i
i
“966-Lokar-naslov” — 2009/6/3 — 9:42 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 17 (1989/1990)
Številka 6
Strani 338–343
Matija Lokar:
GRAFIKA IN DELO Z ZASLONOM V TURBO PA-
SCALU
Ključne besede: računalništvo.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/17/966-Lokar.pdf
c© 1990 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
oQr-ll"\IOI NC 'l'n'" , _ _ III IL _, I v _
GRAFIKA IN DELO Z ZASLONOM V TURBO PASCALU
Proizvajalka Turbo pascala, firma Borland, je s Turbo pascalom . verziji 4 in
5. vpeljala poleg obstoječih razširitev standardnega pascala, še vrsto novih
posebnosti. Najpomembnejša je vpeljava modula. ali kot ga imenuje Turbo
pascal. UNIT. nekakšne knjižnice podprogramov. Module lahko pišemo tudi
sami. Vendar se bomo tu omejili na to. kako uporabljamo obstoječe.
Skupaj s Turbo pascalom dobimo osem standardnih modulov. To so
System, Overlay, Graph, Dos, Crt , Turbo3, Graph3 in Printer. Če želimo
kak modul uporabljati . moramo to v programu tudi povedati. To storimo
tako . da še pred vsemi ostalimi deklaracijami uporabimo novo rezervirano
besedo uses in nato naštejemo uporabljene module. Kakor hitro je v našem
programu ta deklaracija . že lahko uporabimo vse podprograme in funkcije. ki
so napisani v posameznem modulu . kot bi bili del standardnega pascala.
program izpis;
uses Crt ;
begin
GotoXY(10,10) ;
writeln(' Izpis na mestu 10,10 ' )
end.
Podprograma GotoXY standardni Turbo pascal ne pozna. Če ne bi navedli
uses Crt. bi prevajalnik javil. da procedure ne pozna. Z navedenim stavkom
pa smo si omogočili uporabo vseh podprograrnov. ki so v modulu Crt. Seveda
pa mora imeti Turbo pascal dostop do datotek. kjer ti moduli so . Če bo
prevajalnik protestiral. češ .. da določenega modula ne najde. povprašajte
kakega izkušenejšega kolega. kako pokažemo Turbo pascalu. kje moduli so.
V nadaljevanju si bomo ogledali uporabo dveh modulov in sicer modula
Crt , ki skrbi za delo z zaslonom in tipkovnico in modula Graph . ki nam
nudi grafične podprograme. Našteli bomo le manjši del podprog ramov. ki so
na voljo v obeh modulih. Spisek vseh si lahko ogledate s pomočjo v Turbo
pascal vgrajene pomoči . Poglejmo. kako. Kjerkoli v Turbo pascalu pritisnimo
na III]. Ne glede na izpisano informacijo pritisnimo še enkrat na III]. Na
zaslonu bomo dobili glavni jedilnik pomoči. Z nekaj zapored nimi pritiski na
puščice osvetlimo napis Units in pritisnimo IEnter I. V oknu pomoči bomo
dobili izpisan seznam vseh osmih modulov. Osvetlimo ime modula o katerem
želimo informacije in pritisnemo IEnter I. S tipkama IPgDn I in IPgUp I se
premikamo po dobljenem besedilu gor in dol. Tekst je seveda v angleščini.
339
pa bo že šlo. Več o načinu uporabe pomoči si lahko ogledate v članku Turbo
pascal na hitro v četrti številki Preseka .
1. Modul Crt
S pomočjo tega modula opravljamo številne akcije v povezavi s tipkovnico in
zaslonom . Lahko npr . zbrišemo zaslon. čakamo določen čas. se postavimo z
utrlpa čern na poljubno mesto na zaslonu . .. . . Vsebuje številne podprograme.
ki so bili standardni v verziji 3.0. Navedimo nekaj najpogosteje uporabljanih.
Pri vsakem podprogramu bomo navedli kako je deklarira. tako da bomo videli.
koliko in kakšne parametre potrebuje. Namesto tipovword in byte si mirno
lahko mislite parameter tipa integer. le v pravih mejah mora biti. Več o tem
si preberite v prejšnji številki Preseka. v članku Novi tipi v Turbo pascalu.
ClrScr zbriše zaslon.
procedure ClrScr;
Delay procedure Del.ay Ims : wor d) :
Prekine izvajanje programa za približno ms milisekund.
GotoXY procedure GotoXY(X.Y : byte) ;
Utripa č postavi v vrstico Y in stolpec X. Zgornji levi kot zaslona ima
koordinati (1.1). koordinati spodnjega desnega kota pa sta odvisni od
zaslona . Največkrat sta (80.25). Če sta kordinati napačni. utripa č
ostane na svojem mestu . program pa teče dalje.
KeyPressed vrne vrednost true. če je bila na tipkovnici pritisnjena tipka.
sicer false.
function KeyPressed : Boolean;
Pritisnjena tipka ostane v vmesnem pomnilniku tipkovnice. Na to
moramo paziti. saj če s tipkovnico ne počnemo ničesar. ostane vred-
nost funkcije resnično . Npr. pogosto srečamo zanko oblike repeat
until KeyPressed. Z zanko želimo doseči. da se izvajanje programa
nadaljuje šele po pritisku na poljubno tipko . Vendar. če je ta zanka
del neke druge zanke. v kateri ne beremo s tipkovnice. se bo izva-
janje prekinilo le pri prvem prehodu zunanje zanke . Pri ostalih bo
KeyPressed ostalo true in navedena zanka se bo takoj iztekla. Npr.
340
program a ;
uses crt ;
begin
repeat
wr i t e l n ( ' ============== ' ) ;
repeat unti l KeyPr ess e d
until f alse
end.
