska oziroma portugalska civilizacija dala podlajgo za nadalj-ni kulturni razvoj. Indijansko prebivalstvo, ki tvori več kot polovico vsega prelwvalstva. je se vedno neasimilirano. Njihova sl°va je o«lšla pred Jimoarini: stoletji s padcem velikih Inka. *Mava in Aztec civilizacij, ali njihov vpliv je še vedno vel"k ffoorai v v-ej Južni in Centralni Ameriki. Plemensko ie pet lntirsko-."»neriŠlktih dwel — "Mehika, Guatemala. Ee-uador. Pem in Bolivia — še pretežno indijan- angleščina občevalni jeai-k v Zdiuženili državaili, španščina je Občevalni .jezik v latinsko-ameriških deželah, razun Bra-aiiije, kjer se govori portu g®l«fki in v Haiti, karibijski re piiblifci, kjer prevladuje fran-ooščina. (Brazilija in Argentina- dve največji deželi v Južni Ameriki, tsta absorbirali največifi del priseljencev. Argentina je od leta 1857 do 1938 sprejela več kot 4.000.000 priseljencev i nod leta 1820 do 1937 se je več kot 4.605.000 priseljencev naselilo v Braziliji. Čudno je, da je Brazilija dobila le 1.200,- 000 prišeljence\' iz Portugalske, svoje stare elomovine, v primeri s 1.400.000 priseljencev iz Italije. Slično je Argentina dobila približno 2.000.000 priseljencev iz Španske, 2,600.000 pa iz Italije.. "Nž-mco, ki so se naselili v Južni Ameriki, živijo poglavitno v Braziliji. Argentini in Oh i le. Jih -ni več kot 400.000. Prawoski priseljenci so šli v Argentino kier se jih je okoli 230.000 naselilo tekom nrinulrh sto let, dočim četrtina tega števila se je naselila v Braziliji. Rkoro 213,000 Rusov, Poljakov, Tjitviivoev in .Tuc^odotvanov se je priselilo v Arsrntino od leta 1920 naprej in približno 100.000 liud- iz Avstro-Ogrske. Po brazilskih statistikah je bilo med letom 1864 in 1933 pri-nnččenib v to deželo približno 1 ."»0.000 Slovanov. iDmge narodnosti, ki so imelo zavetje v Južni Ameriki, vključujejo .teponce. katerib je 180.000 v sami Braziliji in 157 tisoč Turkov. Sirijancev in Armencev. T^ntin^ko-anicii-ške dežele so torej eloživele isti pritok evropske krvi. ki označuje rast in Taavoi Zdmeenih držav. Zdm-žrno države so v Jugoslaviji ponesrečil. Ugledni Jugoslovani v zamejstvu piavijo, da je bilo samo v "neodvisni" pobitih 180 tisoč Srbov. Nedvomno so rrtno-ge med njimi izbrali iz vrst rodbin tistih, ki se še upirajo. Tudi to je bilo zaman. Tudi sistem "kvizlingov" ki drži v suženjstvu Noneško. «e ni posrečil. Hrvats"ki politiki, ki so izdali Jugosl-avijo ob času ntMii^e-tra napada, tso vse manj priljubljeni v sami Hrvatski, kjer je vojaški in kulturni vpliv Nemčije najmočnejši. Hrvatska zahteva po neodvisnt^sti se je končala s popolnim tlačam-stvom pod jarmom asu3ea. »Tedro odporu proti ošišču so Siflbi. V prejšnjem stole*ju je ta narod ojeklenil svojo narodno moč in neodvisnost v drznib uporih proti Turkom, s pomočjo Anglije, ter pozneje proti I Avstro-Ogr^ki, ki je hotela po-'grabiti ostanke turškega ce»sar-Ftva v FJvrapi. . T prvi svetovni vojni se nobena vo>»ka ni borila bolj odločno in hrabreče kakor srbska. Nj^ne dam«.*nje vloge ne ismenK) precenjevati. Odpor Miliajloviča ln njegovih borcev pa je vf^elcakor med razlogi zakaj se zdavnaj pričakovani napad osišea na- sueški kanal čez Turčijo še ni uresničil. Preden napade proti jugu, bi Imora Hitler osvoboditi svoj bok v Srbiji. AnTMsrikanei so se n^no^o žrtvovali za vojno v Jugoslaviji. Dramatična odločitev beograj-^ke vlade, da se upre Hitlerju. je p rišla največ zaradi ameriške zagotovitve o pomoči in končni zmagi. . /Obljube .