KOPER — 26. OKTOBRA 1062 PoStntna plačana v gotovim LETO XI. _ ŠTEV. 44 NASI OBČINSKI OBLASTVENI IN POLITIČNI FORUMI RAZPRAVLJAJO O PREDNACRTU USTAVE V četrtek minuli teden sta na dar pa je pričakovati, da bodo statuta pokrivati s krajevnimi or- skupnosti in na tej podlagi dolo- skupni seji občinski ljudski od- občani hkrati s prednačrtom zve- ganizacijami SZDL. Odbori kra- čili, kakšne nove skupnosti naj bor in občinski odbor SZDL Ko- zne in republiške ustave razprav- jevnih organizacij zdaj na svojih formirajo, da bodo v njihovem per razpravljala o prednačrtu Ijali že tudi o občinskem statutu, sejah-razpravljajo o novi razde- okviru po določilih nove ustave ustave iir pripravah za -splošno Deloma pa so po komunah na lit vi, pripravah na volitve in o zadovoljili svoje potrebe, razpravo o tem dokumentu, ter o podobnih skupnih sejah občinskih predosnutku ustave, nato pa bo- Eden pomembnih sklepov sko- pripravab na bližnje volitve no- političnih in oblastvenih forumov do o vseh teh vprašanjih govorili raj na vseh skupnih sejah občin- vih vodstev krajevnih organizacij že razpravljali o osnutku statuta, na predvolilnih sestankih krajev- skih forumov koprskega okraja Socialistično zveze v.koprski ob- predvsem v zvezi z novo terito- nih organizacij SZDL, na katerih je bil ta, da naj novi predsedniki čini.- Tako v Kopru kot po dru- rialno razdelitvijo krajevnih skup- bodo z občinskimi in okrajnimi odborov krajevnih organizacij gih komunah koprskega okraja nosti. Pri tem je mnogokje prišlo predavatelji razpravljali pred- SZDL nimajo razen te nobene pa vzporedno z obravnavanjem do izraza napačno pojmovanje, da vsem o prednačrtu nove ustave, druge funkcije, da bi se lahko načrta ustave.govorijo tudi o no- mora biti krajevna skupnost go- Na teh sestankih se bodo občani povsem posvetili tej edini in tako vih statutih občin, hkrati pa svo- spodarsko močna in zaokrožena temeljito pogovorili zlasti o vlogi zagotovili uspešno delo tem od- je statute.pripravljajo, tudi gospo- celota, zaradi česar so nekje po- ¡n pristojnosti novih krajevnih darske organizacije. V. nekaterih stavili predloge za preobsežne -:-1-- družbenih organizmih so že imeli krajevne skupnosti, kar se uteg- LETOS V POSTOJNSKI JAMI borom. Na seji v Kopru so še razpravljali in razdelili posameznim naseljem v občini po najnujnejših potrebah 13,5 milijona dinarjev j z pripravljene osnutke, vendar je ne v prihodnosti maščevati, ker VEC TUJIH KAKOR DOMAČIH prednaert ustave kot osnovni takšna rešitev ne more zadovo- OBISKOVALCEV pravni dokument naše dežele ljiti potreb občanov, kakršne naj Obisk Postojnske jame iz leta sklada za napredek vasi in ob vnesel v razpravo o novih statu- bi skupnost v bodoče reševala, v leto rahlo narašča. Obisk do- novo podeželja, tih občin in gospodarskih organi- .Treba bo to vprašanje še teme- mačih gostov upada, zato pa na- zacij veliko svežine, saj. je treba ljito prpučiti in o tem prepustiti rašča obisk gostov iz tujine. Do- vse postavke v statutih vskladiti odločitev občanom na osnovi naj- mačih obiskovalcev je bilo vse z določili nove ustave. Te dni bo boli primernih predlogov.- dotlej nesorazmerno več kakor predoSnutku zvezne ustave sledil ,V koprski obični je zdaj 37 kra- gostov iz tujine. V lanskem letu tudi prednačrt republiške, na ka- jevnih organizacij SZDL s 14 po- pa Se je razmerje med domačimi terega še tudi čakajo izdelovalci družnicami. To število se bo vse- jn tujimi obiskovalci približevalo osnutkov-statutov,-da bi vst po- kakor zmanjšalo v skladu s for- ravnovesju. Od 1. januarja do 15. stavk? dejansko vskladili, z dolo- miranjem novih krajevnih skup- oktobra si je ogledalo Postojnsko V Otoški jami prt Postojni — ta pa je del slavne Postojnske jame, zvezana z njo po Štirih kilometrih hodnika — končujejo te dni snemanje koprodukcijskega filma »Gladiatorke«, v katerem nastopa skupaj okrog 600 ljudi. Produccnt je Guerrini iz Kima, režiser pa Antonio Leonviola za Italijansko filmsko hišo »Italia film«, ki je prispevala tudi vse glavne igralce: temperamentno Kubanko Bella Costa ter črnega ln belega Ameriiana l!arryja Mitchella In Williama Kobinsona. Kot statisti sodelujejo v filmu mnogi postojnski dijaki in študentje, pa tudi sicer so »filmarjl« popestrili življenje v Postojni, o čemer preberite več na 4. strani Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V ILIRSKI BISTRICI M|I čili obeh ustavnih načrtov, ven- nosti, ki se morajo po določilih OB ZADNJI ZAOSTRITVI OKROG KUBE jamo skupaj 278.515 ljudi. Od tega je bilo domačih gostov 140.854, Minulo soboto je bila v Ilirski terja več posluha pri odstranje- družbeno-političnih mestih. Prav Bistrici občinska konferenca čla- vanju onih napak, na katere so zaradi tega bo potrebno poživiti nov Zveze komunistov ilirsko- opozorili že VII. kongres ter III. delo začasnih aktivov Zveze ko- Položaj okrog Kube je nenado- obsojajo takšno ravnanje ZDA in ma zašel v izredno ostro in ne- ga smatrajo kot zelo neodgovorno, varno fazo. Predsednik ZDA Razprava o zaostritvi se je Kennedy je v nedeljo ponoči ob- medtem prenesla v Varnostni javil popolno zaporo vseh dobav svet, Kennedy pa ponuja Hruščo-ofenzivnega orožja Kubi, kar vu sestanek, »če bi takšen oseb-praktično pomeni, da bodo v tej ni razgovor pripomogel k raz-pomorski blokadi ameriški ma- jasnitvi stanja in do prenehanja tujih^l37.661. ^Domačih gostov^ je bistriške komune, ki ji je razen in IV. plenum CK ZKJ, dalje na munistov na raznih področjih delegatov iz 26 osnovnih orga- področju pravilne delitve osebnih družbenega dogajanja, povečati nizacij ZK prisostvovalo več go- dohodkov po načelu: kdor več da- število seminarjev in razgovorov stov, med njimi republiški posla- je skupnosti, naj tudi od nje več ter predvsem omogočiti obisk . nec Janko Rudolf, organizacijski prejme, in končno na poglobljeno partijskih šol onim članom ZKS, w I iV; - ■ Jf"1131^ d0 l0' sekretar OK ZKS Koper Ivan politično - ideološko delo med ki bodo lahko dosegli zaželene oktobra letošnjega leta si je ogle- Mavsar ter podpredsednik OLO članstvom Zveze komunistov, da učne uspehe pri pridobivanju bilo le še za 3193 več kakor inozemskih obiskovalcev. V letošnjem letu pa se je jeziček na tehtnici nagnil na stran tujih ob- dalo Postojnsko jamo skupaj 279.444 ljudi. V primerjavi z lanskim letom se je dvignil obisk za 929 ljudi. Od tega je bilo 138.849 kretarja Edvarda Gregorčiča je Koper Franc Klobučar. Obsežno in izčrpno poročilo se- domačih in 145.596 inozemskih ob iskovalcev. Z drugimi besedami opozorilo na živahno dejavnost občinskega komiteja v obdobju , . , , ,. _ . , , , ,„.„ , vprašanjih, o reorganizaciji in povedano: letos so prodali v Po- raaj 1961-oktober 1962, posebno Jružitv[ nekaterih osnovnih or- stojnski jami tujim obiskovalcem se glede usposabljanja komuni- ganzaciji 0 metodah dela občin- bi bili kos vsem številnim nalo- kvalifikacije za opravljanje vod- gam na vseh toriščih družbenega stvenih funkcij v političnih, go- življenja. Prav zaradi tega so na spodarskih in družbenih organi- vrsti sestankov občinskega komi- zacijah. teja razpravljali o kadrovskih rins preiskovali vse ladje, name- dovažanja sovjetskega orožja na za H-748 več vstopnic kakor pa stov za spoznavanje in razvijanje k ' komiteja in osnovnih orga- domačim gostom novega gospodarskega sistema, ki BILANCA NAŠEGA LETOŠNJEGA TURIZMA DO KONCA SEPTEMBRA njene v kubanska pristanišča, to- Kubo«, rej tudi sovjetske, in vračali v izhodiščne luke vse, ki takšno orožje prevažajo. Kennedy je kot izgovor za takšne ukrepe navedel, da Sovjetska zveza pripravlja na meji ZDA svoja oporišča za napad nanje. Ne glede na to, če takšna trditev ustreza resnici ali ne, pa Kennedy pozablja^ da ima Čeprav v celoti turizem nenehno narašča iz leta v leto, pa je bilo v letošnjem letu čutiti prav ameriška vojska — če ne sa ma, pa v sklopu Atlantskega pakta — svoja vojaška oporišča malone v vseh državah okoli vse Sovjetske zveze in da so vsa ta oporišča naperjena izključno proti Sovjetski zvezi — in da so vsa opremljena z ofenzivnim orožjem. Za akcijo so ZDA angažirale vse svoje sile. Po drugi strani pa je sledila takoj diplomatska akcija Sovjetske zveze in tudi Združenih narodov, kjer se je na zahtevo ene in druge strani takoj sestal Varnostni svet pod predsedstvom sovjetskega zunanjega nninistra Andreja Gromika, ki trenutno opravlja to pomembno funkcijo. Medtem pa so se po vsem svetu ivignili protesti proti ameriškemu ukrepu. Grožnja, da bodo ameriške ladje streljale na vse .adje, ki ne bodo na odprtem norju dovolile Američanom pregledati tovor, praktično pomeni napad na suverenost vseh držav. Sovjetska vlada je ta korak ocenila kot približanje jedrske vojne in hkrati poudarila, da ZDA niso več najmočnejša država na svetu, kar spet pomeni grožnjo na grožnjo in vzbuja hudo zaskrbljenost za mir. Večinoma po vsem svetu vrsto subjektivnih in objektivnih napak pri izvajanju planskih nalog, ki so v tesni zvezi z delom komunistov v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Ugotovljeno je namreč, da se nekateri člani Zveze komunistov prepočasi vključujejo v sedanjo dina-in Ankaranom smo dosegli vseh (2431 manj), domačih nočitev miko. družbenega razvoja, kar na-nočitev 164.945, ali 10.582 več kot 22.584 (6876 manj), tujih nočitev rekuje poglobljeno politično-ideo-lani, čeprav so jih dali domači 7462 (4445 več); v piranski občini loško izobraževanje slehernega turisti s skupnim številom 110.951 vseh nočitev 397.792 (25.119 manj), komunista, še posebej pa onih, ki 3384 manj, zato pa tuji - 53.576 domačih nočitev 224.789 (49.631 nočitvami 13.966 več. Koper je manj), tujih nočitev 173.003 (24.512 dosegel 1331 domačih nočitev več). manj, tujih 4932 več, zato vseh Glavni izpad nočitev domačih skupaj 3601 več, Ankaran pa turistov so povzročili počitniški OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA Dinar na dinar Ze od leta 1925 dalje praznuje t o "ob r a vna vala' Tu d f g os p od a rs ko Pretežna večina držav 31. oktober stanje v komuni in opozorila na kot svetovm dan varčevanja. Te- nizacij ter aktivov komunistov in podobno. Letošnja konferenca je temelji- močno nazadovanje domačih nočitev zlasti v počitniških domovih, kar bo treba proučiti in ugotoviti vzroke Kakor v vsej Sloveniji nasploh je bila letošnja turistična sezona tudi v koprskem okraju značilna po tem, da se je število tujih turistov močno povečalo, domačih pa nekoliko znižalo. Manjkajo nam sicer podatki za oktober, ki bodo razmerje nasproti lanskemu letu še nekoliko spremenili, v bistvu pa moramo le računati z rezultati, znanimi do konca septembra. Ce si ogledamo statistične so na odgovornih gospodarskih in POSVETOVANJE O PREDOSNUTKU USTAVE Občinski sindikalni svet koprske ob- 2053 domačih manj, 9034 tujih domovi, ki so bili letos mnogo fine Je priredil minuli torek posve- več ali vseh skupaj 6981 več. S slabše obiskani kot leto prej. To "'le »lkk0„ieiK': skupno lrilo nočitvami, od tega pokaže zlasti bilanca Strunjana, komune o predosnutku nove ustave, podatke o teh prvih devetih me- 5215 domačimi in 11.900 tujimi, je kjer je ves turizem skoncentrlran Uvodoma Je predsednik okrajnega •serih, vidimo, da smo dosegli v dosegla Postojna domačih 523 do malega v počitniških domovih. s°dj!??„Kop" v., v,. ., . . , ■, , -, r , .., v . , m .... v, ., v., , , nekatere značilnosti predosnutka naših štirih turistično pomembnih manj, tujih 1546 več in vseh 1023 Tam je bilo število nočitev letos ustave, posebno tiste, ki se bistveno občinah Piranu, Kopru, Izoli in več. za 14.972 manjše kot leta 1961. razlikujejo od dosedanjih ustavnih Postojni skupno 609.480 nočitev V teh dveh občinah izpadek do- Zato je v prvi vrsti prav zaradi norm- (15.917 manj kot v istem času mačih nočitev ni bil posebno ve- Strunjana skupna bilanca v pi- „darjena^poinembna TiS-a^n^ikaN lani); od lega 375.439 od domačih, lik, zato je bilanca skupno aktiv- ranski občini izkazala kljub viso- nih podružnic pri sestavljanju sta- ali 27.106 manj, in 234.041 od tujih na, nasprotno pa je bil izpadek kemu porastu nočitev tujfh turi- tutov gospodarskih organizacij, v turistov, ali 43.023 več. Izostanek domačih v Izoli in Piranu tak, da stov vpadek. Tako mora postati pred^nJtka^us^ave^pa ° j^občl^sk! nočitev domačih nam je tako v tudi velik porast tujih nočitev ni prav vpadek domačih turistov in sindikalni svet angažiral stočianski veliki meri nadomestil porast tu- mogel bilance aktivirati. Stanje je njihovih nočitev v počitniških do- predavateljski aktiv, katerega člani jih, vseh pa vendarle ne. bilo 30. septembra naslednje: izol- movih predmet temeljite prouči- osnutku^luive n™ s^tank^r delo^nfh V dveh občinah, koprski in po- ska občina vseh nočitev 30.046 tve turističnih delavcev R. R. kolektivov.' ...» ^ stojnski, je bilo število tujih to- -- likšno, da zaznamujeta kljub vsemu porast števila vseh nočitev skupaj, v piranski in izolski pa se to ni zgodilo. V koprski občini s turističnima središčema Koprom KITAJSKA POVEČUJE IN ŠIRI SPOPAD Z INDIJO Hladna vojna postaje ?reč0i Na štirih ločenih področjih na svoje posredovanje v imenu ne- indijsko kitajski meji so pričeli vezanih držav ponudil Indiji tudi Kitajci z močnejšimi ofenzivnimi predsednik ZAR Naser. sunki v notranjost indijskega Vsekakor ut m do na- ozemlja, Po petih letih nenehnih da hudjh z ^eUjajev in bojev in pogajanj m vzdrzevanja J0ŽJanja miru v te'm delu svetai napetega stanja na tem področju £ J d ne ^ ^J^J^^Sl hali z nadaljnjim prodiranjem na nej.šo oboroženo akcijo proti In di.ji, kar je verjetno v zvezi z vztrajnim odklanjanjem sprejema LR Kitajske v Organizacijo združenih narodov, Predsednik indijske vlade Nehru je zavzel do novega položaja ostrejše stališče in odločno napovedal vseindijski odpor kitajskim agresorjem. Napad obsojajo tudi vodilni pred- Indijsko ozemlje in pristali na razgovore o mirni rešitvi spora. Medtem pa boji še vedno trajajo in so Kitajci prodrli že globoko v Indijo prek tako imenovane Mahmahonove linije; ^ pri tem uporabljajo tudi tanke, indijske vojaške enote pa dobivajo nenehne okrepitve in pričakujejo v prl- stavniki indijske Komunistične hodnjih dneh še večje spopade, partije, Predsednik Nehru je za- kolikor ne bodo uspele diplomat- prosil za posredovanje v sporu ske akcije za prenehanje sovraž- Sovjetsko zvezo, medtem ko je nosti, Izolski ribiči se lahko v lej ribolovni sezoni pohvalijo z rekordnim ulovom rib, čeprav so imeli pri svojem delu kup težav. Gornja slika kaže, kako se podnevi pripravljajo na nočni lov z urejevanjem lovnih priprav, ladij, krpanjem mrež in podobno v lepem jesenskem dopoldnevu, ko v zavetju sonce prijetno greje toplote potrebne hrbte, da bodo ponoči laže kljubovali hladnemu vetru, ki s premija utrudljivo delo naUh pomorskih ribičev anja. ga dne ugotavljamo, da se povsod po svetu globoko zavedajo pomembnosti varčevanja. Misli o potrebi in koristnosti denarnega varčevanja ne razširjajo in propagirajo samo denarne in kreditne organizacije, ki jih zanima zbiranje prihrankov zaradi postopnih nagibov, temveč dobiva praznik varčevanja obliko mogočne manifestacije o vsesplošni koristnosti varčevanja za posameznika, državo ali družbeno skupnost. Na pomen varčevanja- se pri tem ne gleda zgolj z vidika trenutne koristnosti za posameznika ali skupnost, temveč postaja denarno varčevanje vedno bolj široko gibanje, ki vzbuja med državljani smisel za skrbno in smotrno gospodarjenje s svojimi dohodki, jih odvrača od lahkomiselnega razsi-pavanja sredstev in jih navaja, da povezujejo in vsklajujejo lastne interese z interesi skupnosti. Zaradi tega je namenjena propaganda denarnega varčevanja najširšemu krogu državljanov. Prav poseb?io pozornost posvečajo po vsem svetu mlademu naraščaju, ki naj se že od rane mladosti vzgaja v duhu varčevanja. Tudi v naši državi si utira de-, narno varčevanje pot k vedno širšemu razmahu. V primerjavi s prvimi povojnimi leti so dosegli prihranki, ki so naloženi v denarnih zavodih, zelo močan porast, kar zgovorno potrjuje, da gospodarske pomembnosti denarnega varčevanja pri nas ne moremo več zanikati. Pri tem ne bi smeli prezreti pomembnosti varčevanja z družbenimi sredstvi. Težko je :namre.