Šolsko prašanje pa avstrijski katoličani. (Koneo go^ora grofa L. Thnn-a.) V. Precej razširjen liberalen list dunajski je nedavno o našem sbodu zapisal besede: ,,katoličani so pač čudni l.judje, obhajajo splošen shod sedaj, ko je nase liberalno posta^odajalst^o 7 ceik^enih zadevab nekoliko obtičalo; bižčas jim je to papež ukazal". To lii resnično. S7. oče Pij IX." niso ukazali našega shoda, pač so pa odobrili, pohvalili in blagoslovili namero tistih duuajskih gospodo^, ki so sbod poklicati sklenoli. Isti list očita uaru katoličanom daije, da kalimo ja^ni mir. Pra7i: nmi liberalci smo prenehali z Dadaljevanjem liberalnih cerkvenih posta7, miiujte torej, čemu dražite UjuU?" Čudno, liberalci so nam pograbili 7se ¦Boliške šole ter jih spremenili 7 sole, o katerib sedaj 7ečletna skušnja jasno dokazuje, da se mora naša mladina 7 njih, če tudi po uialem, 7endar gotovo razkrietijaniti; in če se sedaj tetnu po doiZDosti upiramo, nam še smelo ugovarjajo rekoč: nčemu kalite mir?" No, kosmati 7olk je tudi nekokrat gi ajal ovco, ki je precej niže od njega 7odo iz potoka pila, ter se njej zarežal: zakaj mi ?odo kalis? Sicer pa bodi liberalcem, naj posnemajo Yolka, nas katoličane ni nikakor 7olja posnemati O7co, nečeino se dati od iiberalcev raztrgati in po žreti. Katoličani se zavedamo 87ojih pravic, kedar se priprarljauio na obrainbo; žali Bog, da smo z tem le predolgo odlagali. Vkljub teruu nas pa navdaja trduo piepričauje, da bo tudi brezvei skemu, p08ilnemu šolstvu ob 87ojem času odklenkalo. Kakor je h7ali8anemu gospodarst^enskemu iazc7etu sledil strašanski polom (Kracb), tako stoji sedanjemu šolstvu cel6 blizu za petami — šolski polom ali nScbulkrach". Šolski polojn je neizogiben ; (burno priznavanje in dobro-klici). Točno zato, ker liberalci že sami čutijo propad s^ojega šolst^a, črnijo nas z^este katoličane kot ro^arje in nepokojneže, kedar se poganjauio za 87oje pravice ter hočenio izpolniti 87ojo dolžnost in zabraniti. da ne propadejo slednje moralične podpoie ja^nega ;eda in cesarskega prestola. Če nam se kmetske ljudi potegaejo za no^ošegnim verskim dvomivanjem in omaboYaujem, če še ti zgubijo vero v Boga, tedaj bodo trduo zaupanje in vero zgubili še 7 marsikaj druga. Stotine let staro a^strijsko domoljubje na kmetih se bo porusilojn tedaj gorje za Avstrijo! (Tako jest, res je!). Šolski polom ne bo izostsil, toda po8pešilo ga bo ali odložilo edino le obnaianje katoliškega prebivalstva samega. Lanjsko poletje %qw se nekaj časa mudil na visokil) ,pl,a- niuab tirolskib ter sem se ondi močno razveseljeval nad pouižno pa 7seskozi krepko in gorečo pobožnostjo tamoŠDJih prebi7alce7, zlasti ob nedeljab in praznikih. Bila je ravno angeljska nedelja in v faini cerkvi zbiano mnogo ljudi, ki so kaj pazlji^o poslušali besede sv. evangelija: nin Gospod je djal: kdor bo pobujšal enega izmed teh malih, ki verajejo 7 me, temu je boljše, da se mu obesi na njego7 7rat mliaski kamen in potopi 7 globoČino morja". Meae so te besede kar presunole. Sedaj pak oiorajo naše oči gledati, kako na tisoče, da, na stotisoče 7ei-nih stariae7 7erni otroci zabajajo v sole pa ondi pogosto trpijo neizmerno pohujianje. Nehote se člo^eku 7rinja7ljejo tukaj misli: ali ne zade^ljejo tudi nas, ki 7 takib razmerah roke križem držimo, grozivne besede, katere je Gospod izrekel črez one, ki maliin pobujšanje dajejo? Ko bi naše katoliško prebi^alstvo 7se to resno pre7darilo in se prepričalo, kaj denešnje šolske razmere pomenijo, kam nas dopeljati inorajo, tedaj mislim, da bi se 7 istem treuutkn pričel šolski polom ; to pa ne samo zavolj velikih šolskih stroškor in bremea, pod katerimi skoro omagujemo, ampak za^olj Tišjih 7zioko7, ker nam take šolske razmere 7est pred Bogom obtežujejo, ako se jih dalje trpimo. Jaz sem z syojo besedo pri koncu. Omenim še le prelepe na^ade pri družbi 87. Mihaela, ki je aklicanje našega sboda po7zročila. Vrla družba ima naoireč to navado, da jeni odborniki 87oje seje začemajo in sklepajo z molitvijo : daj nam, prosimo te, o Gospod, 87ojo milost, da ž njeno pomočjo, kai- stno kot potrebno storiti spoznali, Yselej srečuo izvrsimo po Go.spodu našem, Jezusu Kiistusu. rAmen" pak, dragi poslušalci, naj pristavijo avstrijski katoličani z teru, da se naših denešnjih sklepo? marlji^o popietuejo in 7 djanskem sodelovanju pripomagajo, da naš phod zaželjeaega sadu obilo obrodi. (živijo in slava klici, in ploskanje z rokami.)