^e nLsino izpolnili. Ob prvem neniškem prodoru ! skozi to državo ni prispela i r Združenih držav in Anglije v Jugoslavijo nobena pomoč. /Take m^sli naj vplivajo na pogpešenlje dela in na hitrost vojne akciie. . V Jugoslavia se l.judstvo bori proti največij'*ufu vojal^emu Nt roju- fear jih j« svet lcdaj videl. Vtstraiaio \ker smso jim obljubili pomoč. Vsak dan pome ni smlntno nevarnost za te Stfv m njihove rodbine, od katerih so mrnosre mted zalednimi kraji oosejaiK". . Ta narod se bori za zemljo ki jo je tolikokrat s svojo krvjo napojil — in čaka na nas. FOR VICTORY ZNAK ZMAGE ygjeaaasi * r« "mu K Rojaka prosimo, k o pošljsjo a narodnico, da as poslužujejo — UNITED STATU oxiroma CANADIAN POSTAL MONXT ORDER, ako ja vam la priroiao Izjava Be Jeftiča v Chicagu (JČO.) — Bivši predsednik jugoslovanske vlade Bogoljub Jeftič je izjavil na nekem zborovanju v Ohiciugn, da divja odprta vojna med četniki in nacijskimi zasednimi oblastmi v Jugoslaviji. ( ""Jugoslovani s^daj nadzirajo okrog 20.000 kvadratnih milj Srbije, Bo«>no in t'me go-go," je dodal poročevalcu lista "Oiicu'go Sun.'' "Hrabri četniki se trdovratno bojujejo z naeijskimi silan^i To niso skupine neorganiziranih l>orcev kot se često misli, temveč voj-1 Aa pod sposobnim in urejenim poveljni»tvom generala l>raž-Mihajloviča, ki ga je jugoslov. vlada v izgnanstvu v Londonu nedarvno imenovala za vojnega ministra.. . Orožje de»bivajo iz tajnih planinskih skrivališč, ki so bila pripravljena še pred nemškim napadom. H-valežni so ameriš kim Združenim državam za pomoč. ki jim jo omogoča- "lend-lease provision'\ iTeftič je govoril na l>ankefcn v župaiem domu siJvske cerkve \'aeikresewijaT po proslavi dneva Save, ustanovitelja na-rc-i-ral. ker ni hotel verjeti, da bi nosil v tren celih 20 le-t koščeik šrvpnela, i>e »la bi vedel zanj. Nazadnje' se je pa vendarle dal pregovoriti in operacija se je posrečila. Ozdravljeni Cox se na tesra ni doliro veselil, kajti koniaj je prišel iz bolnišnice, era je začela boleti stara' rana na vratu in tej je kmalu pod-legel. 1 VAŽNO ZA NAROČNIKE (s® Pole« uaalova Ja razvidno kdMj Imate pla£aoo naroCntoo. Prva Atpvllka pomen i meaec. drun0: Pueblo, I "eter Culta. Waiaeoburg, Ml Bajak INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančifl LtLlNOiS: Chicago, J. Be*ftlk Cicero, J. FaMaa (Chicago, Ofean ln Ullnola) Jollat, Jennie Bamblcto La Salle. J. Speilcb Mascoutali, Martin Dolenc Nordk Ch»ea»o la Waakemn, MM Vodopl»aa MLABZLtAND: KJtxzuUler, Wr. MICHIGAN : Detroit. L. flNNWOTi: CblahoUn, J. Lnkanicb Ely, Joa. J. Peabel Bvelscb; Louis Gooia .Gilbert, Lonla Veaael Hlbbln«. John Porta (ONTAJ9A: Bonndnp, M. M. Paniaa Waaboe, L. Champa VBBBA8KA: Omaba. P. Brodarlek V«w TOBK: Brooklyn, Antbany Bad Gowanda. Karl Wlialabs .urtl« rana. Wrmnb MmaU Worcester, Peter Kade •RIO: Barbartoo, 1Mb Traha Cleveland. Anion Bobek. linger. Jacob Beanlk. Job» »apnla Uirai-d, Anton Nagode Lorein, Louis Balanu Jobs Kami* Yonngetown, Anton KlkaU • »BEGUN: Oreaon City. J. Koblax CENNSILVANJa: Beaaemer, Jobn Jerolkar Con em aag h, J. Brezeref Coverdale in okolica. Job. Paternel Export, Louis Supantit Farreii. Jerry Okora Forest City, Math Ham]p Wr. Blodnlkar Greenabnrg, frank Novak Homer City. Fr. Ferenrhak Imperial, Venee Palcich Jobnatown, Jaha Palaata Krayn, Ant. TanielJ Lnaerne. Frank Ballocb Midway. J cud Znat Pittsburgh lo okolica. Philip Praga* Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. ScUfrar West Newton, Joaeph J or an WISCONSIN. Milwaukee, Weat Allla, Fr. Shot Sheboygan, WYOMING: Bock Springs. LeOls Dlamonrtville. Joa RolKra Tank aaatepalh lada psMtls aa ava-ka,, katera Je prejel. nruvi 'eui a amid A" A