č pričakovati, da bo varčno in skrbno gospodaril z družbenimi sredstvi tisti, ki ne varčuje s svojimi dohodki, temveč jih lahkomiselno troši in razmetava. Prav tako nc bo mogel pravilno razumeti potreb skupnosti, kdor. ne zna vrednotiti pomena sicer skromnih prihrankov posameznikov, ki združeni lahko olajšajo ureditev marsikaterega skupnega vprašanja. V socialistični družbeni ureditvi je zagotovljeno, da se prihranki vlagateljev ne morejo uporabiti za finančne transakcija in za špekulacije, ki v kapitalizmu še povečujejo izkoriščanje delovnih slojev. V naši skupnosti so prihranki pod. kontrolo družbe, družba jamči za njihovo varnost in tudi zavestno usmerja uporabe prihrankov v prid posameznikov in skupnosti, kar daje denarne-mu varčevanju še poseben pomen. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA j POMEMBNO POSVETOVANJE O POLOŽAJU IN O PROBLEMU ITALIJANSKE NARODNOSTNE MANJŠINE V sredo, 17. oktobra 1962, Je bilo v Kopru na pobudo Okrajnega odbora SZDL Koper posvetovanje vodilnih narodnosti v našo družbcno-polltlčno življenje ln za njihov soclalno-gospo-darskl položaj nasploh ln šo o neka- predstavnikov okrajnih komitejev ZK, terlh drugih vprašanjih ter so bili s okrajnih odborov SZDL ln okrajnih tom v zvezi sprejeti potrebni sklepi. ljudskih odborov roškega, puljskega )n koprskega okraja. Posvetovanja so se udeležili tudi predsednik komisijo za manjšinska vprašanja pri GO SZDL LKS Mitja RibičiC ln še trije drugI člani te komisije, kot tudi predstavnik manjšinske komisije pri G O SZDL LR Hrvatske Brankb Manojll-vač. Na posvetovanju, ki je bilo vseskozi prežeto' s skladnostjo in enotnostjo stališč ln pogledov na obravnavano problematiko, se je ob upoštevanju skupnih jugoslovanskih socialističnih načel v pogledu narodnostnih manjšin, še posebej pa sklepov IK CK ZKJ iz leta 1959, predvsem ugotovila potreba po kar največji skladnosti v izvajanju teh načel v praksi v vseh treh okrajih, kjer živi italijanska narodnostna manjšina. V tem smislu je tudi bilo usvojeno stališče, naj so postopoma, pa vendar s še večjo doslednostjo uveljavlja v vseh krajih oziroma območjih, kjer Za praktično izvajanje sprejetih sklepov pa naj bi v bodoče skrbela skupna medokrajna koordinacijska komisija za manjšinska vprašanja, ki je bila na tem posvetovanju ustanovljena ln v kateri bodo vsi trije predsedniki ln po dva člana komisij za manjšinska vprašanja pri vseh treh okrajnih odborih SZDL ln ki se bo sestajala Izmenoma v vseh treh okrajnih središčih. Dr. S. P. S skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja minuli teden v Postojni KOMUNALNI ZAVODI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE SO USTANOVLJENI efelovn dvojezičnost v vsem javnem in druž benem življenju. Vse to naj bi kar najbolj določno in konkretno urejevali tudi občinski statuti. Na posvetovanju pa so udeleženci razen tega razpravljali še o položaju in nekaterih problemih Italijanskega manjšinskega šolstva, o dejavnosti italijanskih kulturnih krožkov in njihove unije, o skrbi za usposabljanje in vključevanje občanov italijanske ZAMEJSKA MLADINA SE JE ŽE TRETJIČ SREČALA NA STADIONU »1. MAJ« V TRSTU Preteklo nedeljo je na stadionu »1. maj« v Trstu slovenska mla- OB DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV in zdrav slovenski rod,« je rekel med drugim v svojem pozdravnem "govoru tajnik Mladinske iniciative Igor Kosmina. In zamej italijanskim prijateljem, ki so se udeležili njihove veličastne mani- feMQadinsko slavje na stadionu tekma, ki jo je mladinsko moštvo je stanje na našem planetu bi- 'J^tna vojna Žarišča v'raznih d&- »1. maj« so pozdravili med dru- iz Sovodenj odigralo z reprezen- stveno spremenilo, Kolom« sko- m gveta_ Temu roti se je gimi v imenu Ljudske mladine tanco slovenskih srednješolcev. V raj ni več m nekdaj zasužnjeni postavila skupina nevezanih držav Slovenije Mara Godnič iz Kopra uron na cr, cc» ltfrnl- nnrnn.i .<3n _<3i> ntrp.«;/.?. T.u.ipnn. in.rm.n.. ...... . v imenu tržaške federacije komunistične mladine Fabio Giorgi in v imenu socialistične mladine iz cev. Rima Lojze Abram. popoldanskih urah pa so se igral- narodi so se otresli tujega jarma. g m om politike ak>, ci iz Kanala pomerili v odbojki z Zgrajujejo si lastno državnost m iivne koeksistence, ki med drža- reprezentanco slovenskih mladin- se skušajo tudi gospodarsko osvo- različnimi družbenimi si- boditi kajti formalno dosežena d vdzržuje takš- Tretji »Mladinski dan« so ml®- svoboda še ni vse. Zato se z za POSVETOVANJE O RAZVOJU OTROŠKEGA VARSTVA V KOMUNI perečem problemu na] govore številke LETNA KONFERENCA MLADINSKEGA AKTIVA ovirajo zaželen razvoj varstvene- koprskem okraju — pa se do zdaj mladincev tudi m-Mstnvni ga in socialnega dela z otroki m Se niso zmenili za otroško varstvo ?f "Hf f mladino, je uvedba ekonomskih ali za organizirano socialno delo. Sefif komfteia LMS ^edst^i" cen v otroške vzgojno-varstvene Prav v stanovanjskih ali v kra- sKega komlteJa LMS> Predstavni- klubih OZN. Po razpravi so mladinci izvolili nov mladinski komite. Ob za- cen v OUOhh.e Vitiujliu-vo""^ ruv V hianuvailjilvm ciu. v IVIO- . . 1H Srvlah nrnfoo™-)! ir, nuv »"«UUISIU Konuie. UU ¿d- ustanove, pomanjkanje strokov- jevnih skupnostih pa bi lahko do- JnJ-iP proiesoiji m klju6ku konference je ravnatelj nega in usposobljenega kadra za segli koordinacijo vsega socialne- b l} ' EŠŠ Maksimilijan Šiško v imenu socialno delo in premajhna koor- ga dela v komuni, izboljšanje Po uvodnem referatu se je raz- šolskega odbora podelil najaktiv-dinacija vseh tistih organizacij, mladinskega in otroškega varstva vila živahna razprava, ki je po- nejšim mladincem nagrade, ki naj društev in ustanov, ki smo jih — zlasti s preventivnim delom — kazala, da je bilo delo aktiva v. bi jih spodbujale za nadaljnje še našteli uvodoma kot udeležence najlaže bi poiskali primerne laič- preteklem letu kar uspešno. Naj- uspešnejše delo .v mladinski or-posvetovanja, ^e socialne delavce in organizi- uspešnejše je bilo. idejno vzgojno ganizaciji, Alojz Požar Po vsestranskih pripravah, vsaka skupnost bo imela svoj za vsako ločeno. V ta namen je predvolilnih sestankih in delov- predračun, svoje prispevke, svoje bil ustanovljen upravni odbor za- nih konferencah so bile volitve finance, lasten pravilnik o prizna- voda, v katerega je izvolila vsaka v nove skupščine komunalnih vanju pravic iz zdravstvenega za- skupnost po 4 člane, 3 pa jih'je žive občani italijansko narodnosti, skupnosti socialnega zavarovanja varovanja ipd. Vsaka skupščina izvolil delovni kolektiv zavoda. delavcev zaključene v predpisa- bo samostojno sklepala o svojih skupščini sta izbrali vsaka svo-nem roku. in sta dne 19. t. m. že obveznostih in bo glede na lastne jgga predsednika in sicer postojn-zasedali obe skupščini "našega finančne zmogljivosti sklepala o ska Jožeta Roka, sekretarja pod-okraja. Kot rečeno, sta obe sredstvih, ki se bodo plačevala za jetja »Nanos« Postojna, koprska skupščini zasedali isti dan in si- poslovanje in razvoj zdravstvene pa Matevža Novaka, vodjo oddel-cer postojnska ob 9. uri dopoldne, službe. Okrajnega zavoda za so- ka Mehanotehnike iz Izole. Prav koprska pa ob 16. url. cialno zavarovanje ni več, na tako je izvolila svoje predstavni- Ko bomo obravnavali probleme omenjenih zasedanjih pa je bil ke v republiško skupščino, socialnega zavarovanja. v našem ustanovljen komunalni zavod, ki . . okraju, jih bomo obravnavali bo posloval in opravljal svoje de- takoj na prvem zasedanju vedno ločeno po skupnostih, kajti lo za obe komunalni skupnosti, se ie pokazalo, kako polni življenja bodo ti novi organi. Se nikoli ni bilo, posebno na postojnski skupščini, tako živahno, kot je bilo tokrat. Osnovna misel, ki se je vlekla kot rdeča nit skozi vse razprave, je bila zahteva po preciznih analizah. Člani skupščine so sklenili, da jim mora zavod Številni udeleženci mladinske- dinci zaključiil zvečer z zabavo in dostavljati ažurne podatke o figa praznika so z zanimanjem sle- s plesom ter v prijetnem in pri- nančnem stanju skupnosti, dina veličastno tretjič proslavila dili pestremu programu, ki je sle- jateljskem razpoloženju. (Nadaljevanje na 6. strani) svoj MLADINSKI DAN. Ob tej dil govorom in pozdravom. Za to priložnosti so se srečali mladi priložnost je režiser Slovenskega ljudje s Tržaškega in z Goriške- gledališča v Trstu Adrijan Rustja ga, mladi Korošci in Benečani, pripravil skeč z naslovom »Naše Srečanje je bilo ponoven dokaz, težave«. V njem je v satirični obda je ta naša zamejska mladina liki in prosto po sonetnem vencu tesno povezana v skupni borbi za Franceta Prešerna obdelal delo-narodnostne pravice, da je enotna vanje zamejske mladine v 17 po- yeuka svetovna vojna za reši- upanjem povezujejo v OZN in in nedeljiva z mladino svoje ma- vojnih letih. Vmes je pevski zbor tev civinzacije in človeštva pred skušajo prek nje doseči pomoč za tične domovine in da tega nemo- »Lipa« iz Bazovice pel narodne agresivno uničevalnostjo naci- svoj ekonomski dvig in odpraviti rejo ovirati poskusi tlačenja m pesmi, nastopala je barkovljanska sti¿no-fašističnih sil je združila zaostalost. Združeni narodi so kratenja narodnostnih pravic m folklorna skupina,_ Dolinski trio SUobodoljixbne narode sveta, da prav v tem pogledu opravili da mladosti ne more ločiti držav- m plesni orkester iz BarkovelJ._ SQ ie med VQ-nQ sprejeu znano ogromno delo, preteklo leto pa na meja. »Tudi izven meja ma- V okviru »Mladinskega dne« je Jaltsko deklaracijo, ki je bila celo napovedali »desetletje gospo-tične domovine živi in raste mlad bila v mali dvorani stadiona podlaga poznejSi Listini združe- darskega napredka sveta«. »1. maj« razstava, na kateri je nlh narodov> sprej^ti na ustanov- Združeni narodi so v času svo-sodelovalo šest mladih slovenskih nem zasedanju S1 združenih na- jega obstoja večkrat odločilno po-sliKsrjov. Razstavo^ je otvorii sli- rodoVt ki so aktivno sodelovali v segli v svetovno dogajanje in ----------------------------. kar Milko Bambič m zazeiei mia- proti nacifašistom. To prvo mnogokrat preprečili oborožene ska mladina je izrekla bratski dim slikarjem, da bi se uveija- zasedanje novo ustanovljene Or- spopade, jih lokalizirali in posre-pozdrav predstavnikom mladin- vili čimbolj, m to ne samo med ganizacije združenih narodov je dovoli v izglajevanju napetosti. skih organizacij iz Jugoslavije in zamejskimi Slovenci. bilo leta m5 v San Franciscu. žal pa obstoj dveh antagonistič- V okviru pestrega programa ih Uokov ustvarja nenehne za. mladinskega praznika je bila na Odtlej je število članic naraslo letljaje in odpira vedno nova ža-lgnsču v Boljuncu še nogometna ze na 110. V sedemnajstih letih se " J i vzdržuje i \ \ 9 \ ne odnose, ki bodo prinesli svetu mir ni napredek na vseh področjih. Razvoj tehnike in ogromni dosežki človeštva na tem področju bi v primeru oboroženega spopada na širši fronti pomenili konec človeštva ali vsaj njegovo večinsko uničenje. Letošnji dan Združenih narodov so z upanjem pozdravili V Kopru se je v torek, 23. t. m. Zanimiv je podatek, da je tret- rali njihovo sistematično uspo- sestal širok krog ljudi, ki se jina prebivalcev koprskega okraja sabljanje. S tem bi odpravili ve- ukvarjajo z, vzgojo mladine, z starih do 17 let, da pa je skupna liko pomanjkljivosti, ki slabijo tu- mnogi državniki sveta. Govoreč otroškim in s-soclalnim varstvom, kapaciteta vseh otroških varstve- di tiste uspehe, ki jih v resnici o doseženih rezultatih za ohrani- Fili so to' predstavniki številnih nih in vzgojnih ustanov le za dosegamo. tev■ miru v svetu in za gospodar- oraanizacii ki imajo po vsem 5,6 % predšolskih in šolskih otrok, Iz živahne in številne razprave ski razvoj ter odpravljanje ne- okraiu odbore podružnice in ko- otroški vrtci in predšolski oddel- udeležencev posvetovanja bo po- enakopravnih odnosov, je v torek misiie organizacije ki imajo v ki pa imajo kapaciteto za 9,7% sebna komisija izdelala zaključ- zaželel OZN veliko uspehov v na- _ vr„f„h 7Glo številne člane otrok. In kar je pri vsem tem še ke. V njih bodo med drugim daljnj-em obstoju in delu za srečo n T, \vn,pm nrosramu skrb za najbolj žalostno: celo te minimal- poudarili potrebo preventivnega človeštva tudi naš predsednik re- LL in n mladino Med dru- ne kapacitete niso izkoriščene za- socialnega dela, ki je potrebno publike Tito, ki je pri tem še po- onoise ¿d ' tnvania udeležili radi uvedbe ekonomske cene, po- kot preventiva v zdravstveni sebej poudaril vlogo nevezanih gimi so se posveiuvdnj« _ _ 0 nekod celo komajda polovično, službi. Konkretne številke in po- držav in njihove napore za vzdr- tudi predsednica repuoi s To dokazuje na eni strani, da smo datld naj prikažejo, koliko stane ževanje ravnotežja med blokou- ri i'k 3 sek r e t a^r eoub li šk ega Sveta premalo poskrbeli za razvoj teh v varstveni ustano- skimi silami ter napore za odstra- nik, sekietar repuoiisivcsd ^vu» nreDOtrebnih ustanov na drugi vi m kollko v vzgojnem domu, na mtev vojne nevarnosti. Pozval je za šolstvo Boris Lipužič in sekre- P P • „p_ drugi strani pa, koliko večja je vse članice Združenih narodov, tar OO SZDL Miro Okretič in strani pa aa^smo ]ahko delovna storilnost staršev naj tudi v tem trenutku hudih drugi, nredstavniki SZDL, ZPM, s _ , _ zlasti še zaposlene matere — če preizkušenj za obstoj miru v sve- RK, LMS, TVD Partizan, Ljud- ^ristili ^e možne vire Tako otrok v času njihove odsotnosti tu vložijo vse svoje sile za mirno ske tehnike, organizacije žena, ta- imamo v varstvenih preskrbljen. Čeprav drži, da so- rešitev svetovnih nasprotij. Ko je borniške organizacije, počitniške |_ > d otrok na_ cialno in otroško varstvo ni vedno orisal zgodovino nastanka in dela zveze, društva socialnih delavcev, + d bi otroiko varstvo čim- odvisno ali rešljivo zgolj z de- OZJV, je v podobnem smislu po- šolstva, otroških vrtcev, domov, ' razgj,,nj narnimi sredstvi, bodo vendarle zval človeštvo v boj za ohranitev patronažne službe, zdravstva, sta- -1 ' _ tudi občinski ljudski odbori mo- miru tudi vršilec dolžnosti gene- novanjskih in krajevnih .skupno- Važen faktor pri reševanju rali misliti na take postavke v ralnega sekretarja U Tant, željam sti raznih komisij in svetov ter otroškega varstva in socialnega svojih proračunih. K temu bodo vseh miroljubnih državnikov pa končno upravnih organov. dela bi morale postati stanovanj- pripomogli dobro pripravljeni in se pridružuje večina človeštva, ske in krajevne skupnosti. Toda konkretni programi dela v ko- ker si pač nihče ne želi svetovne Posvetovanje je uvedel s svo- kdQ gQ te skupnosti? To smo mi munah. Z. L. katastrofe. jim poročilom predsednik bveta vgl; prolzvajalci in upravljalci, za socialno varstvo OLO Koper ustvarjalci in potrošniki dobrin, Franc Opeka. Prikazal je proble- m- delovni ijudjGi člani množičnih me okrog otroškega varstva in zacij in stanovanjskih ozi- ^^^^ „M st^.ISu^^is-msts^ taejna vzgojo in si teh vprašanj v komunah poročali skupnosti ustam>vile celo vrsto ....... predsedniki občinskih svetov za raznih servfeov komunalno-obrt- Minulo soboto je imel mladin- delo m športna dejavnost. Idejno socialno varstvo. nega značaja, niti najmanj — ra- ski. aktiy na ekonomski srednji politično delo se je odvijalo pred- Med bistvenimi problemi,' ki zen v Izoli in v Semedeli v celem .LZJfnT^i ^^ JttVn vsem v marksističnih krožih in v „¡mi/, rn7i,ni liarsi.VPne- 1—_ ™ oo fj n Tilnl t\VHXCL C11V.U, H.1 SO be JL UOLieZlil..... .... D D Glavni pokazatelj dosedanjega napredka v pogledu socialistične preobrazbe in napredovanja kmetijstva je predvsem v čedalje večjem deležu družbenega sektorja v proizvodnji in zagotovitvi trzmn presežkov, potrebnih mimo kmečke potrošnje. Družbeni sektor je v odnosu na skupno proizvodnjo dal: pšenice koruze slad. pese sončnic i960 38,9 'It 28,9 o 86,2 % 73,4 »/o 1961 40,6 "In 26,6 % 89,1 %> 79,6 °/o V skupnem pridobivanju vseh tržnih presežkov so dala družbena gospodarstva — brez kooperacije — v letu 1960 kakih 26.