Progra m bo na pritisk na tipko čakal te po prvem izpisu . kasn eje pa ne
več. Zato je varneje take prek init ve izpelj ati s funkcijo ReadKey.
R eadKey preb ere zna k s t ipkov nice.
function ReadKey : char;
Pritisnjena tipka se ne poz na na za s lo nu. Ča ka nje na uporabnika izpel-
jemo takol e
program a ;
uses crt ;
var c : char ;
begin
repeat
wri t eln ( '====== ====== ==' ) ;
c : = ReadKey
until false
end.
2 . Modul Graph
Modul Grap1J vsebu je kon sta nte . tipe in podprogra me za de lo z grafiko.
Omogoča delo z veči n o naj bolj razši rje nih gra fič nih s ta nda rd ov za Pc. Sk up aj
s Turbo pascalom do bimo go nilnike za na s led nje gra fič ne ada pte rje : CGA.
EGA. Hercules . MCGA . VGA, AT&:T 400 . 3270 PC in IBM-8514. T i so na
datotekah s pod alj škom EGI. Če bomo pro gr am izvaj ali na ra č u n a l n i ku z
gra fič n o kartico Hercul es , mor amo im eti datoteko HERC , EGI.
Pa poglejmo. kaj mora mo storiti. če želimo uporablj ati grafiko. Na čin . ki
bo o pisan. morda res ni naje lege nt nejši. venda r je dokaj zanesljiv ne glede na
341
organizacijo našega diska . Okostje vsakega našega gra fi č n e g a programa bo
približno takšno
program grafika ;
uses Graph;
cons t Pot 'C:\TP';
var GD,GM int eger ;
begin
{ kje so datoteke * .BGI }
{ zaeetek dela v grafienem naeinu}
DeteetGraph(GD,GM) ;
InitGraph(GD,GM,Pot) ;
{ delo .v grafienem naeinu}
Readln;
CloseGraph; {konec dela v grafienem naeinu}
Kot vid imo . smo upora bili kon st anto Pot. s katero smo opisali. kje na
disku so ustrezni go nilniki in dve s pre me nijivki. s kat erima se opiše g r afičn a
kart ica in na čin del a . Nato smo s proceduro DeteetGraph ugotovili. katera
gra fič n a kartica je v našem rač u na l n i k u in z InitGraph prešli v grafičn i
način . Le-tega smo zapustili s pomočjo podprograma CloseGraph . Še prej
pa smo uporabili trik s stavkom readln. ki prepre či . da bi rezu ltati prehit ro
izginili iz zaslona . saj CloseGraph preklopi spet nazaj na tekstovni način in
s tem grafična slika izgine z zaslona . Tako pa bo program čakal. dokler ne
pritisnemo na IEnte r I·
Koordinatno izhodišče (točka (0.0)) je v zgornjem levem kotu . Koordi-
nata x narašča proti desn i. Vrednosti koordinate y naraščajo navzdol. Koor-
dinati spodnj ega desnega kota sta odvis ni od g r a fi č n e kartice . ki jo uporabl-
jamo. Pri nas je najbolj raz širjena karti ca Herc ules . Pri tej sta koordinati
spodnj ega desne ga kota (719.347).
Omeniti velja še to . da v gra fič ne m na činu ne mo remo uporabljati stan-
dardnih podprogramov wr i t e in wr i t e l n . ampak si moramo pomagati s
posebn imi podprogrami za izpis . ki so na voljo v modu lu Grapl!.
Navedimo sedaj nekatere izm ed več kot 50 podprogramov in funkcij .
Circle procedure Cirele(x ,y : integer ; Radius : wor d ) ;
342
Nariše krog s središčem v točki (x, y) in polmerom Radius.
Line procedure Line(xl.yl.x2.y2: int eger) ;
Nariše daljico z začetkom v točki (xl, yI) in koncem v točki (x2, y2) .
LineItel procedure LineRel(Dx.Dy: integer) ;
Nariše daljico z začetkom v točki, kjer je trenutno grafični kazalec (rec-
imo (x, y)) in koncem v točki (x + Dx, y + Dy). Grafični kazalec je po
tem podprogramu v končni točki.
LineTo procedure LineTo(X.Y : integer);
Nariše daljico z začetkom v točki, kjer je trenutno grafični kazalec. in
koncem v točki (x, y) . Grafični kazalec je potem v končni točki .
MoveTo premik grafičnega kazalca v določeno točko
procedure MoveTo(X.Y: int eger) ;
Premakne grafični kazalec v točko (X,Y). Grafični kazalec na zas lonu
ni viden.
OutTextXY na določenem mestu izpiše niz
procedure OutTextXY(X.Y: integer;
TextString : string);
Izpiše niz TextString z začetkom na mestu (X,Y). teje niz predolg .
se ne izpiše (pri standardni nastavitvi). Če želimo izpisati števila. jih
moramo prej spremeniti v niz (npr. s podprogramom Str - glej članek
v prejšnjem Preseku).
PutPixel na določenem mestu nariše točko
procedure PutPixel(X.Y: integer; Color: wor d) ;
Na mestu (X ,Y) nariše točko v barvi Color (črna = O. bela = 15) .
Nastete nlso Jtevllne procedure za razne nastavitve. izpopolnjevanje likov, 
Itd. Zdo pogosto vpraganje je tudl to, kako sltko 2 zaslona spraviti na paplr. 
ral  ustreznega podprograma v modulu Graph ni. t e  bo ra to vet! zanlmanja, 
bomo v Preseku objavlll ustrezen program, kl ga naldete tudl v knjlgi Matua 
Lob, n r b o  psseal. Tam sl lahko preberete vel! o uporabl modutov In 
Turbo pascalu nasploh.