%, letos pa pričakujemo, da bo znašal njihov delež blizu 50 °/o. Socialistični sektor že. za to potrebo zagotavlja bodi neposredno z gospodarstev bodi prek kooperacije kakih 35 «/o pšenice, približno 65 'li koruze in 100 °/o sladkorne pese, sončnic ln oljne repice. Ce k: temu dodamo, da so socialistična gospodarstva in kooperacija leta 1901 zagotovila 85 '/o nakupa prašičev, samo gospodarstva (podatkov za kooperacijo nimamo) pa 26 «/o nakupa goveje živine in 54% mleka, tedaj je očitno, da ekonomski in družbenopolitični pomen socialističnega sektorja v kmetijstvu daleč presega delež družbene lastnine v ornih površinah, ki je znašala lani 12 Razen tega je ves naš gospodarski razvoj, zlasti pa proces industrializacije, sprožil vrsto procesov, ki so vplivali in še nadalje vplivajo na postopno spreminjanje družbene strukture same prlvatnolast-nlške vasi. Predvsem se je bistveno spremenila struktura prebivalstva v Jugoslaviji. Leta 1961 je živelo od kmetijstva, gozdarstva in ribištva okrog 51% prebivalstva, medtem ko smo še leta 1953 imeli skoraj 61 °/o prebivalstva v kmetijstvu. Ce iz tega izvzamemo kmetijske delavce socialističnega sektorja, vidimo, da je prebivalstva, ki živi od privatnega poljedelstva, že precej manj od polovice skupnega prebivalstva Jugoslavije. Ta slika se še bolj spremeni, če upoštevamo, da ima precejšen del kmečkega prebivalstva dejansko večje dohodke od dejavnosti izven kmetijstva, to se pravi od dela v socialističnem sektorju in določenih ekonomskih odnosov s tem sektorjem kot pa od lastnega gospodarstva. ■ „ Vzporedno s tem sta se precej spremenila struktura in značaj kmečkih gospodarstev. Po popisu individualnih gospodarstev v letu 1960 ima na primer 74% individualnih gospodarstev v Vojvodini, to se pravi na kmetijsko najbolj razvitem področju Jugoslavije, dovolj ali preveč lastne delovne sile, 3 odstotkov jemlje m daje delovno siio, le 17 odstotkov pa je nima dovolj. Pri tem so v tej zadnji kategoriji pretežno gospodarstva z enim do dvema hektaroma površine, .kar pomeni, da zaposlitev dodatne tuje delovne sile tu ne more biti nekakšna podlaga kapitalističnih tendenc na vasi, zlasti če vemo, da je zemljiški maksimum na 10 hektarov. V zvezi s temi spremembami so značilni tudi naslednji podatki. V letu 1961 je bilo od skupnega števila aktivnih prebivalcev — ki so po poklicu kmetovalci, ribiči in gozdni delavci — nad 28 odstotkov starih od 50 let navzgor. V drugih skupinah poklicev pa takin ni več kot 15 odstotkov, v industriji, rudarstvu in obrtništvu jih je pa komaj 11 odstotkov. Z drugimi besedami, aktivnih ljudi, starin od 20 do 34 let, je v kmetijstvu okoli 35 odstotkov, medtem ko jih je v industriji 55 odstotkov, v vseh drugih skupinah poklicev pa nad 40 odstotkov. Vse to priča o močnem odtekanju mlade delavne sile z vasi. Naposled se je v obdobju od 1953. do 1961. leta zmanjšalo število aktivnih ljudi v kmetijstvu za 11,6 odstotka, medtem ko se je število skupnih aktivnih ljudi v istem obdobju povečalo za 6,4 od-stotk3i Na" podlagi tega lahko sklepamo, da je naša politika na vasi dosegla pozitivne rezultate tako glede zboljšanja kmetijstva kakor tudi glede njegove socialistične preobrazbe: Naše kmetijstvo je zdaj dejansko nekaj čisto drugega, kot je bilo pred desetimi leti. Ne samo da ni več monopol malega privatnega lastnika, ampak se v njem čedalje bolj uveljavlja prevladujoči vpliv velike socialistične proizvodnje. Ce bi bili materialno sposobnejši in bi znali bolje izkoristiti posledice vseh teh procesov, bi bil ves ta razvoj vsekakor se dosti hitrejši. V naši praksi se kažejo tri posledice teh procesov. Prvič, čedalje več zemlje je mogoče kupiti pod ekonomsko povsem ugodnlmi_ ln upravičenimi pogoji. Drugič, čedalje več kmetov prihaja v položaj, v katerem postaja kooperacija s socialističnim gospodarstvom njihov elementaren interes. In tretjič, čedalje več posestev se drobi v rokah nekmetijskega prebivalstva ali malega kmeta, ki dobiva večji del svojih dohodkov iz dejavnosti izven kmetijstva, zaradi česar je večji del vse te zemlje zelo neracionalno obdelan, celo precej pod povprečnim nivojem zaostalega kmetovanja. Kardelj je v tej zvezi poudaril, da je potrebno, če želimo vplivati na te procese in jih usmerjati — to pa je neogibno, če ne zaradi drugega, že zaradi ekonomskih potreb na področju kmetijstva, ki so, naš resni gospodarski problem — da je torej potrebno, da se nasa družbena skupnost še odločneje usmeri v kupovanje zemlje, da bi ustvarjala in krepila sedanja družbenokmetijska gospodarstva, zadružne ekonomije ali industrijsko-kmetijske kombinate. Prav tako je treba še odločneje razvijati vse mogoče oblike kooperacije s tistimi kmeti, ki še naprej žive in bodo živeli na svojih" privatnih parcelah. In naposled je treba odločneje sprejemati vse potrebne ukrepe, da bi lastniki zemlje, ki jo danes zelo neracionalno obdelujejo, bolj intenzivno pridelovali . na njej ali pa se odpovedali tej zemlji in jo prodali v korist socialističnega sektorja. Seveda ni treba, da se naša družbena skupnost Vmešava v to, kako ljudje obdelujejo in vzdržujejo svoje grede in ohišnice. Ce pa gre za zemljiške površine, lil so po svoji naravi namenjene, kmetijski proizvodnji, ima družbena skupnost pravico zahtevati od lastnikov te zemlje, da ne •upoštevajo samo svojo osebno, ampak tudi skupno, družbeno korist. V skladu s takšnim stanjem na področju kmetijstva in s taksnimi cilji socialistične družbe dovoljuje ustava tako kot v obrtništvu izjemoma na področju kmetijstva pravico zasebne lasti do zemlje in sredstev proizvodnje kakor tudi zaposlitev dodatne delovne sile, ob pogojih in v mejah, ki jih bo predpisal zakon. V okviru teh predpisov torej naša ustava zagotavlja delovnemu kmetu pravno stabilnost položaja njegovega gospodarstva kakor, tudi njegovo pravico, da se prostovoljno odloči, ali bo še naprej delal sam na svojem gospodarstvu, ali pa se bo vključeval v kooperacijo s socialističnimi gospodarskimi organizacijami. To je neizogibno, da bo delovni kmet sprejel socialistično družbo za svojo. Na drugI strani ustava v določenih mejah podreja skupnemu družbenemu interesu tako kot vse druge delovne ljudi naše dežele tudi kmetijske proizvajalce na zasebnem sektorju. Potem ko je Edvard Kardelj navedel še nekaj podobnih podatkov o gospodarskem razvoju dežele, je poudaril: »Potemtakem je nesporno dejstvo, tudi če upoštevamo ostanke drobnolastniških odnosov, da je v razvoju Jugoslavije prišlo do bistvene spremembe v družbeno-ekonomski strukturi. Gospodarska področja, na katerih so popolnoma prevladali socialistični družbeni odnosi, so leta 1947 dajala 64 odstotkov družbenega proizvoda, leta 1961 pa 82 odstotkov. Razen tega Je tudi drugih 18 odstotkov družbenega proizvoda — v katere je všteta tudi kmetijska proizvodnja v kooperaciji — tako ali drugače povečini vključenih v socialistično ekonomiko, ne samo po čisto ekonomski povezanosti, ampak tudi po tendenci razvoja notranjih odnosov. 2e ti podatki jasno kažejo, da socialistično gospodarjenje že zdaj popolnoma ln nesporno prevladuje v jugoslovanski ekonomiki, in to ne s silo državnega pritiska, ampak z notranjo materialno in politično silo socialističnih ekonomskih odnosov.« Z vsemi temi spremembami družbenih odnosov — je nadaljeval referent — se postonno spreminjata tudi struktura in značaj delavskega razreda samega. Proizvodnja materialnih dobrin v ožjem po:-.-menu te besede se čedalje tesneje povezuje v sistemu družbenega -samoupravljanja z drugimi družbenimi funkcijami, to je z državnimi funkcijami družbenih služb, oziroma postopno spreminja te funkcije v sestavni del procesa družbenega dela, pri čemer spreminja ali odstranjuje nekatere izmed tistih dejavnosti, ki so tesno povezane z razredno delitvijo družbe in z ločevanjem političnega sistema od družbenega dela. Na tej poti družbenega razvoja smo po uvedbi delavskega samoupravljanja v prozlvodnjl postopno uvedli družbeno samoupravljanje tudi v vseh družbenih službah: v zdravstvu, socialnih ustanovah, Šolstvu, prosvetl in kulturi, v teku pa so priprave, da se v tej smeri spremeni tudi položaj javnih uslužbencev v državni upravi. Novi odnosi na posameznih področjih sicer še niso ustaljeni — ponekod se celo še vedno težko uveljavljajo ali težko najdejo prave oblike — pa tudi problemi njihove materialne podlage niso dovolj razčiščeni, toda po svojem bistvu postopno že postajajo trden sestavni del mehanizma, na katerem sloni družbeno-ekonomski položaj delovnega človeka v socialistični družbi. Zaradi takšnih sprememb se je spremenil tudi položaj posameznih družbenih služb glede na nroizvodnjo. Tesneje so se povezale s proizvodnjo in čedalje bolj dobivajo v nekem smislu pomen podaljšanja proizvodnega proccsa, Na tej osnovi družbeno delo zdaj čedalje bolj zajema in v nepretrganem delovnem procesu povezuje ljudi od nekvalificiranega delavca do tistih, ki delajo v inštitutih, bolnicah, prosvetni službi, upravnih organih itd. Spričo vsega tega se pojem delavskega razreda spreminja in dobiva širši pomen. S tem pojmom so pravzaprav zajeti vsi delovni ljudje, ki sodelujejo v družbenem proizvodnem procesu. Vsi ti imajo skupne cilje: večjo produktivnost, razvoj proizvajalnih sil,-povečanje proizvodnje, delitev po delu in čedalje širši razvoj družbe kot skupnosti proizvajalcev. Vse to naj da So močnejšo pobudo za materialno, idejno, politično in kulturno iniciativo in akcijo socialističnih sil in prispeva k nadaljnji politični stabilnosti osnovnih družbeno-ekonomskih odnosov, na katerih sloni socialistična družba. In vendar vse to ne pomeni, da družbena struktura za nas ni več noben problem oziroma da smo na poti absolutno harmoničnega razvoja te strukture brez notranjih protislovij ln brez slehernih možnosti motenj in političnih problemov. S porazom kapitalistične buržoazije ln z vzpostavitvijo socialističnega družbenega sistema smo odstranili odnose eksploataetje in predvsem protislovja med družbenim delom in privatnim prisvajanjem proizvodov tega dela. Nadalje smo z razvijanjem delavskega in družbenega samoupravljanja ter sploh z novimi oblikami delitve in razširitve demokratičnih oblik družbenega upravljanja položili temelje in začeli ustvarjati po"oje za postopno premagovanje monopola državne lastnine, za čedalje doslednejše osvobajanje dela in za čedalje večjo moralno-politično enotnost delovnih ljudi. Toda s tem nismo avtomatično dosegli tudi popolne ekonomske enakosti ljudi, nismo odstranili vseh protislovij materialnega položaja ljudi, to se pravi vseh protislovij položaja ljudi v ekonomskih odnosih in nismo razvili takšne družbene zavesti, ki bi blln prežeta z absolutnim humanizmom in čutom za medsebojno odgovornost ljudi. Prav ta protislovja — poleg vrste drugih s področja političnih odnosov in družbene graditve — so zdaj materialna in duhovna osnova celotnega političnega življenja v prehodnem obdobju iz kapitalizma v socializem. Ce naj bo torej naš politični sistem in mehanizem samouprav ljanja demokratični okvir za naravno progresivno evolucijo celotnega družbenega sistema k čedalje bolj razvitim socialističnim odnosom moramo imeti čimbolj jasno sliko teh protislovij. Celotno zgradbo naše družbe moramo razvijati tako, da se v njej prav takšna demo lcratična evolucija lahko odvija s čim manj motnjami ki bi utegnile imeti za stabilnost in za napredek družbe hujše posledica 6 M Na ta način morajo načela družbenega samoupravljanja v vseh njegovih vidikih zagotoviti kar najbolj neposredni vpliv samoupravnih organizacij iz vseh področij družbenega življenja. Poudariti je tudi treba, da ne bo več enotnega sveta proizvajalcev, temveč bo gospodarski, kulturnoprosvet-ni, socialno-zdravstvehi in politično-upravni svet predstavljal, kakor je naglašeno, neko vrsto najvišjih delavskih svetov iz teh področij. ® S predvidenimi določenimi spremembami v sestavu in funkcioniranju političnega družbenega mehanizma uzako-njuje prednačrt aparat politične oblasti ne samo kot forum državnosti temveč tudi kot forum- družben-osti, družbenega samoupravljanja, po drugi strani pa vsebuje prednačrt vrsto ustavnih odredb o položaju, organizaciji in funkcioniranju upravnih organov, t. j. politično-izvršnih organov skupščinskega sistema. Tudi tu gre za utrditev in nadaljnje usmerjanje tistega, kar se pri nas že ostvarja — z ene strani poudarjanje značaja skupščine kot oblike uresničevanja oblasti in samoupravljanja delovnega ljudstva in z druge strani politično-izvršnih upravnih in drugih organov kot odgovornega strokovnega aparata. DRUŽBENO POLITIČNE SKUPNOSTI ■rrednačrt vsebuje ustavne principe o položaju in medsebojnih odnosih družbeno političnih skupnosti — občine, okraja, socialistične republike in federacije. © OBČINA — KOMUNA je v prednačrtu potrjena kot osnovna celica državnosti in družbenosti, to je osnovna oblika upravljanja in samoupravljanja delovnih ljudi. Tako postaja v bistvu vse bolj osnovna proizvodna in potrošniška skupnost delovnih ljudi. Na ta način se začenja ostvarjati Marxova misel, da v komunalnem demokratičnem sistemu socialistične družbe ostane le malo število najvažnejših družbenih funkcij najvišjim in centralnim organom, vse ostalo pa se rešuje preko komunalne samouprave. © OKRAJ nima načelnega značaja, temveč se bo formiral v socialističnih republikah tam, kjer bo za to potreba, prvenstveno kot oblika koordinacije, pomoči in podobno — občinam. © SOCIALISTIČNA REPUBLIKA kot državna socialistična skupnost, zasnovana na samoupravljanju in oblasti delovnega ljudstva, se natančneje in čvrste je formulira v prednačrtu. Na ta način se izraža uvodna odredba, da narodi Jugoslavije ostvarjajo svoje suverene pravice v svojih socialističnih republikah, razen tistih pravic, ki so v skupnem interesu s to ustavo poverjene federaciji. © FEDERACIJA je najvišja in končna oblika državnosti in družbenosti, oblasti delovnega ljudstva in družbenega samoupravljanja v FSRJ. Ona ščiti suverene pravice in socialistično družbeno ureditev republik. Prednačrt vsebuje vrsto principov in odredb, s katerimi se regulirajo pravice federacije in mehanizem oblasti, samouprave in uprave na tem najvišjem nivoju. V bistvu lahko rečemo, da so za federacijo rezervirana tista pooblastila, ki naj zagotovijo enotnost socialističnega družbenega sistema. Kakorkoli z ene strani razvijamo in moramo razvijati demokratično samoupravo v njenih raznih oblikah, tako moramo z druge strani zagotoviti enotno izvajanje osnovnih principov socialistične družbe v splošno jugoslovanskem odnosu. Federacija zagotavlja enotnost s pravnim sistemom, enotnim gospodarskim načrtom in končno z delovanjem zavestnih socialističnih faktorjev. Tako je zagotovljena notranja ekonomska, politična, nacionalna in zavestna splošno jugoslovanska integracija, ki zagotavlja enotni socialistični sistem ob vedno^bolj razvitem samoupravljanju. SVOBOŠČINE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA Prednačrt ustave FSRJ vsebuje posebno poglavje, v katerem so iznesene ustavne odredbe o pravicah in dolžnostih človeka in državljana. ' V njih je sankcionirana po karakterju in družbeni obliki zares nova družbena osnova odrejanja in uživanja svoboščin in pravic odnosno dolžnosti človeka in državljana. Nemogoče je pa razumeti poedine teh ¿ravic, kakor so določene v prednačrtu, če ne dojamemo tistega, kar je tu kvalitativno, zgodovinsko povsem novo za ustavnost in družbenost. ;• V dosedanjih ustavah razredne družbe je pravice in dolžnosti odrejala država, sila nad družbo, ki je državljanu predpisovala, kaj more in česa ne more, kaj sme in česa ne sme, ali — kakor pravi tovariš Kardelj, ki je državljanu »rezala kruh«. Pravice je torej izvajal državni pritisk, politično tuja sila, ki je stala nad družbo in predpisovala norme njenega zadržanja. Tu je očividno izstopala z vso močjo na-sprotnost človeka in državljana z ene in takšne birokratske sile z druge strani. Zdaj je bilo v prednačrtu, prvič v zgodovini ustavnosti mogoče, da se pravno izrazi takšno družbeno stanje, v katerem človek in državljan ne izvaja svojih pravic do takšne sile, temveč jih uživa kot družbeno bitje, v družbenih odnosih, v katerih so te pravice organski, nerazdvojni in tako rekoč prirodni sestavni del teh odnosov. To je, lahko rečemo, naravno stanje odnosov v socialistični družbi, v kateri prav te pravice rastejo na negaciji birokratskih političnih tujih sil. Pravice niso več dane »od zgoraj«, temveč predstavljajo sestavni del delovanja svobodnega družbenega dela. Načelno se ustvarjajo pogoji za razreševanje pomembnega protislovja med državo z ene in njenimi podložniki na drugi strani. Svoboščine in pravice človeka in državljana so proglašene kot neodtujljive, da bi se podčrtal njihov novi družbeni karakter. DEMOKRATIZEM IN HUMANIZEM, ki je razvijal naš družbeni sistem v poslednjih desetih letih, je našel svoj odraz tudi v ustavnih odredbah prednačrta o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in državljana. Kakor so formulirane v prednačrtu, morajo te pravice in te dolžnosti zagotoviti na sedanji etapi našega razvoja manifestiranje svobode človeka kot družbenega bitja v sistemu, v katerem ta človek postaja osnovna gonilna sila, v katerem se očividno spajata osebni in družbeni interes. Tu je govora o družbi, ki v prvi načrt svojih ciljev postavlja interes delovnega človeka, ki tudi izhaja iz tega človeka in ga postavlja organizacijsko v položaj, da dejansko in uspešno lahko in more biti osnovno gibalo razvoja. Ustvarjeni so pogoji, da bo človek svoboden in zainteresiran, moralno in materialno, da dela, napreduje, dviga. Socializem ni več ea takega človeka vizija bodočnosti, temveč vsakodnevna družbena praksa in stvarnost. V poglavju o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in državljana poudarja prednačrt predvsem, da so svoboščine in pravice neodtujljivi del in izraz socialističnih in demokratičnih odnosov zaščitene s to ustavo. Predvsem je tu formulirana kot ustavni princip pravica državljana za družbeno upravljanje -kot tudi njegova neodtujljiva pravica, ki je v raznih svojih pogledih podrobneje precizirana. Posebno je tu treba poudariti, da prihaja v okvir teh pravic tudi pravica, da je državljanu zajamčena pravica voliti in biti voljen v predstavniška telesa in organe samoupravljanja, da pokrene razpis referenduma, pravica iniciative za sklicevanje zborov državljanov, pravica, da ga javno obvestijo o delu predstavniških teles in njihovih organov, pravica, da je v delovni organizaciji seznanjen s celotnim poslovanjem, pravica, da prevzema politične in drage iniciative splošnega interesa in da kritično pretresa delo državnih organov ali ustanov, ki opravljajo javna pooblastila. Razen že prej obstoječih klasičnih demokratičnih pravic vsebuje prednačrt tudi neke nove formulacije in rešitve. Tako je med drugim zajamčena pravica in svoboda dela. Družbena skupnost ustvarja pogoje za ostvarjanje pravice dela za vsakega. Vsakemu državljanu je pod enakimi pogoji dostopnp Viiako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. \ iT t »FRUCTUS« IN KMETIJSKE ZADRUGE NA KOPRSKEM Da je v novem koprskem pristanišč« kar naprej gneča in premalo prostora za vse ladje, ki bi rade raztovarjale in vtovarjale blago v prometu skozi našo luko, naj povesta kar obe sliki: na zgornji je ameriška čezoceanka »John Lykes«, na spodnji pa naši velikanki »Sumadija« in »Natko Nodllo«, ki so se pred dnevi skupaj znašle v novi koprski luki. K sreči so z »Nat-ka Nodila« raztovarjali le rastlinsko olje in se je ladja lahko privezala ob bok »Sumadlje«, ko so z nje prek debelih cevi prečrpavali olje v nove luške cisterne ' Kot je znano, je podjetje »Fructus« v Kopru obljubilo, da bo letos preskrbelo z ozimnico predvsem obalno področje koprskega okraja in del zgornjega področja ter hrvatske Istre. Doslej je to podjetje že nudilo trgovski mreži in gostinsko prehrambenim obratom 260 ton krompirja po grosi-stični ceni 38 dinarjev in v svojih poslovalnicah v Kopru, Piranu in Portorožu prodajalo krompir v maloprodaji po 44 dinarjev za kilogram, in tistim, ki so želeli nabaviti več kakor 20 kilogramov krompirja, pa po 41 din. Te dni pa se je cena krompirja v maloprodaji dvignila na 46 din zaradi sprostitve odkupnih cen in tudi zaradi tega, ker nekatere kmetijske zadruge zahtevajo že 35 dinarjev za kilogram krompirja na odkupnem mestu. In če sedaj prištejemo še stroške manipulacije ter prevoza, je razumljivo, da ne more biti grosistična cena manjša od 42 dinarjev, maloprodajna cena pa najmanj 46 dinarjev za kg krompirja. Kar se tiče preskrbe z zimskimi jabolki, čebulo, zeljem, fižolom in drugo ozimnico, smo na podjetju »Fructus« zvedeli, da ne bo pomanjkanja, vendar za sedaj še niso določene dokončne cene, ki KONGRES GEODETOV Včeraj se je' začel v Portorožu III. kongres geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, ki se ga udeležuje okrog 450 delegatov iz vse države. Razpravljajo o vrsti aktualnih problemov izgradnje komunalnih naprav in urbanistične ureditve. Kongresa se udeležujejo tudi geodeti in geometri JLA in Vojne mornarice, ki tudi nastopajo z nekaterimi samostojnimi referati. Kongres bo zaključil z delom v nedeljo. V ponedeljek se je začelo v Vidmu (Udine) v palači Belgrado X. redno zasedanje Mešane itali-jansko-jugoslovanske komisije za izvajanje Videmskega sporazuma. Italijansko delegacijo vodi veleposlanik Castronuovo, medtem ko je na čelu jugoslovanske načelnik v Sekretariatu za notranje zadeve FLRJ Karel Forte. Pred začetkom zasedanja je obe delegaciji NA OBALI LETOS MALO GROZDJA ZA PREDELAVO Obrat kmetijske zadruge Koper Vino - Koper je letos pričakoval boljši odkup grozdja, račune pa mu je prekrižala letošnja suša. Zato so to jesen uspeli odkupiti na področju koprske komune le 585 ton grozdja, na področju piranske pa 64 ton, medtem ko so v Izoli pridelek grozdja obdržali, v lastnem predelovalnem obratu in niso mogli viškov oddati Vinu-Koper. Črno vino ima letos več kot 20 odstotkov sladkorja, razen refo-ška, ki ga ima 19 odstotkov, belo grozdje pa ima od. 19 do 20 odstotkov sladkorja. Predvidevajo, da bo črno vino imelo 12 odstotkov alkohola, refošk 11,5 odstotka, belo 11,5 do 12 odstotkov. Dobit iz črnega grozdja je bil letos zaradi suše komaj 50 litrov na 100 litrov in iz merlota približno 60 litrov. Odkupne cene so bile nekoliko boljše kakor lani. Tako so plačali odkiipovalci za črno vino in refošk po 4,60 za 1 sladkorno stopnjo, za merlot in kabernet po 3,60 din, za malvazijo in burgonjo po 3,20 din in za navadno črno in belo vino po 3 din za sladkorno stopnjo. sprejel in pozdravil predsednik videmske pokrajine ter jima zaželel veliko uspeha pri delu. Mešana komisija je že imenovala podkomisijo, ki naj izdela prečiščeni tekst besedila Videmskega sporazuma z dodatnimi teksti naknadnih sprememb oziroma dopolnitev. Pričakujejo še, da bodo tudi na tem zasedanju sprejeli nekatere dopolnitve k sporazumu. Pred odhodom na zasedanje se je šef jugoslovanske delegacije Karel Forte sestal v Novi Gorici s predsednikom OO SZDL Gorica Miletom Vižintinom in sekretarjem OK ZKS Tinetom Remškar-jem ter se z njima in še nekaterimi tovariši razgovarjal o maloobmejnem prometu v goriškem okraju. se bodo formirale na osnovi ponudbe in povpraševanja. Pričakujemo lahko, da bo čebule dovolj, vendar kaže, da bo grosistična cena domače čebule okrog 120 dinarjev. Prav tako bo dokaj visoka cena jabolkom, ker je letošnji pridelek sadja zaradi vremenskih neprilik dqkaj slab in bo treba za oskrbo obalnega področja nabaviti jabolka v drugih krajih države, kar bo seveda vplivalo na prodajno ceno. Tudi letos je praksa pokazala, da je koristno centralizirati nabavno službo tistih podjetij, ki preskrbujejo potrošnike z najrazličnejšim blagom, Nesporna je že ugotovitev, da se cene potrošniškega blaga po nepotrebnem večajo, ker na primer za eno vrsto blaga »letajo« po odkupnih bazah in k neposrednim proizvajalcem kar trije odkupovalci iz istega kraja, saj bi bilo bolj smotrno, če bi en nakupovalec, ki bi po-znar tržišče, zbral takšno količino blaga, kakor ga potrebuje. Če bi na primer samo Fructus skrbel za preskrbo z ozimnico na obalnem področju, bi laže določili količino potreb tako po kakovosti kakor tudi po izbiri. Sedaj pa še vedno posamezni nabavljači kmetijskih zadrug iščejo za založitev svojih poslovalnic blago tudi izven Slovenije, pri tem pa (ne računajo, da taka nesmotrna nabavna politika vodi v gospodarsko škodo. To velja predvsem za hitro pokvarljivo blago. Kakor smo že uvodoma omenili, je letos na obalnem področju vse pripravljeno za dobro oskrbo z ozimnico, ki jo bo Fructus nudil v svojih prodajalnah in tudi v drugih prodajalnah s sadjem in zelenjavo po zmernih cenah v želji, da bi bil potrošnik zadovoljen in da bi preprečil neupravičeno zviševanje cen v dneh, ko bi slučajno zmanjkalo enega ali drugega blaga. Te dni so v Piranu izročili svojemu namenu obnovljene prostore Gostinskega šolskega centra, ki ima učilnice v prvem nadstropju bivše Pomorske srednje šole, internat in šolsko kuhinjo pa v prostorih hotela Metropol. Gostinski šolski center okraja Koper — tak je uradni naslov te institucije — katere pobudnik je Gospodarska zbornica OLO Koper in je za ureditev prostorov dobil od piranske občine okrog 3 milijone dinarjev, bo imel tri razrede in v letošnjem prvem polletju, ki se je začelo te dni, bodo poslovali: I. razred poklicne, šole in I. ter II. razred učencev v gospodarstvu. , V prvem razredu poklicne šole bo teoretični pouk trajal 7 mesecev s štirimi učnimi in štirimi praktičnimi urami dnevno vse do 15. maja, ko bodo gojenci šli na prakso in po končanih letnih počitnicah nadaljevali šolanje v drugem razredu. Prvi razred učencev v gospodarstvu, ki imajo sklenjene učne pogodbe s podjetji, bo imel strnjen teoretični pouk 3 mesece in pol, tedensko po 44 ur, in se bo zaključil okrog 15. januarja, potem pa bodo ta razred obiskovali učenci, ki zaradi zaključnega števila gojencev niso bili sprejeti v zimskih mesecih. Tudi v drugem razredu učencev v gospodarstvu bo pouk trajal 3 in pol meseca in sicer za Nekateri listi v naši državi se zadnje čase precej ukvarjajo z vprašanji zaposlovanja delovne sile. Razmišljanja so v zvezi z ugotovitvami, da imamo v industriji in administraciji, zlasti v nekaterih republikah ali krajih, zaposlenih več ljudi, kot je treba, v komunalnih in sorodnih strokah ter v poljedelstvu pa premalo. Statistika nam pove, da išče vsako leto v naši državi zaposlitve okoli 200,noo ljudi. Od leta 1953 dalje je narastlo število zaposlenih za 60 odstotkov, odnosno konkretno za okoli milijon 200,000. Ker zaposlovanje ni bilo vedno posledica nujne potrebe^ na drugi strani pa se tudi vrednost sredstev za delo ni večala v sorazmerju z zaposlitvami, je nastal položaj, ki nujno terja revizijo, o čemer je ponovno govoril tovariš Tito. Kakšen je bil naval v industrijo in gradbeništvo, nam najbolj nazorno pove podatek, da se je v tej dejavnosti zaposlilo v omenjenem obdobju na novo okoli 800.000 ljudi, v kmetijstvu okoli 300.000, v družbenih in komunalnih dejavnostih pa komaj 100.000. Ogromna večina tako zaposlenih je bila brez kvalifikacije ali samo s pol-kvalifikacijo. Pa tudi med kvalificiranimi jih je imelo veliko le form-ilno kvalifikacijo. Število stvarno kvalificiranih delavcev ni naraščalo sorazmerno s splošnim porastom zaposlitev, ker so kvalificirani v znatni meri le nadomestili tiste .kvalificirane, ki so odhajali v pokoj'. V vsej naši industrijski, gradbeni in sorodnih strokah znaša odstotek polno kvalificiranih in formalno kvalificiranih delavcev komaj pičlih 30 odstotkov. Povprečno je naraščalo njihovo število v primerjavi s 33,20 odstotka nekvalificiranih samo za 0.5 odstotka. V tem je v glavnem treba iskati ,vzrok za nizko storilnost v Industriji, gradbeništvu In sorodnih strokah,' kar je vplivalo tudi na kvaliteto ln rentabilnost proizvodnje, Ni pa bila vsa krivda le na zaposleni delovni sili, marveč tudi na Investicijski politiki, ker je zapostavljala sekundarne in terciarne dejavnosti: kmetijstvo, trgovino, promet, gostinstvo, turizem, obrt Itd. Končo pa je bila tudi v premajhni skrbi za dviganje rentabilnosti, ki je zato prepočasi naraščala. Tako se je nujno pojavilo vprašanje, kaj storiti s pre-vlškom delovne sile v industriji in administraciji. Naša socialistična Ideologija ln tudi ustava zagotavlja vsakemu državljanu zaposlitev, Preprosto odpuščanje v brezposelnost, kakor je v navadi v kapitalističnih državah, pri nas ni mogoče. Izhod je za- to treba iskati v pregrupaciji zaposlitev. To se pravi v preusmeritvi v tiste dejavnosti, kjer delovne sile primanjkuje, odnosno je nismo še razvili, kakor bi bilo v korist harmonične rasti našega gospodarstva. V nekaterih krajih so se že lotili pregrupacije delovne sile v industriji. Tako n. pr. v Nlšu. Kakor poročajo listi, so odslovili v prvi vrsti tiste delavce, ki so prihajali na delo iz vasi, kjer so imeli zemljo, katere niso polno izkoriščali, istočasno pa so večkrat izostajali z dela prav zato, da so uporabili čas za delo na posestvu. Ta- ko niso bili industrijski delavci v polnem smislu poklica, zraven pa so morala niška industrijska podjetja kriti še del prevoza na delo in z dela, kar je znašalo na leto nad 400 milijonov dinarjev. Tisti, katerim more nuditi polno izkoriščena zemlja dovolj dohodkov, zlasti še v kooperaciji z zadrugami, naj ostanejo na svoji zemlji. Druge je treba preusmeriti na delo v socialističnih kmetijskih obratih ali v dejavnostih, ki niso še dovolj razvite. Nujno je namreč Ireba poskrbeti za to, da se bo naše gospodarstvo v celoti harmonično razvijalo. prvo skupino do srede januarja, za drugo pa od februarja do 15. maja. Letos je v vseh treh razredih vpisanih 78 slušateljev in bodo po dveletnem šolanju dobili priznanje kvalificiranega gostinskega delavca raznih strok. Okrajni gostinski šolski. center ima v načrtu tudi organiziranje strokovnih izpopolnjevalnih tečajev za natakarje, kuharje, gostinske slaščičarje, skladiščnike gostinske stroke, kletarje in vratarje gostinsko-hotelskih obratov. Razen tega bo GŠC priredil s sodelovanjem z Ljudsko univerzo v Piranu izpopolnjevalne jezikovne in strojepisne tečaje in Je posebej tečaje za kuharje, ki si žele znanja o pripravi nacionalnih jedil, za mešalce pijač, za natakarje, da bi se seznanili s sodobnim načinom strežbe in uvajanjem novih metod dela in za vodiče ter recepcijske uslužbence potovalnih uradov. Pomemben bo tudi tečaj, ki ga bo center organiziral pred začetkom sezone za domačine, ki žele dobiti v glavni sezoni v bližnjih gostinskih obratih zaposlitev kot pomožni gostinski delavci. Perspektivni načrt Gostinskega šolskega centra Piran je zelo obsežen in je resen korak naprej pri prepotrebnem strokovnem vzgajanju gostinskega katff'a, ki ga nadaljnji turistični razvoj okraja vse bolj potrebuje. Čeprav o tem še nismo govorili, vendar moramo sedaj ugotoviti, da pristojni organi z vso skrbnostjo pripravljajo program za našo gospodarsko dejavnost v prihodnjem letu. Morda v nekaterih primerih zamegluje sliko nejasno stanje, ki je do nedavnega vla-. dalo v nekaterih gospodarskih panogah, kjer letošnji rezultati niso bili taki, kot smo predvidevali, vendar ugodnejši razvoj v zadnjih mesecih omogoča jasnejše prognoze in s tem postavljanje, planov. Os?iovna gospodarska dejavnost je vsekakor industrijska proizvodnja. Ugoden razvoj zlasti od meseca junija- dalje kaže na notranjo ustaljenost na tem področju, obenem- pa odpira nekatere nove probleme. Osnovni nam-en industrijske proizvodnje v prihodnjem letu bo v prvi vrsti skrbeti, da bi proizvajala čimveč za- izvoz in pa — za znižanje uvoza, obenem pa bo treba najti pravo mero, da se v proizvodnih podjetjih ne bi kopičile zaloge preko ekonomsko upravičenih mej. To je tudi eden izmed osnovnih problemov letošnje proizvodnje, ko so v nekaterih panogah in podjetjih nesorazmerno narastle zaloge izdelkov in tudi nedokončanih izdelkov, ki jih ni mogoče plasirati. To zadeva zlasti investicijsko potrošnjo, kjer bo treba poleg vsega v prihodnje zagotoviti skladnejšo graditev vnovih objektov in postopno v prihodnjih letih odstranjevati negativne posledice investiranja v prejšnjih letih. Izvoz je brez dvoma tesno povezan z vsemi panogami gospodarstva in o njem je mnogo govora, tako da bi posebej o tem ne govorili. Opozorili bi le na splošno mnenje, da bi naša kovinska in lesna industrija lahko več izvažali. Gradbeništvo stalno povečujte obseg svojih dejavnosti tako v fizičnem kot finančnem pogledu. Letošnji porast bo predvidoma za 10°/o višji od lanskega, pri čemer pa so cene za 15 °/o nižje kot lani; kar je brez dvoma značilno; in če bo tendenca v tej smeri ostala, lahko pričakujemo v prihodnje na tem. področju ne le ustali- tev, temveč zlasti zniževanje gradbenih in drugih s tem zvezanih stroškov. To tem bolj, ker so kapacitete v gradbeništvu izkoriščene l-e do 60"I o in ker je v prihodnjem letu predviden porast v gradbeništvu tudi za toliko kot letos, to je za 10 "/». Končno nekaj še o vprašanju prometa, ki predstavlja za naše območje važno postavko, saj je bilo oziroma bo letos v promet vloženih v republiki 14 milijard, prihodnje leto pa naj bi jih bilo IS. Pri tem je posebno značilno, da se predvideva najvišji porast prometa v prihodnjem letu v luškem prometu, kar pravzaprav predstavlja z drugimi besedami Koper. To j-e seveda visoka postavka, ki jo bo koprsko pristanišče brez dvoma izpolnilo, če se bo razvijalo v tej smeri dalje kot doslej, vendar kliče tako nagel porast pristaniškega prometa pri nas nujno gradnjo železniške proge, kot najmočnejšo povezavo z zaledjem. Zastoj v tem pogledu nam v prihodnje ne bo mogel koristiti, -žj- kISSU ' mw wâw ITALIJANI IN AVSTRIJCI SNEMAJO FILME V POSTOJNSKI JAMI u no O Te dni je bilo v Celju posvetovanje predstavnikov vodnih skupnosti in drugih vodnogospodarskih institucij Slovenije, na katerem so obravnavali problematiko vodnega gospodarstva v naši republiki s posebnim ozirom na pomanjkljivo zakonodajo, na vire finansiranja in proučili način urejevanja hudournikov ter vzdrževanja vodnih naprav. O Znana tovarna papirja v Radečah pri Zidanem mostu, ki zaposluje 300 delavcev, bo šla v kratkem v rekonstrukcijo. Predvidena je nabava novega papirnega stroja, ki bo omogočil povečanje zmogljivosti podjetja za približno 100 odstotkov, kar pomeni, da bo lahko dnevno izdelala okrog 20 ton dokumentarnega in kartnega papirja. Za to rekonstrukcijo si je delovni kolektiv že zagotovil potrebna kreditna sredstva, ki bodo skupno z lastnimi sredstvi podjetja znašala okrog 1,5 milijarde dinarjev. O Letošnja proizvodnja nafte bo presegla 1,5 milijona ton. Tako se bo povzpela na takšno raven, da bo lahko krila vse domače potrebe in s presežkom zalagala tudi tuji trg. Zanimivi so naslednji podatki: v letih 1957 do 1959 smo letno uvozili več kot 600.000 ton nafte v vrednosti 4 do 5 milijard deviznih dinarjev. Že leta 1960 pa je proizvodnja nafte začela naglo naraščati in bomo letos pridobili že za 2,5-krat več nafte, kot smo je pred tremi leti. V prvih osmih mesecih letošnjega leta smo Izvozili 254.000 ton nafte, kar predstavlja 28 odstotkov proizvodnje, po drugi strani pa smo uvozili 189.000 ton. Ta uvoz pa je bil potreben zaradi diesel-skega goriva, ki nam ga še trenutno primanjkuje. Vsekakor pa lahko računamo s tem, da bo v prihodnjih letih odpadel tudi uvoz te vrste nafte. B Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD je objavila, da se je skupna industrijska proizvodnja v včlanjenih državah povečala v prvem polletju za 45 odstotkov v primerjavi z letom 1953. Poročilo omenja, da se je industrijska proizvodnja v tem časovnem razdobju najbolj povečala v Jugoslaviji, saj je dosegla 177 odstotkov povečanja. Na drugem mestu je Italija s 116 odstotki, na tretjem mestu je Zahodna Nemčija z 99 odstotki, medtem ko se je industrijska proizvodnja ZDA v zadnjih devetih letih povečala komaj za 29 odstotkov. 0 Predsednici alžirske vlade Ben Bela se je vrnil v Alžir po večdnevnem bivanju v ZDA, kjer se je mudil na zasedanju Generalne skupščine OZN kot vodja alžirske delegacije. Premier Ben Bela se je sestal tudi s predsednikom ZDA Kennedyjem in mu v razgovoru dejal, »da bo Alžirija vodila politiko neangaži-ranja v političnih, vojaških in gospodarskih blokih«. □ Dogodki v Jemenu, kjer so strmoglavili .monarhijo in uvedli republikanski režim, se vse bolj zaostrujejo. Na saud-sko-jemenski meji se zbirajo močni oddelki saudske in jordanske vojske, ki sta pripravljeni pomagati strmoglavlje-nemu jemenskemu kralju Mohamedu el Badru, da bi ponovno vzpostavil monarhistič-no diktaturo. □ V Washingtonu sta se konec preteklega tedna razgo- varjala zunanji minister ZDA Rusk in sovjetski veleposlanik Gromiko o nemškem vprašanju. Gromiko je tudi razpravljal s predsednikom ZDA Kennedyjem, ki je med drugim dejal, da se ZDA ne morejo pogajati o pravici zahodnih zaveznikov do lastnih gar-nizij v zahodnem Berlinu, o svobodnem dohodu v mesto in o svoboščinah prebivalstva v zahodnem Berlinu. Kaže torej, da razgovor Gromika z najvišjimi predstavniki ZDA ni rodil želenih uspehov pri sklenitvi sporazuma med Vzhodom in Zahodom glede berlinskega vprašanja, ker sta obe strani nepopustljivi, Glavni junak in vodja upornih sužnjev v zlatem rudniku v filmu »Gladiatorkc« William Koblnson sredi snemanja pretekli teden v Otoški jami pri Postojni o njihovem uporu proti brezdušnim gospodarjem in izkoriščevalcem. Film nosi naslov »Gladiator- SKWNA AKCIJA AMD IN PRIPADNIKOV PROMETNE MILICE V MESECU PROMETA V času meseca prometne var- rok. Redko kakšen gib zadene v Rdečka lučka je iz plastične ma- nosti so priredili AMD Koper, prazno. se, ki žarkov ne odbija. Povedali Zveza šoferjev in mehanikov ter »Zakaj ste se za akcijo odločili so nam, da so morali Colibrijem, organi prometne milice več akcij, ravno na večer?« smo povprašali ki jih je Tomos izvozil na Šved- Namen teh prometnih akcij je bil kapetana LM tov. Belcijana. sko, dodati odbojno steklo. Cemu predvsem vzgojni. Z njimi so ho- »V tej akciji smo posvetili po- ne bi tega dodali tudi vozilom, teli voznike motornih vozil odo- zornost predvsem lučem,« je de- ki so namenjena domačemu trži- zoriti na tiste tehnične napake in jal. »Pregledujemo žaromete, sve- šču? pomanjkljivosti, ki jih je treba tlobni snop in preskušamo zavo- Prometno vzgojna akcija se je odstraniti že med vožnjo; morda re. Postavili smo tri zasede: pri končala okrog devetih zvečer. V so videti neznatne, vendar uteg- Bivju, pri Škocjanu in pri Zuster- treh urah so pregledali 33 motor- nejo postati včasih tudi usodne, ni. Brž ko opazijo prometniki vo- „jh vozil, dve vozili so zadržali, Marsikakšno napako zakrivi na- žilo z napako, ga ustavijo in poš- nekaterim so izročili listke za po- ključje, veliko pomanjkljivosti pa ljejo semkaj. Tukaj napako, če je n0ven tehnični pregled, večino gre na račun malomarnosti. Pri le mogoče, takoj odpravimo. Delo napak pa so takoj popravili. Po- akciji so sodelovali tudi'3 elek- je brezplačno. Material je pri- dobno akcijo so priredili že te- 2e skoraj ob zaključku letošnje ke«. V njem nastopata dva glavna času in na največje zadovoljstvo sezone se je Postojnčanom na- junaka in sicer beli orjak William naročnika čudovito leseno sceno smehnila posebne vrste sreča, ali Robinson in lepi črnec Harry za podzemeljski zlati_ rudnik, ki kakor pravimo, padla jim je se- Mitchell, glavno žensko vlogo pa so jo zgradili v Otoški jami kaka kira v med, ko je zagrebško pod- tolmači temperamentna črnolasa dva kilometra od vhoda, jetje »Dubrava film« sklenilo s Kubanka Bella Costa. V filmu na- Filmarji, kakor po domače pra- Postojnsko jamo dve pogodbi o stopa vsega okrog 600 ljudi, zato vijo Poštojnčani vsem, ki imajo snemanju filmov v koprodukciji so kot statisti nastopili tudi mno- opraviti okrog snemanja tega z Italijani in Avstrijci. Enega gi Poštojnčani in s tem prišli do spektakla, so napolnili skoraj vse pravkar že končujejo. Gre za nepričakovanega in dobrodošlega proste postojnske gostinske kapa- psevdozgodovinski spektakl v zaslužka. V glavnem gre za dijake citete in se nastanili tudi v pri- barvah in cinemaskopski tehniki postojnske srednje gozdarske šole, vatnih stanovanjih. Vsi se po- iz davnih dni pred našim štetjem pa tudi drugi domačini so prišli hvalno izražajo o postrežbi in go- o življenju gladiatorjev in sužnjev do zaslužka. Samo s tem filmom stoljubnosti Postojnčanov (Po- zlatem rudniku pod zemljo ter bo ostalo na Postojnskem domala stojneank) -P^pVe°dljS podzemskimi krasotami naših kraških jam. Uprava Postojnskih jam je sicer dala Otoško jamo v najem za snemanje filma za razmeroma nizko odškodnino, vendar pa si je izgovorila prednost, da bo na vsaki kopiji filma na začetku uvodna beseda v jeziku, v. kakršnem bo film sinhroniziran, v kateri bo povedano, da je bil film sneman v Jugoslaviji v sve-tovnq^znani Postojnski jami in da so vsi posnetki originalne slike prelepega kraškega podzemeljske-i ga sveta. To bo vsekakor najboljša reklama in propaganda za obisk Postojnskih jam, kar si jo je moč zamisliti, saj bo film di-stribuirala po vsem svetu znana ameriška družba Warner Bros. To pa seveda hkrati pomeni, da ga pri nas verjetno ne bomo videli, ker bi ga bilo treba odkupiti v težkih dolarjih, s katerimi moramo tako zelo škrtariti in jih hraniti za nujnejše potrebe. »Gladiatorke« snemajo že ves Nosilec vzporedne glavne moške vloge tri čar j Tin dva avtomehanika. pravila delavnica Imex, ki je nu- den dni poprej. Tedaj so pregle- Harrv^MUchen^kl le pred'vhodom" m?ise.C ™ _______T.T_ dila tudi delovno silo.« Hali SP vnzil Ttfa 3?. vrvzilih na— ntniVn tnm/i .orl .niirtnnd» pi.nl/i Zci ^J^- 1116 6 . . Otoško jamo rad »odstopil« svojo sliko fotografskemu očesu našega sodelavca Četrtek ob sedmih zvečer. Na dila tudi delovno silo.« dali 39 vozil. Na 32 vozilih so na parkirnem prostoru pred Ime- Pake takoj popravili, 7 voznikov xom stoji nekaj avtomobilov. Med AVTO BREZ KRMILA pa je dobilo listke za ponoven njimi se smukajo električarji, Na tem pregledu pa ne ugoto- tehnični pregled vozila. siausu m lemuciuim usiusauu preskušajo luči, zavore, zamenja- vijo le tega, da je nekomu pre- Tokrat je bila akcija zasnovana 40 milijonov dinarjev, od cesar ^brava fiima« Zadovoljen je vajo žarnice in z regloskopom na- gorela varovalka ali žarnica, mar- vzgojno in humano, delo je bilo odpade razen na Postojnske jame . .. Droducent Guerrini saj film ravnava jo žaromete. Delo je do- več tudi hujše stvari. Nekatere brezplačno, nihče ni zaradi na- levji delež se na naš znani lesno- ™ai proaucem ^u , j bro organizirano in gre naglo od hibe so takšne, da se človeku kar na vozilu plačal globe, dru- industrijski kombinat »Javor« v ■----lasje dvignejo. Ena od treh zased Pa--- SF cV-4\. ^v § vedno dobiti niti v trgovinah in da bi morala tovarna bolje skr-beti za rezervne dele. svojevrst-.... no vprašanje je tudi zadnja luč naročite tudi svojcem ^ _ _ hv% ko preg0ri, lahko postane in prijateljem v tujini! mopedist plen prometne nesreče. Takole so se minuli teden na akciji prometnih organov kopičila pomanjkljivo opremljena vozila pred servisno postajo »Imesa« (bivšim Mcrcedesom), kjer so jim strokovnjaki podjetja sproti odpravljali napake in vstavljali rezervno dele. Pri tem je zlasti prišlo do Izraza pomanjkanje določenih vrst rezervnih delov in opreme, kot so žarnice In podobno — posebno za vozila tovarne Tomos TRIDNEVNO POSVETOVANJE PRI GOSPODARSKI ZBORNICI <11; Gospodarska zbornica za okraj Koper Je te dni sklicala posvetovanje o problematiki izvoza s področja koprskega okraja. Prvo posvetovanje je bilo včeraj za lesno predelovalno industrijo, danes je za živilsko in ko- stu v Sloveniji za Ljubljano in Mariborom ter pred Kranjem, Celjem, Novo Gorico, Novim mestom In Mursko Soboto. Dosedanja realizacija izvoznih obveznosti pa kaže, da bo predvsem storitvena dejavnost Izpolnila letošnji vinsko industrijo, jutri pa bo za vse plan za vcč ,{ot 100 otIstotUov, Tah0 druge Industrijske panoge. Na teh posvetovanjih je poročilo Gospodarske zbornice za okraj Koper o Izvozu proizvajalnih podjetij v prvih devetih mesecih omenilo, da Ima koprski okraj v vrednosti 19 mi- so namreč podjetja Intereuropa, Slav-nik in Luka Koper ter Splošna plovba Piran že presegla realizacijo celotnih obveznosti za 1,5 odstotka. O zaključkih omenjenih posvetovanj Ujonov 800 tisoč 333 dolarjev izvoznih bomo obširneje poročali v prihodnji obveznosti in. za ureditev dvoran, za sobi okrajnega muzeja v Kopru raz- • tegnil tudi Saksido v svoj vrtinec, iz . . j f zboljšanje repertoarja in prejem- stavo del našega goriško-tržašlcega • katerega danes še ne vidimo izhoda, mreže in da bi se majhni kine- kov uslužbencev Razen teh last- akademskega slikarja Rudolfa Saksi- "-- - -------- ----- matografi (od 244 kinematogra- ^ f„ de. Slikar in njegova umetnost sta v fov v Sloveniii ie dobra tretiina nlh Sledstev, ki bodo pogoj za Kopru dobro znana, seveda po prejš- vL J "J aoDla„.Irel;J1"a udeležbo, bo tudi republiški sklad njih stopnjah razvoja, zakaj s slikami malih!) združevali v večja pod- , , odmerii sredstva za te razstave, deli zadnjih treh, štirih i,i 1,: K,-1„ „„^—s;.,^; vsaKo_ leto odmeril sieustva za let> ie krenil znaten korak dalje_ 1'azvoj kmoflkacije, za moderni- Pričetek prvih stopinj v umetniško zacijo kinematografske mreže. Ta ustvarjanje tega zdaj petdesetletnega mojstra sega v dobo, ko se je tudi na _________________________ _____ _____ __ __ ^___.____ _ ^ _ - clrlnH Vin rindnirnl tudi vjmin mojstra sega v oodo njih duhovito in pikantno ponorčeval svetom milijonarjev, kjer je edino rnčia filma letne noleti nveliavili , , L"ui .., 6 ,JU Slovenskem — čeprav z zakasnitvijo iz Angležev in Francozov in obdelal merilo denar. Vse sodijo z denarjem x , puieu uveijdviii f^mg^h kadrov, domačo filmsko _ rodil odpor proti dolgo prevladu- — i« X,-----— „ narpln nai hn nnrirnčie filma Irot _..v,-.;^, --j-!------jočemu impresionizmu. Mlade duhove so tedaj navduševale težnje bratov Seveda bo ena glavnih nalog Kraljev, bratov Vidmarjev in še ne- sila hvaležno temo in potrebo sodob- in tudi človeka zmerijo po njem. Z načelo, naj bo področje filma kot publicistiko in podobno. nega človeka: odpočit si, pa čeprav denarjem lahko plačaš vse: če zagre- tudi vsa kultura V domeni repu- za ceno največjega napora in stro- šiš napako, plačaš zanjo in lahko uiit0 c:irl-,Hnn c tomi novimi m- ilmv t; conilmi rioli Hntona nanlrinc 7or,roMi „^r,^ Ti™™,, ir„„e„ „„ ,•„ DilKe. SKldUnO h lerill IlOVlIIll Ilcl- škov. S svojimi deli dosega Paninos velike uspehe, ker so pisana na svoj-ski način in jih ni mogoče imenovati ne roman, ne reportaža in tudi ne esej, pač so prisrčno in duhovito kramljanje. Slovenski prevod je oskrbela M. Kovač, izdala pa Prešernova družba v zbirki Ljudska knjiga. zagrešiš novo. Jimmy Keefe pa je i" a clrlnHa nndniranie dnmačp film- katerih. Tako je tudi na Saksido vid- predstaynik tiste mladine, ki se za- celi sta tudi zasnovana nova Sklada poapiranje aomac^iam- no vpllval sl0Venskl ekspresionizem, veda, da mora živeti drugače, Pri osnutka. Pomembna sta pred- tem se nasloni na preprosto dekle iz _ „„„ +„„„ -u«-).- Kalifornije, vzgojeno v spoštovanju vsem zaradi tega, ker bosta zdiu-etičnih vrednot in družinskega so- žila gmotne in ustvarjalne inte- žitja. Predstavnica nasprotnega tabo- rese vseh avtorjev, tehnične baze Ske proizvodnje. Realna zrnoglji- a nemara v enaki meri tudi italijan- vost slovenske filmske proizvod- ski futurlzem, saj se je razvijal in je nje je letno 5 celovečernih in 15 zoreval na meji dveh kultur, kakor kratkih filmov. Ker ima vsak ce- vsak naš Goričan ali Tržačan. 3va družba v zbirki Ljudska knjiga, ra ameriške mladine je prav tako bo- . , , lovečerni film 45 milijonov pla- Vpliv slovenskega ekspresionizma Stephen Blrmingham — MLADI GO- gata Claire, ki hoče iztrgati življenju in reprodukcije. Tako bo skupna n|rane ;zcube kratki na vsak tri .1e.tudl povzročil, da se je mladi Sa- SPOD KEEFE: Založba Lipa v Ko- čim Več razburljivega in razdražlji- korist odvisna od skupnega pri-pru je izdala v prevodu Janeza Siv- vega ter išče smisel življenja samo v __j_„anin ca in v opremi Milana Arneža novej- zabavah. Vse pisane niti ameriškega zaaevdiija. ^ ( ' «udie"iaVrep?e?elivto^Tpret^sl11v Dohodki centraliziranega film- U,UJUUUV .... se je od-odpora proti impfesioniimu skega sklada se bodo stekali iz leto. Upravni odbor sklada pa bo razvejila v abstraktizem. kuhirom čeprav se prav na zahodu že pojavljajo povsem nove smeri, reakcije na sedanje. Tako je pač vedno v umetnosti. Rudolf Saksida pa si je tudi v svojem zadnjem razvoju sredi tega vrtinca ohranil nekaj svojega: bogato fantazijo z liričnim navdihom, ki sega skoraj že v pravljičnost. Abstraktivi-zmu ni podlegel, prisvojil pa si je elemente ekspresije, kubizma in konstrukcije. S temi elementi ustvarja svoje podobe, ki so daleč od realnega in še dalj od verlzma, pa so kljub temu še vezane na predmetnost. Na predmetnost seveda, gledano skozi prizmo njegove pravljično prepletene izpovedne fantazije. S slikami svoje zadnje razvojne stopnje nas je zdaj obiskal v Kopru. Večina njih je visela že na razstavah v Italiji, kjer niso ostale neopažene. Priznali so jim svojskost, To ,iim priznavamo tudi mi, Tistih, ki bi iskali n rane iVenbp kratki na vsak tri Je lum Povzročil, da se je mladi Sa- znavamo tuai mi. Tistih, ki bi iskali nirane izguoe, KraiKl pa vsa k in ksid3 najpre1 razgledai po svoji prl_ v njih nekdanjega Saksido, pa nema- ši ameriški roman »Mladi gospod Keefe«. Avtor Blrmingham šteje v mlajšo generacijo ameriških pisateljev in njegov roman o Jimmyju Kee-lu {original izšel leta 1958 v Bostonu) je postal doma glasnik sodobne ameriške mladine. Njegov junak niha med dvema svetovoma sodobne Amerike — med etično pozitivnejšo Kali- in globoko okarakteriziran roman. milijone, pomeni to z drugimi be- morski okolici in "v njej 'iskai motive sedami, da bo moral sklad kriti svoja dela. Poznejši razvoj evrop-270 milijonov dinarjev izgube na ^VV^no"^^ W abstraktizem, kubizem, ra ne bodo povsem ogrele, še manj seveda zaverovance v stari impresionizem ali neorealizem. Razstava bo odprta do 2. novembra. R. Rehar VISOKO ODLIKOVANJE ZA IVA ANDRICA Äf j'en p^^rrS deset in dän se je že .ohladil. Skozi svojo življenjsko 70-letnico. Ob t^ej priložnosti ga je predsednik republike Tito odlikoval z Ordenom republike z zlatim vencem za posebne zasluge pri dolgoletnem delu na področju književne, kulturne In Javne V svoji spalnici v Rio Lindi se je Helena razpravljala, da bi legla. Sedela je pri toaletni mizici v svetlo modri pižami in si navijala kratke rjave lase v mnogo gostih, debelih kodrčkov. Zdaj pa zdaj je prenehala, spustila roke in se gledala v ogledalu. Nato je nadaljevala.. Počasi je- navila Q Iz sodobnega ameriškega romana' MLADI GOSPOD potrebujeva njihove- nekaj las okrog prsta, jih močno na- ______ T . ga denarja!« je gospa Warrenova je- tegnila, spela z lasnico in sploščila Q KEEFE, ki ga je izdala zalozba Lipa V Kopru V prevodu zno dejala. »Z njimi je treba popol-oba konca kodra. Soba je ležala na n T in »r MJlntn Arnrni nom:l p,e!omiti- Vzdrževalnina bi bila drugi strani hiše. Bilo je že skoraj v-> Janeza SlVCa in V Opiemi iVlliana Aineza samo sredstvo, da bi še vedno lahko vplivali nate. Medve gotovo ne po- odprto okno je rahlo pihalo, da so se rjuhe. »Kaj pa tisto dekle, ki te je zavese gibale. S hladom so prihajali danes obiskalo?« je dejala. »Mislila v sobo tudi glasovi mesta, ki Je pra- sem, da ml boš morda razložila, zakaj znovalo sobotno noč. Slišala je lahko je pravzaprav prišla, radijsko oddajnike v odprtih avtomo- „A tisto!„ Je dejala Helena, bilih, ki so Počasi vozili spodaj po llDa Kd0 je ona> HeIena? M1 ,10cpš ročju književne, čestU Iz parka preko ceste je bilo noveia ->« akad^nfje' z'nanosü in^umo'tnosU ^ slišati melodije, klj|hj_e na prostem ^Äa. Nameravala sem ti pove- Be o cr ad up e b 11 a v p o č asti t e v jub i- igral koncertni orkester Igrali so aatr Najbrž d^' „a Srž sem popol-1 Srnlia. venček Sousovih koračnic. Tedaj Je noraa pozabila. Jimmvjeva prijateljica »Je 5e vedno ena sama možnost? trebujeva ničesar takega.« Ločitev, mislim?« »Da; bojim se, da je tako, mama.« »Seveda,« je rekla gospa Warreno-va, »v resnici niti ne vem, v čem sta si prišla navzkriž ln niti nočem vedeti. Prav malo si mi pripovedovala —-r o tem, da je pil in o njegovi nezre »Morda pa moram,« je Helena tiho dejala. »Kaj misliš? Kako — moram?« »Moram zahtevati vzdrževalnino.« »Zakaj vendar?« »Ker — se nama bo še eden pridru- 'nama.« Helena se je spet obrnila kor nisva mogla. Toda slab ni.« leja svečana akademija, DEVET NAGRAD V ŠTIRIH LETIH ZA SLIKARJA BERNIKA Slikar Janez Bernlk je dobil za svoja likovna ustvarjanja zc Številna priznanja doma in na tujem Tako je dobil samo v zadnjih štirih Jetlh; nagrad. Med najpomemb. letos nagrada na beneškem ------------. . _______pozabila. Jimmyjeva prijateljica zaslišala tiho trkanje na vrata. Jc « »Da?« »Oh!« Gospa Warrenova je globoko Njena mati je odprla vrata in vsto- vzdihnila. »Oh! Prav to sem si ml- plla. »Boš legla, draga?« je vprašala sma.« gospa Warrenova. »Ona Je njegova — njegova nova »Da. Malo sem utrujena.« Helena je ljubezen, mislim.« še vedno gledala naravnost v ogle- „0) ne> ne. splon ne!« Spet se Je dalo. Gospa IVarrenova je šla k po- zasmejala. »NI čudno, da te Je skr- uuuji * ^"—--u. - uaio. .. zasmejal», »¡ni cuuno, aa ie je sur nagrad. Med najpomembne bimi je gtcijJ Jn Jo 7ageIa popravljati. Odgr- bei0. Ne ona je žena njCgovega so na beneškem »icnd.u nj|a je pre5it0 odejo, jo skrbno pre- žoica iz eollegea, s katerim sta sku-ganlla in položila preko naslanjala paj stanovala.« na stol. Nato je zgoraj v pravilnem »Toda zakaj vendar trikotniku odgrnila rjuho. »Ni ti treba delati,« je Helena ljubeznivo dejala. ' »Oh, saj ni nič,« Je dejala gospa VVarrenova, Okrcnila se je In pazljivo motrila hčer. »Helena,« je naposled pa p rva nagrad a »Grand priX« na nedavnem grafičnem b ena u v Tokiu Ostale nagrade Je prejel slikar Bernlk na razstavah na Reki, v Luganu, v Beogradu in v Parizu. RAZSTAVA ANTONA AZBETA IN NJEGOVE SOLE _____ Ob stoletnici rojstva slikarja in li- vpraSaJa, »Jo vse v redu?« knvneea Dedagoga Antona Ažbetaje '„Kaj misliš?« r m ..............,,_„ ........ „„„„_, ,, h Mi-imki Narodni galeriji obsežna »vprašujem, če se dobro počutiš. Te vela , je Helena preprosto dejala v ijUDijaiiai"__„,„.„_ »Anton Ažbe ,,n) ™„i-.i■>„ „nn, „i.,,,. »Prišla je, da bi uredila Jlmmyjeve zadeve. Mislim, da Je bil to njen glavni namen. Morda jo je poslal Jimmy, ne vem. Zatrjevala je, da on o tem ničesar ne ve,« »Kaj misliš s tem — bi uredila njegove zadeve?« »Misli, da bi spet lahko skupaj ži- razstava pod naslovom »Anton Ažbe kaj 'muCi?„ in nteeova Sola«. Razstavljenih Je 9 „JNe nikakor.« iVhetollh oljnih slik in 4 risbe, veči- »videti si tako - nekako tuja, dra ™ «lik na so dela učencev njegove . Vcs dan rol skoraj nisi rekla be na hiiiit jj.i ...,,..„,,»ntu» slikarske ,. Prepričana sem, da veš, kaj delaš, draga, in če je to edino —« »Tako je.« »Žalostna sem, da bomo imeli ločitev v družini, veš. Včasih, da, včasih se ml zdi, da smo doživeli že preveč nesreče, več kot je nam pripada. Izgubili smo tvojega očeta ln — vso. STEPHEN BIRMINGHAM Spominjam se seveda, kako grozno se je vedel, ko Je umrl tvoj oče. Oh, včasih znova doživljam tisto noč v mučnih sanjah.« Helena se Je spet zasukala k toaletni mizici. Na stekleno ploščo je postavila glavnik, krtačo in ogledalcc. Segla je po posodici s hladilno kremo, jo odprla ln si počasi začela s in pogledala mater. »Kaj? Kako misliš?« »Imela bom otroka.« Gospa VVarrenova je molčala. Nato je dejala: »Ne, ne, to ni mogoče.« »Je, mama.« »Ni. Ne more biti.« »Želim si, da bi ne bilo tako; zaradi tebe, mama.« »O, moj bog,« je šepetala gospa VVarrenova, »o, moj bog!» Skrila je obraz v dlani. »Ne razumem te! Enostavno ne razumem te!« »Mnogo časa sem imela, da sem o tem razmišljala,« je rekla Helena. »Nisva spadala skupaj. Toda v tem je lahko tudi moja krivda.« , »Nočem poslušati, kako hošeč prevzeti nase krivdo zaradi njegovih napak!« »Poglej, mama!« je Helena nežno dejala, »moram tako misliti. Ne razumeš tega? Ce ne bi — saj ne vem, Helena Je hitro vstala in Sla preko kaj bi potem storila. Sedaj moram v sobe k materi. Stopila je k njej in ji položila roko na tresočo se ramo. »Mama, mama, prosim!« je rekla. »Saj ni tako strašno, kajne? Ali mar jc? Saj vendar nisem prvo dekle na svetu, ki bo rodilo otroka.« svojih mislih vse urediti in poskušati, da sama doženem pomen vsega. Ločila se bom in otroka bom imela — in ravnala bom kot odraslo dekle,« »Mislim, da si nora,« je rekla gospa VVarrenova. »še nikdar nisem nikogar svetovno znane münchenske sllkarske scde.„ •šole. Za razstavo viaaa ___ rtnirllnil __________Helena se je tiho zasmejala, ,_.,„ in so Si Jo mimo številnih GoSpa VVarrenova Je sedla na vo-j __i^jaIa ircr» lllinllaUoliV/ „„i »Helena.« le delala, »no- »Oh? Kaj si rekla?« »Da o tem ne more biti niti govora.« »Kako čudna stvar,« Je dejala gospa VVarrenova. »Kako čudno lahko človek ravna!« »Je pač njihova stara prijateljica.« »Vem — toda zamisli si, da se na tak način vmeša v tuje privatno žlv- .......- . , , „ ljenjc! Nenavadno se lili zdi. In tudi ,„., „„.„,„ „rVn, n,-p m, ,h dovodna. Mlslila sem da ml boš mor- a ¿ogle[3 je nila nenavadno dekle, se ™'Vno ^,Kaj? mama?« ti ^ne zdi? Svetil lasje...« bogata vdova, seveda, toda če bom -> „m Uier imajo »Morda me res ne bi smelo zanl- »Dobro, vesela sem, da nI bilo dru V Vidmu-Krškem, Kjer i Jaiu n maU _ loda razUmlJivo Je, da me RaCe> VeS _ da „i IahUo njegoVo do prizadeven foto-k ut , s° 1 ,ovansUe skrbi, draga, Naravno je, da se zanl- kle pri5l0 k teM ln bi govorili o po- medklubsko razstavo J"BOS;K.pCvalo mam zate in želim, da bi bila srečna.« co1u, _ t0 bi bl- fotograflje. Za razstavo Jo prl-pcvai ma^ ^ >vend mislig?„ Navlla B, VVarrenova. »Strašno je, grozno!« »Zakaj? Zakaj vendar?» Gospa VVarrenova je dvignila oči ln tenkimi, rjavimi prsti vtlrati kremo jo pogledala. »Veš gotovo? Veš popol-v obraz. »Mama,« Je čez trenutek noma gotovo?« »Oh, strašno je!« jo stokala gospa slišala tako govoriti. Kako mu name ohiskovavcev ogledale vse ljubljanske x postelje. »Helena,« je dejala, fíSfnP okoliške šole. čem se vmešavati in nisem sam in številne okoliške t? A 7STAVA JUGOSLOVANSKE FOTOGRAFIJE kjer imajo zelo Ío priredili II. samo ra- vprašala, »imaš mnogo denarja?« »Kaj misliš s tem, draga?« »Nisi mi še povedala. Ti je očka zapustil dovolj denarja, da lahko živiš?« Gospa VVarrenova ni takoj odgovorila. »Da,« je dejala, »tvoj oče mi Je »Da.« »Kdaj?« ' »Okrog prvega novembra.« »Oh!« Ciospa VVarrenova je krčevito prijela Heleno za roko in jo potegnila ravaš povedati?« »Ne vem. Se ne vem. Morala mu bom povedati, gotovo.« Gospa VVarrenova je naglo vstala. »Leči moram,« je rekla. »Razmisliti moram. To je kot hude sanje. Ne morem verjeti — vsega tega.« »Prosim, mama!« Je rekla Helena. »Naj sama odločim! To hočem!« »Pogovorili se bova zjutraj,« je re- le sebi na posteljo. »O, moja uboga kla gospa VVarrenova. »Glava me boli. »SS m fotografij, razen w SÄMS^^gSf-'S- fcovo íotoamatersko dejavnost. le zadnji koder in se obrnila na stolu tako, da sta si gledali iz obličja v ob-ličje. Zdelo se Jo, kot da jo stvar za- Gošpa VVarrenova Jo preglbala vogal gojlh — to bi bilo grozno!« »Ne; mislim, da nima nobenega drugega dekleta.« »Helena, si bila kaj v stikih z njim? Odkar si odšla od njega, mislim?« »Ne, to veš.« skromna, bom imela dovolj za vse svoje potrebe.« »Zdi se ml, da sem ti v breme,« je rekla Helena, »Kar enostavno sem prišla domov — in živim od tvojega.« »Helena, nikar ne govori tako! TI nisi breme — niti najmanj ne! To veš, draga. Na to ne smeš misliti!« »Razmišljam, če bi zahtevala vzdrževalnino .. .o deklica, moj ubogi otrok! Kaj naj storiva?« Helenin glas je bil miren in nežen. »No, no,« Je ponavljala. »NI tako hudo. Meni se ne zdi. O, tudi jaz sem bila sprva prestrašena. Najprej, ko se mi je prvič zazdelo, sem čutila prav tako kot ti. Ko pa sem o tem premišljevala, se mi je polagoma začelo zdeti — drugačno. Počasi se mi je pričelo dozdevati vse tako preprosto in enostavno, da, celo veličastno! Veš, kaj hočem reči, mama? Reči hočem, Ne morem misliti.« Hitro je odšla do vrat. »Zares ne vero, zakaj naj bi se jezila name,« »Vedno smo lahko 7. dvignjeno glavo hodili po mestu.« je brezupno dejala gospa VVarrenova. »Vedno! In sedaj se je moralo zgoditi to! Vrh vsega drugega! Kaj sem vendar storila, da sem si to zaslužila!« Glas se ji je prelomil. »Lahko noč!« Naglo je odprla vrata, stopila skoznje in jih zaloputnila za seboj. SOBO S PRITIKLINAMI, pogled na morje, prvo nadstropje blizu centra Kopra ali Opatije kupim, Ponudbe na: Milica Šiš-manovič — 15 Beograd, Poste restante. UPOKOJENEC, osamljen, z lastnim stanovanjem želi spoznati upokojenko petdesetih let. Pismene ponudbe pošljite v upravo Slovenskega Jadrana pod »Skupno gospodinjstvo«. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Izoli za enako v Kopru. Naslov v upravi »Slovenskega Jadrana«. ZAMENJAM VELIKO ENOSOB-NO STANOVANJE v strogem centru Maribora za vsaj enako v Kopru. Albina Ozimič, osnovna šola »Tone Čufar«, Maribor, Zrkovska 67. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v Kopru za enako v Luciji, Seči ali Sečovljah. Naslov v upravi Slovenskega Jadrana. TIVOKOLESA od 7000 Lit dalie, CiCLOMOTORJE in SKUTER- JE od 65.000 Lit dalje z večbr-žinskimi prestavami, MOTOCI-KLE, nove in rabljene — vam nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 6. Pošiljamo kot darilne pakete v Jugoslavijo bicikle in vsa motorna vozila na dveh kolesih. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! Pred tedni smo se v našem listu ukvarjali z vprašanjem zatiranja komarjev, ki so bili v letošnjem poletnem in tudi še v jesenskem času prava nadlega. Medtem pa, ko nismo pri nas nič ukrenili, da bi komarje zatrli, so OBVESTILO Planinska postojanka TUMOVA KOČA na Slavniku od 30. oktobra 1962 dalje ne bo več oskrbovana. PD Železničar, Ljubljana BRIVNICA IN CESALNICA IZOLA: Oktavlja Maršič. ELITA P0RT0R02: Marjan Ogrin. GOSPODINJI IZ PIRANA: Anica Ku-nej, Marija Poleti. HOTEL CENTRAL PORTOROŽ: Ivica Drpič, jelka Furman, Mira Juvan, Zinka Počivavšek, Lucija Zubin. I-IOTEL PALAČE P0RT0R02: Mirko Firm. I-IOTEL TRIGLAV KOPER: Joža Pir- nar. .TESTVINA KOPER: Olga Frelih. KOMANDA VOJNEGA ODSEKA KOPER: Husein Curt, Marko Custič, Stojan Džindžič Deže Malaroš, Mi-lorad Pasarič, Ibrahim Sulejman. KOMUNALNA BANKA KOPER: Marjan Flego, Ctflmpija Sosič. KOMUNALNA BANKA PIRAN: Ana Marija Perhavec, Cveta Bajuk. KRKA — PODRUŽNICA PIRAN: Ludvik Cermelj. KROJ IZOLA: Drago Rubina. LADJEDELNICA PIRAN: Roman Bačnar, Leopold Bizjak, Rado Bizjak, Jožei Cančula, Stanko Curič, Pavle Godnič, Radko Hrvatin, Gior-gio Kersikola, Mihael Kosančlč, Zvonko Krog, Franc Miklavčič, Slavko Mrakovčič, Dante Orlando, Ivan Skudar, Slavko Terčon, Roman 2agar. MESOPROMET KOPER: Ivan Marge- tlfi. NANOS POSTOJNA — PODRU2NI-CA PIRAN: Marlza Zlatlč. ObLO PIRAN: Valentina Bejek, Drago Coga. OBRAT EMONA KOPER: Franc Ko-Vačič. 0KR02N0 GOSPODARSKO SODIŠČE: Cvetka Knap. OKRAJNO SODIŠČE KOPER: Silvo Gregorič, Justina Skrt, Alojzija Turko. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA PIRAN: Anica Juričinec, Janez Len-ček, Nande Pikš, Anica Potočnik, Lovro Vrgolin. PRERAD P0RT0R02: Vojko Ličen. PRIMORSKI TISK KOPER: Alfonz Eferl, Kristina Morgan, Ančka Per-havc, Marija Stančič, Dušan Stro-mar. SKLAD ZA IZGRADNJO PIRANA: Viktor Znidarčič. SOLINE PIRAN: Marija Horvat, Vera Peric. STANOVANJSKA SKUPNOST PORTOROŽ: Franc Zaje. SOČA KOPER — POSLOVALNICA IZOLA: Jerica Drnovšek. TEHNOBOR KOPER: Graciela Eler, Lilija Grizonič, Nada 2einski. TOMOS KOPER: Rudolf Marolt, Milan Tenčič, Izidor Valand, Janko Vindiš. UPOKOJENKA: Zofija Belina. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju MEHANOTEHNIKA — Izola delovna mesta: 1. KORESPONDENTA za tuje jezike v izvoznem oddelku — znanje angleškega, nemškega in francoskega jezika, daljša praksa v korespondenci. 2. UČITELJA praktičnega pouka za vajence — visoko kvalificirani strojni ključavničar z najmanj 5-letno prakso na podobnih delovnih mestih, 3. 6 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV — kvalificirani, 2 do 3 leta prakse v remontnih delih in odsluženi vojaški rok. 4. 3 STROJNE KLJUČAVNIČARJE — visoko kvalificirani z najmanj 5rletno prakso v remontnih delih. 5. 2 ORODJARJA — KOKTLARJA — visoko kvalificirana z najmanj 5-letno prakso. 6. VEC TEHNOLOGOV — srednja strokovna izobrazba aH visoko kvalificirani delavec z daljšo prakso. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Kandidati naj se zglasijo osebno alt pismeno s kratkim opisom dosedanje zaposlitve. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja, Razpis ve!ja'do zasedbe delovnih mest. i. Pii il r UPRAVNI ODBOR EKONOMSKO TEHNIČNEGA ZAVODA KOPER razpisuje mesto Pogoji: inženir z 10-lctno prakso ali tehnik z 20-letno prakso. Kandidat mora poznati strokovno dejavnost zavoda (urbanizem, geodezijo, projektiranje in organizacijo dela) v smislu čl. 30 pravil zavoda, v Kandidati morajo pismeno predložiti prijavo s kratkim življenjepisom v roku 15 dni na tajništvo zavoda. Svet ekonomske enote podjetja »EMONA«, mesna industrija Zalog, Ljubljana, obrat Koper, razpisuje delovno mesto lili. za samopostrežno trgovino. Pogoj: Visoka kvalifikacija v trgovski stroki s prakso samostojnega poslovodje ali končana srednja ekonomska šola z ustrezno prakso v trgovini. Razpis ostane v veljavi do zasedbe delovnega mesta. Prijave dostavite na naslov: »EMONA«, mesna industrija Zalog — Ljubljana, obrat Koper, Koper, Nabrežje J L A 25. se v nekaterih drugih naših turističnih krajih temeljito lotili potrebnih ukrepov. Higienslko-epi-demiološka služba pri higienskem zavodu v Rovinju n. pr. je potrošila v letošnjem letu za zatiranje tamkajšnjih komarjev več kot milijon dinarjev. To delo je opravila že takoj ob pričetku pred-sezone. Tako je bilo zadovoljstvo turistov, in domačinov v Rovinju popolno. Komarjev ni bilo več, čeprav so bili prej tudi tam neprijetna nadlega. Ali ne bi mogli v Kopru in drugih naših turističnih krajih slediti zgledu Rovinja? Na tako akcijo, ki naj bi jo izvedli ob pričetku prihodnje turistične predsezone, bi se morali seveda pravočasno pripraviti. LAHKA ATLETIKA V nedeljo bo na koprskem stadionu zaključna atletska prireditev letošnje sezone. Ljubitelji atletike bodo imeli priložnost videti naše vrhunske atlete, ki so dosegali lepe rezultate na naših in tujih stezah, uspešno pa so zastopali Jugoslavijo tudi na nedavnem PEA v Beogradu. Nastopili bodo Kovač, Hafner, Špan, Štros, Červan, Važič, Naraks in atletinje Čelesnikova, Hudobivnikova, Sta-mejčičeva in drugi. Zato lahko pričakujemo vrhunske rezultate. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri dopoldne. ArGo , Ú än ' ltX i •- 1 BELA KRAJINA je 17. oktobra priplula v St. Lawrence River in bo predvidoma odplula 22. oktobra. BH-IAC je 15. oktobra preplula Suez in je predvidoma priplula na Reko 22. oktobra, BLED jc okrog 23. oktobra odplula iz Abidjana proti Conakryju, Dakar-ju in jadranskim pristaniščem, BOHINJ je prispela okrog ID. oktobra v Marseille in potem nadaljevala vožnjo proti Južni Ameriki. BOVEC je 20. oktobra odplula proti Trstu in Benetkam. DUBROVNIK je prispela 17. oktobra v Monfalcone, odkoder bo predvidoma odplula 30. oktobra. GORANKA je, priplula 17. oktobra v Longview, potem ,pa bo nadaljevala pot proti Portlandu, Tacomi in Vancouvru. GORENJSKA je 17. oktobra vrgla sidro v Aleksandriji. nato pa odrinila proti Jadranskemu morju. KOROTAN je 21. oktobra odplula iz Alcksandrije proti Beyrouthu, Lattakiji, Suezu in Port Sudanu. LJUBLJANA je odplula 16. oktobra iz šibenika proti Zdanovu, kamor je predvidoma priplula 25. oktobra. MARTIN KRPAN je priplula 1B. oktobra v Lattakijo, odkoder bo krenila proti Malti. PIRAN je okoli 20. oktobra odplula z Reke proti ZDA. severno od Hat-terasa. POHORJE je na popravilu v Piranu. ROG je na poti iz Eleusis Baya proti Emdenu. TRBOVLJE je v japonskih pristaniščih in je 23. oktobra predvidoma krenila proti zahodni obali ZDA. ZELENGORA je okoli 23. oktobra odplula iz Sibenika proti Zdanovu. Križanka 1 t V V h T 6l % 8 9 10 11 12 13 14 n 16 T ÍTTWl Ess 18 nrJE-I '----1 19 s. Tram pK ULJU"» 21 22 Rey? Ü 23 24 r t 26 ' Iii 26 27 28 29 enot» «rauta Bsinq Daun 30 ¿iuríi, ti Jiiil aaaü 31 32 33 34 m r— 35 36 Ni 42 37 3S 39 40 nrrrm Baad 41 mri i-,:,. LvJt ■13 44 45 46 47 OBČINSKI KONFERENCI ZK 1 V HRPELJAII IN V IZOLI V vrsti občinskih konferenc Zveze komunistov po komunah koprskega okraja v teh dneh sta bili po koprski prejšnji teden minulo soboto'v Ilirski Bistrici (glej poročilo), v nedeljo pa v Hrpeljah in v sredo v Izoli. Na konferencah so delegati in povabljeni gostje govorili največ o izvajanju sklepov in priporočil III. in IV. plenuma CK ZKJ v zvezi z razvojem gospodarstva v komunah, idejno vzgojo in moralnim likom članov ZK, nakazali so nove naloge s tem v zvezi in končno izvolili nove občinske komiteje ZK. STAVKA KOVINARJEV V TRSTU Že več kot tri tedne traja stavka kovinarjev v livarni Orion v Trstu. Stavko so delavci začeli zaradi nezakonitega odpusta štirih svojih tovarišev z dela. S stavkajočimi so se solidarizira-U njihovi tovariši po drugih kovinarskih podjetjih v mestu in zahtevajo, da mora Orion sprejeti nazaj vse odpuščene delavce. V KOPRU NOVA SLAŠČIČARNA Minuli ponedeljek je obrtno podjetje KRUIi iz Kopra odprlo v prostorih koprske tržnice najso-dobneje urejeno prodajalno kruha in slaščičarno. Preureditev dosedanje prodajalne kruha in peciva ter ureditev slaščičarne, ki je že prve dni privabila številne obiskovalce, je veljala delovni ko-: lektiv podjetja Kruh Koper 4,8 milijona dinarjev. Za sedaj slaščičarna še ni dokončno urejena, kaže pa, da bodo že v januarju montirali tudi stroj za kuhanje, kave in še nekaj aparatov za pri-* pravo raznih kavarniških specia-1 litet. ODBOJKARJI IZOLE IZPADLI Izolčani so izgubili tudi zadnje srečanje v republiški odbojkarski ligi. Premagal jih je Kamnik s 3 proti 0. Tako se bodo morali IzoIt čani posloviti od druge republiške lige. ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »GOSPODARSKI VESTNIK« LJUBLJANA, Beethovnova ulica 10 sprejme VEČJE ŠTEVILO PODROČNIH PREDSTAVNIKOV za prodajo knjig, publikacij, tiskovin, obrazcev, zbiranje naročnikov in oglasov. Pogoj za sprejem je razgledanost in poznavanje terena. Zaželeno je lastno prometno sredstvo. Zagotovljen je zelo dober zaslužek! Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. NEDELJA, 28. oktobra: 10,30 ŠKRATJE — zgodba iz oddaje Robin Hood 18,00 PET MINUT RAJA — jugoslovanski celovečerni film 19,30 PROPAGANDNA ODDAJA PONEDELJEK, 29. oktobra: 18,30 BUTALSKI MEDVED 19,30 TV OBZORNIK 20,30 Igor Torkar: JUGOSLAVIJA EXPRESS — TV drama SREDA, 31. oktobra: 18,00 TV SLIKANICA: Kdo bo z nami šel v gozdiček 19,30 TV OBZORNIK 20,45 ZVOKI GLASBENE PREDKLA-sncE 20,30 POPEVKA EVROVIZIJE — štiri popevke, ki bodo letos konkurirale za jugoslovanskega predstavnika na tekmovanju Evro-vizije za najboljšo pesem Evrope ČETRTEK, 1. novembra: 19,30 TV OBZORNIK 20,30 SPREHOD SKOZI CAS — IX. ODDAJA 21,30 ŽENSKI PEKEL — dokumentarni film o taborišču Rawens-brttck PETEK, 2. novembra: 18,00 KULTURNA PANORAMA 18,30 VELIKI SLOVANSKI SVET 19,00 S KAMERO PO AFRIKI — filmska reportaža 19,30 TV OBZORNIK 19,45 PROPAGANDNA ODDAJA 20,30 SPORED JUGOSLOVANSKE - KINOTEKE SOBOTA, 3. novembra: 19,30 TV OBZORNIK 22,55 KUPČIJA S SLIKAMI — zgodba iz oddaje Tretji človek Vodoravno: 1. starejši slovenski pisatelj, avtor »Martina Krpana«, 8. portugalski otok v Atlantiku, svetovno znano zdravilišče in letovišče, 15. italijanski renesančni satirik (Pie-tro), 16. redaktor, 17. reka v Bolgariji, 18. pritisk, 19. poklon, darilo, 20. grški polotok, 21. starejši ameriški filmski komik (Burt), 23. romanski spolnik, 24. žuželka s strupenim želom, 25. izumitelj parnega'stroja (James), 26. stlkallšče dveh ploskev, 28. pod v sobi, 30. gornja okončina, 31. kačji glas, 33. kemični znak za aluminij, 35. glasbeni interval, 37. samec domače pernate živali, 39. zdravilo, 41. glavna reka Pirenejskega polotoka, 42. cvetici podobna morska žival, 43. hitra manjša bojna ladja, 45. lahke sani kanadskih Indijancev; tudi zabaviščni objekt, 46. kopališče pri Kopru, 47. smolasta snov. Navpično: 1. južnoameriška tovorna žival, 2. muza ljubezenskega pesništva, 3. italijanski naturalist, 4. del električne napeljave, 5. premetenka, navihanka, 6. okrajšano žensko ime, 7. časovni veznilc, 8. potomka belih in črnih staršev, 9. grški didaktični pesnik, 10. barvni okras, 11. okrajšava za "edicija«, 12. velika pakistanska reka, 13, iranska denarna enota, 14. glavno mesto Gane, 18. mesto v zahodni Makedoniji, 21. znamenit berlinski dirigent (Herbert von), 22. afriška žival, 27. popotna torba, 29. igralec, 32. psevdonim slovenskega pisatelja Filipa Kumbatoviča, 33. sinjska viteška igra, 34. moško ime, 36. sorod-nica, 37. gozdna rastlina, 38. znamenit nemški filozof, 40. največji jadranski otok, 42. pevski zbor, 44, avtomobilska oznaka valjevskega okraja, 4o, slovenski zabavni tednik. Lestvica Jesenice 14 11 3 37:16 22 Črnuče 13 10 3 33:16 20 Kropa 14 10 4 37:22 20 Kamnik 14 8 6 34:23 16 Zirovnic a 14 6 8 26:28 12 Kranj 14 5 9 17:32 10 Kočevje 13 3 10 14:32 6 Izola 14 2 12 12:38 4 \f KOPRSKA OKRAJNA ROKOMETNA LIGA V tretjem kolu okrajne rokometne lige so dosegli v moški skupini naslednje izide: ESS—Jadran 9:20, Izola—Piran II 17:12, Koper—ŠCKS 35:8 in Piran II— ESŠ 21:13, V ženski skupini pa je Jadran premagal Delfin s 5:3, ESS pa Piran II z 11:6. Vojkovo nabrežje od Fructusa do Cankarjeve cestc bo od 24. oktobra do 29. novembra zaradi rekonstrukcije zaprto za vsa vozila. Ves potniški in tovorni promet v pristanišče in središče mesta se usmeri preko Nabrežja .TLA in Pristaniškega trga. Starše opozarjamo, naj ne puščajo otrok v bližino gradbenih strojev. Podjetje ne bo odgovarjalo za morebitne nesreče. Stanovanjski sklad občine Koper (Nadaljevanje s 1. strani) pojedel preveč denarja, na drugi strani pa si obeta veliko uspeha . v distribuciji in plasmanu filma glede na prekrasne naravne posnetke in številne množične scene ob udeležbi lepih deklet in miši-častih junakov v razgibanem dodajanju na cinemaskopskem plat-, nu. Drugi film pa snemajo prav tako v koprodukciji z »Dubrava-filmom« iz Zagreba Dunajčani v Črni jami pri Postojni. Tukaj pa gre za filmsko komedijo pod naslovom »Roparski poglavar Čin-derlc« (Rauberhauptmann Tschin-derle). Zgodba se dogaja pod Karavankami in Julijci ter so ekste-rierje že posneli v okolici Bleda in Bohinja, zaključne prizore, v katerih roparskega poglavarja ujamejo, pa v podzemeljskih rovih in dvoranah črne jame pri Postojni, ki je prav tako del Postojnske jame. Vsekakor obeta postati tu Postojna s svojimi podzemeljskimi lepotami Meka raznih filmskih producentov iz vse Evrope, kakor je to že dalj časa naše prelepo piransko področje s svojim pomorskim vzdušjem. Koristi od te-■ ga še ne moremo docela oceniti, prav gotovo pa je zelo velika in bo povsem prišla do izraza šele tedaj, ko bodo o enem ali drugem filmu začeli govoriti po svetu. rb ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: Petra Koren iz Babičev — deklico, Stella Marsič iz Izole — dečka, Magda Bohor iz Škofij — dvojčici. Antonija Banovac iz Izole — dečka, Petra Opa-ra iz Gradišča — deklico, Bernardka Lovrečič iz Kopra — deklico, Jolanda Vergan iz Kopra — deklico, Albina Jerman iz Ankarana — dečka, Alma Radin iz Karšete — dvojčici, Marija Vatovec iz Cezarjev — dečka, Milka, Salinovič iz Buzeta — deklico, Marija Zigante iz Rakitovca — dečka, Hilde-garda Iuš iz Pirana — deklico, Katica škoda iz Buj — dečka, Danica Fabjančič iz Podgrada — deklico, Frančiška Glavina iz Bošamarina — dečka, Desanka Božič iz Izole — deklico, Jožefa Matjaž iz Kopra — deklico, Marija Jocič iz Kopra — dečka — Lea Madaoni iz Sežane — dečka, Roza Bordon iz Izole — dečka, Cvetka Haladea lz Izole — deklico, Lidija Viginl iz Močenigov — deklico, Marija Palčič iz Lukinov — deklico, Genovefa Bašaneže iz Umaga — deklico, Ana Canadi iz Sečovelj — dečka, Ivanka Abram iz Pregare — deklico. V Postojni so rodile: Marija Ger-želj iz Dolenje vasi — dečka, Terezija Korošec iz Dolenjega jezera — dečka, Alojzija Sedevčič iz Banjščlce — dečka, Stanislava Bogataj lz Klanika — deklico, Silva Gabrljelčlč iz Vedrl-jana — deklico, Danijela Pavlin iz Rakeka — dečka, Angela Simičar iz Cerknice — dečka, Jožefa Planinšek lz Prvačin — dečka, Marinka Knap iz Rakeka — dečka, Marija Velikonja iz Lokavca — dečka, Zofija Terblžan iz Planine — dečka, Marija Batistič iz Šempetra — deklico. Stana Šajn iz Mereč — deklico, Marija Drole iz Rakeka — dečka, Marija Batista lz To-polca — deklico, Cvetka Bratina iz Lokavca — dečka, Marija Dvarščak iz Ilirske Bistrice — deklico in dečka, Ludvika Zavnik lz Volčje drage — dečka, Frančiška Grlj iz Trpčan — dečka. POROKE V Kopru so se poročili: Roža Glavina, delavka iz Krkavč, in Pavel Lisjak, kmet iz Krkavč; Darina Golob, gospodinja iz Ankarana, in vin-cenc Zemljak, opekar iz Gornje Radgone; Nerina Bertok, delavka iz Pobegov, in Josip Pečarič, delavec iz Pobegov; Elvira Cehovin, šivilja iz Kopra, in Gracijan Abram, uslužbenec iz Kopra; Irena Hrobat, gospodinja iz Kopra, in Loreneo Veljak, mesar iz Izole; Fiorentina Kavalič. delavka iz Prldvora, in Marijan Kofol, kmet iz Pobegov; Jožefa Culk, gospodinjska pomočnica iz Kopra, in Albin Stare, trgovski pomočnik iz Kopra; Marija Franovič, gospodanja iz Pla-vij, in Olivlo Angelini, delavec iz Bertokov; Marija Fabjančič, delavka iz Kopra, in Ivan Medoš, delavec iz V Postojni sta se poročila: Vida Ana Voglar, natakarica iz Trnovega (Nemci), in Anton Winkler, trgovski poslovodja iz Trnovega (Nemci). Slam (Piran). V Izoli so so poročili: Milena Kunec, delavka iz Polja pri Izoli, In Jordan Klobas, kmetovalec iz Polja pri Izoli. V Ilirski Bistrici so se poročili: Danica Gombač, uslužbenka lz Ilirske Bistrice, in Jože Podobnik, pogonski električar iz Ilirske Bistrice; Antonija Dovgan, delavka iz Dolnjega Zemona, in Stanislav Vrh, zidar iz Dolnjega Zemona; Anica Fugelj, gospodinja iz Velikega brda, In Ivan Stopar. delavec iz Velikega brda; Antonija Cuk, delavka iz Knežaka in Franc Vodov-nik, livar iz Raven na Koroškem. SMRTI V koprski občini so umrli: Just Martelanc iz Kopra, star 70 let; Frančiška Logar iz Ilirske Bistrice, stara 52 let; Rudolf Peterlin iz Podkraja (Zagorje), star 75 let. _ KOŠARKARSKA LESTVICA ASK Tivoli 20 16 4 1330:1073 32 +257 Domžale 20 15 5 ,1328:1236 30 + 92 Elektra 21 14 7 1323:1.170 28 +153 Branik 21 14 7 1296:1179 28 +117 Ilirska Bistrica 21 11 10 1157:1156 22 + 1 Svoboda 21 10 11 1214:1148 20 + 66 Proletarec 21 9 12 1262:1259 18 + 3 Moste 21 9 12 1214:1306 18 — 92 Rudar 21 8 13 1129:1225 16 — 96 Nanos 21 8 13 1160:1305 16 — 45 Jesenice 21 6 15 1271:1477 12 —206 Škof j a Loka 21 5 16 1213:1363 10 —150 V koprski komuni: Štefanija Plahuta .iz Kopra, stara 63 let; Ivana Sartorl iz Kopra, stara 73 let; Franc Hrvatin iz Ilirske Bistrice, star 64 let; Ivan Vigini iz Škocjana, star 50 let; V postojnski komuni: Bogomir Poč-kaj iz Postojne, star 3 leta; V ilirsko-bistriški komuni: Josip Juričlč iz Sapjan, star 55 let. V Izoli je umrla: Marija Piciga, roj. Jakomin iz Pobegov pri Kopru, oskr-bovanka v Domu onemoglih, stara 86 let. V Ilirski Bistrici je umrla: Marija Vrh iz Gornjega Zemona, stara 76 let. V postojnski občini je umrla: Marija Jerše roj. Podpečan iz Postojne, Stara 85 let. Ključ v rokah (Nadaljevanje z 2. strani) Živahne so bile razprave okrog tega, kako daleč sega pri ocenjevanju delanezmožnosti zaradi bolezni pristojnost zdravnika in kako lahko pri tem sodeluje sam kolektiv in kako bi bilo treba organizirati uradno kontrolo nad kretanjem tistih zavarovancev, ki so bili sprejeti v stalež bolnikov, a se doma ukvarjajo s pridobitnim delom. Iz vseh navedenih diskusij in iz dopisov, ki. prihajajo na zavod iz raznih gospodarskih organizacij, izhaja, da le-te v tem oziru mnogo pričakujejo od uradnih kontrolorjev, od kontrolnih pregledov zdravniških komisij in končno še največ od strogosti le-čečih. zdravnikov. Sama diskusija pa je pokazala, da je učinkovitejši nastop samega kolektiva in da bo moral kolektiv v svojo lastno obrambo sam obračunati s tistimi, ki hočejo živeti na tuj račun. Prav tako je bilo poudarjeno, da bo morala zdravstvena služba skrbeti za čim uspešnejše, zdravljenje bolnikov, za čim humanejše odnose in podobno. Skratka, skrbeti bo treba, da bo zavarovancem zajamčen tisti standard zdravstvenega varstva, ki jim gre glede na vplačani prispevek in glede na jamstva, ki jim jih nudijo zadevni predpisi. AVRELIJ KAClC 60-LETNIK Te dni je praznoval šestdesetletnico znani gasilski delavec Avrelij Kačič iz Kopra. Mladost je preživel v Trstu, kjer je bil rojen in se je že kot mladenič vključil v tedanje napredne slovenske organizacije. Ob nastopu fašizma se je udeležil demonstracij delavskega razreda proti črnosrajčni-kom in vse do druge svetovne vojne je širil med sorojaki napredno misel, Leta 1941 je bil aretiran zaradi sodelovanja z OF, po kapitulaciji Italije, ko je prišel iz zapora, pa se je pridružil partizanom. Sodeloval je v številnih spopadih z okupatorjem in bil po vojni demobiliziran kot oficir JLA. Za svoje sodelovanje v partizanih je bil odlikovan z Ordenom za hrabrost, z redom Bratstva in enotnosti III. stopnje ter z redom .Zasluge za narod III. stopnje. Kmalu po osvoboditvi je prišel v Koper in je več let opravljal odgovorne naloge v notranji upravi okraja Koper, od leta 1957 pa je tajnik okrajne in občinske gasilske, zveze. Tudi njegova požrtvovalnost je mnogo doprinesla k uspešnemu razvoju gasilstva v koprskem okraju in zato je bil odlikovan z Gasilskim priznanjem II, stopnje. Tovarišu Avrellju Kačiču želijo njegovi najožji sodelavci še mnogo plodnih let na področju gasilstva. '¡¡¿S*/št g* r - e* j Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper- Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 21-470. Posamezen izvod 20 din. Letna naročnina 800 din, za Inozemstvo '¿.200 din ali 3.5 amer dolarja. Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Koper. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Stavek In kllSeji tiskarna CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Z» Lestvica Triglav 9 7 1 l 20:9 Celje 9 5 2 2 16:10 Železničar 9 4 3 2 21:15 Rudar (T) 9 4 3 2 27:22 O. Krim 8 4 2 2 12:10 Kladivar 9 3 4 2 13:14 Delaniaris 9 3 3 3 16:20 Sobota , 9 3 2 4 16:13 Gorica 9 3 2 4 18:17 Ljubljana 8 3 1 4 16:16 Slovan 9 3 1 5 16:17 Svoboda 9 2 3 4 11:13 Ilirija 8 o 9 4 8:16 Rudar (V) 8 0 l 7 6:23 Izolčani žanjejo uspeh za uspehom. V zadnjih štirih tekmah so osvojili sedem točk v srečanjih z najmočnejšimi slovenskimi enaj-storicami (Kladivar, Odred-Krim, Slovan in Triglav). To je podvig, na kakršnega niso računali niti najbolj optimistično razpoloženi simpatizerji kluba. Nedeljsko zmago nad Triglavom v Kranju s 4:2 (1:2) so nogometni strokovnjaki ocenili kot enega najbolj presenetljivih nogometnih dogodkov v zadnjih letih v našem domačem merilu. Nihče ni namreč računal, da so Izolčani sposobni odnesti točko ali celo dve iz Kranja, saj Triglav doslej ni doživel poraza niti na tujem, kaj- šele na domačem igrišču. Prav zaradi tega tudi razumemo razočaranje kranjskega občinstva, ki je na koncu začelo Izolčane bodriti,. domaČe igralce pa neusmiljeno izžvižgalo. O sami tekmi naj povemo, da so imeli domači v prvem polčasu yeč od igre. Najprej so vodili z " 1:0 in nato še z 2:1. Ko so igralci Delamarisa videli, da domači ne predstavljajo tistega, kar bi sklepali ob pogledu na prvenstveno lestvico, so v drugem polčasu za-15 igrali bolj podjetno in res jim je 12 uspelo izenačiti v 71. minuti. Sodil nik je namreč določil enajstme-11 trovko v njihovo korist. Po izena-10 čenju pa se je Izola odločila za 10 obrambno taktiko, kar je bilo po-9 vsem pravilno. Prinesti točko iz 8 Kranja je res več kot zadovolji-8 vo! V zadnjih minutah igre pa 7 ,se jo Izola odločila za nekaj svo-7 jih karakterističnih »jurišev«, 7 ki so uspeli predvsem zaradi za-6 spane igre domačinov. Dve grobi 1 napaki kranjske obrambe in dva točna strela Kostiča in usoda Triglava je bila zapečatena. Pri Izolčanih moramo pohvaliti celotno moštvo, posebej pa še iznajdljivi napad.-V njem je bil junak dneva Kostič, ki je dosegel vse štiri zadetke. S tem je Kostič prevzel vodstvo na lestvici najboljših slovenskih strelcev. Kostič je namreč dosegel doslej 11 zadetkov, na drugem mestu je Mau-čec (Sobota) z desetimi zadetki, na tretjem pa Bajželj (Triglav) z devetimi zadetki. Odlično je igral tudi Janus, preko katerega je šla večina akcij izolskega napada. Naj povemo zdaj še nekaj besed o dogodkih, ki naj bi Dela-marisu vzeli zasluženo priborjene točke s Kladivarjem in Odredom. Kot je znano, je tekmovalna komisija registrirala obe tekmi z izidom 3:0 p. f. v korist naspvotni- kov. Izola se je pritožila na ta sklep in njeni upravičeni pritožbi bodo, kot vse kaže, ugodili. Zadeva se je jiamreč nekoliko zapletla po krivdi okrajnega nogometnega foruma, ki je prepozno poslal objavo o registraciji Janu-sa v službeno glasilo nogometašev »Futbal«. V zadnji številki pa je »Futbal« prinesel ustrezni popravek, na osnovi katerega bo tekmovalna komisija nogometne zveze Slovenije ponovno proučila primer. Mislimo, da ni nobenega vzroka, da bi komisija vztrajala pri prvotnem sklepu. V zvezi s temi dogodki naj še omenimo, da je bilo stališče Kla-divarja zelo nešportno. Potem ko so izgubili srečanje na »bojnem polju«, so se lotili umazane kuhinje, da bi prišli za zeleno mizo do točk. Funkcionarji Kladivarja so namreč dobro poznali zadevo z igralcem Janusom, ki je bil prej njihov član. proizvod kombinata izola V četrtem kolu koprske okrajne nogometne lige so dosegli naslednje izide: Pivka—Postojna 0:6, Tabor—Tomos 1:5 lin Sidro—Jadran 0:1. Glavno presenečenje tega kola je vsekakor zmaga Dekančanov v Piranu. Tega se nihče ni nadejal, saj je Jadran doslej vse tekme izgubil z visoko razliko, medtem ko so Pirančani z zjnago nad De-lamarisom na pokalnem turnirju dokazali, da so v jzvrstni formi. Toda ne glede na te ugotovitve moramo povedati, da je bila zmaga gostov povsem zaslužena. Vodilni gol je dosegel Lazar v 38. minuti prvega polčasa. Domačini se nikakor niso mogli zbrati predvsem zaradi igre dolgih pasov, ki so jo forsirali Dekančani. V drugem polčasu je bilo sicer Sidro nekoliko boljše, vendar se je Jadran spretno zaprl v »bunker« in s požrtvovalno igro ohranil pri-borjeno prednost. Sodnik Prodan je sodil zelo slabo in je oškodoval obe moštvi. V opravičilo Pirana moramo povedati, da je nastopil s petimi rezervami. Najvažnejše srečanje tega kola je bilo vsekakor v Sežani, kjer so mnogi računali na prvi poraz Tomosa, Toda Koprčani so imeli MALI ROKOMET V sedmem kolu republiške moške rokometne lige je Piran gostoval v Ljubljani in premagal tamkajšnjo Svobodo z 21:16. Zmaga Pirančanov je bila zaslužena, saj so prikazali tehnično boljšo in učinkovitejšo igro. Najboljši je bil Orač z desetimi zadetki. Do dveh točk na tujem igrišču je prišla tudi Ajdovščina, ki je premagala Iskro v Kranju z 19 proti 17. Ajdovci so tokrat prikazali slabo igro v srečanju z zadnjim na lestvici. Kazalo je, da so nasprotnika podcenjevali in ni dosti manjkalo, pa bi ostali obe točki doma. Kot je bilo pričakovati, je Gorica visoko izgubila z vodečo Olimpijo. Rezultat 49:11 dovolj jasno govori o tehnično dovršeni igri Ljubljančanov. Lestvica P. Krim 7 6 0 1 146:71 12 Olimpija 7 6 0 1 209:93 12 Mladost 7 6 0 1 163:127 12 Slovan 6 5 0 1 135:76 10 Ajdovščina 7 4 0 3 113:102 8 P. Piran 6 3 0 3 119:108 6 P. Tržič 6 2 0 4 94:107 4 Svoboda 6 1 1 4 111:139 3 Gorica 6 1 1 4 83:176 3 Iskra 6 0 0 6 74:154 0 P. Šentvid 6 0 0 6 78:167 0 V SREČANJU S PIRANOM dober dan ter zasluženo zmagali z visoko razliko. V prvem polčasu si je Tabor močno prizadeval, da bi čimprej ' dosegel vodstvo, kar pa mu ni uspelo predvsem po zaslugi dobre obrambe na čelu z vratarjem Faventom. Koprčani so se kmalu otresli pritiska in dosegli dva zadetka. Usoda Tabora je bila zapečatena že v četrti minuti drugega polčasa, ko je Ka-valič z lepim strelom povišal razliko na 3:0. Igralcem Tabora je treba dati priznanje, da jim tudi ta zadetek ni vzel poguma. Izvedli so več ostrih napadov, tako da se je morala koprska obrani-» ba poslužiti nedovoljenih sredstev in je grobo zrušila enega izmed napadalcev Tabora. Iz prostega strela je Kartal dosegel zelo lep zadetek za svoje moštvo. Medtem ko so gledalci pričakovali, da bo ta zadetek dal novo spodbudo domaČim, se je zgodilo prav obratno. Koprčani so znova prevzeli igro v svoje roke in dosegli še dva zadetka. Za odlično igro .moramo pohvaliti predvsem koprski napad ter zlasti Kavaliča, ki je bil najboljši na igrišču. Odlikoval se je tudi Škorjanc, ki je sam dosegel tri zadetke. Pri Taboru pa moramo pohvaliti Kartala in Stefanoviča, ki pa je po končani tekmi napra-' vil vsega grajanja vreden incident. Ko so se po tekmi igralci rokovali, je Stefanovič brez vsakega vzroka s pestjo podrl na tla igralca Tomosa' Bertoka. Ta izpad je še toliko bolj nerazumljiv, ker je Bertok znan kot izredno fair igralec, saj doslej še ni prejel niti najmanjše kazni ali opomina. Mislimo, da bi lahko tudi Stefanovič prenesel poraz prav tako športno, kakor so ga soigralci in celotno občinstvo, ki je znano po svoji objektivnosti in ki zna tudi gostujoče moštvo nagraditi s priznanjem, če to zasluži. Zato pričakujemo, da bo prejel Stefanovič primerno kazen ne samo od okrajne komisije za nogorrfet, marveč tudi od domačega kluba. Visoko zmago Postojne nad de-moralizirano Pivko smo pričakovali. 'Res pa je tudi, da se je Po-stojnčanom po zmagi nad Sidrom močno dvignila morala in kaže, da bo prav v njej imel Tomos svojega glavnega konkurenta v boju za prvo mesto. Tekmovalna komisija je registrirala tekmo Pivka—Tomos s 3:0 p. f. za Tomos, ker je Pivka nastopila z nepravilno registriranim igralcem. Lestvica Tomos 4 4 0 0 16:2 8 Postojna 4 3 0 1 15:8 6 Sidro 4 2 0 2 13:7 4 Tabor 4 2 0 2 14:10 4 Jadran 4 1 0 3 3:13 2 Pivka 4 0 0 4 1:21 0 a zapravile zmago Novi specializirani poslovalnici v Kopru in Izoli Trgovsko podjetje SOČA—KOPER je v skrbi za nadaljnjo specializacijo svojih poslovalnic odprlo novi poslovalnici v Kopru in v Izoli. Preureditev so izvedli v skladu z željami, ki so jih izrazili potrošniki v anketi letos spomladi. Tako smo dobili zdaj v Kopru v Čevljarski ulici v lepo urejenem lokalu specializirano trgovino trikotaže in pletenin, v Izoli pa trgovino s Čevlji poleg papirnice In knjigarne Lipe. »Soča—Koper« bo v kratkem odprla v Izoli še trgovino z usnjeno galanterijo Kot vidimo na sliki, je izbira pletenin v novi koprski trgovini res bogata, kar bo dobrodošlo zlasti zdaj, ko že trka na vrata zima V ženski republiški rokometni ligi je bil na sporedu domači derby med Koprom in Piranom. Srečanje se je končalo neodločeno 5:5. Koprčanke so imele zmago tako rekoč že v žepu, saj so vodile s 5:2. Zaradi slabe taktike domačink pa je uspelo Pirančan-kam izenačiti. V zvezi s tem naj še opozorimo na nediscipliniranost posameznih igralk iz Kopra. Takim igralkam ni mesta v ekipi, saj samo kvarno vplivajo na celoto in jemljejo drugim veselje do resnega dela na treningih kot tudi do požrtvovalne in borbene igre na tekmah. Slovan 7 6 0 1 82:38 12 Branik 7 6 0 1 88:52 12 Mladost 7 5 0 2 62:39 10 Svoboda 7 5 0 2 62:43 10 P. Šiška 7 5 1 1 76:53 9 Črnomelj 8 3 ' 1 4 35:57 7 Kovinar 7 1 2 4 41:56 4 P. Koper 7 1 1 5 48:63 3 P. Piran 7 0 2 5 36:68 2 MTT. Livar. 6 0 1 5 20:81 1 Košarka V SOBOTO PRIMORSKI DERBY V predzadnjem kolu republiške košarkarske lige je Ilirska Bistrica premagala doma Rudarja z 62 .proti 45, medtem ko je Nanos tesno izgubil v Šoštanju z domačo Elektro z 62:64. V soboto se obeta ljubiteljem košarke zanimiv dogodek, ko se bosta v Postojni pomerila Nanos in Ilirska Bistrica. Tekma bo odločala ne samo o lokalnem prestižu, kdo je trenutno boljši, marveč tudi o tem, ali bo Ilirska Bistrica prihodnjo sezono še igrala v prvi republiški ligi. Znano je namreč, da bo ostalo v prvi ligi le šest najboljših ekip letošnjega prvenstva. V MESECU PROMETNE VARNOSTI NA NAŠIH CESTAH V torek, IG. oktobra, se je Ivan Singóle iz Buzeta zvrnil s svojim avtomobilom med Ljudskim parkom ln Buzetom v cestni propust. Škodo na vozilu so ocenili na približno GO.OOO dinarjev. V sredo, 17, oktobra, je prišlo pri mostu v Sečovljah do hude prometne nesreče. Voznik poltovornega avtomobila Ivan Pangos iz Komna je hotel prehiteli pešca in ga pri tem zbil pod cesto. Pešec Rudoli Peterlin, ki je bil doma iz Podgraja pri Trbovljah, je zaradi hudih telesnih poškodb umrl v bolnišnici. Istega dne ob G,30 je pred upravnim poslopjem Stavbenika v Izoli obračal svoje vozilo Marko Macon iz Beograda. Pri tem je udaril v tovornjak, ki je tamkaj stal in je bil last podjetja Stavbenik. Škodo so. ocenili na 50.000 dinarjev. Istega dne ob 13,20 se je mopedist Ivan Brljavec zaradi nepravilnega prehitevanja zaletel v osebni avtomobil S. I. iz Ankarana. Telesnih poškodb ni bilo, pa tudi gmotna škoda je bila minimalna. Istega dne ob 7,10 se je zaletel motorist Marijan Repič na Pristaniškem trgu v Kopru ,v pešca Antona Bonlna in ga podrl. Oba sta bila aze poškodovana. Odpeljali so ju v izolsko bolnišnico. V petek, 19. oktobra, ob IG. url je obležal v obcestnem jarku pri mednarodnem bloku v Fernetlčih voznik motornega kolesa Francesco Semeza-ro. Po desni strani je Prehjtc™V Ion o vozil, ki so stala pred blokom. Odnesel .je lažje telesne pošlkodbe V soboto ob 10,35 se je pripetila pri Divači huda prometna nesreča ki je terjala smrtno žrtev. 66-letna Marija Ercigoj iz Skofclj pri .Divači se je pe-m s kresom s stranske poti na glavno cesto. 2al se nt prepriča a, ali je cesta prosta. V tem hipu je pil-drvel po cesti osebni avtomobil. Za krmilom je sedela Fani Vilar iz Dom- Treščila je v kolesarko in jo vrgla 21 metrov daleč. Marijo Ercl-goj so odpeljali v bolnišnico, kjer je zaradi poškodb podlegla. Istega dne ob G,40 je prišlo do prometne nesreče v Portorožu, ki Je terjala le večjo gmotno škodo. Vozn k Ciril Remškar je zavozil s ceste ln izruval dva obcestna kamna. Škodo na vozilu so ocenili na 200.000 dinarjev. Ob 10,05 se je pripetila prometna nesreča pri Dutovljah. S poljske poti se je z vprego pripeljal na vozno po Viljem Svab. Zdajci pa se je vanj zaletel motorist Albin Grmek iz Du- tovelj, Pri padcu je dobil lažje telesne poškodbe. Nesrečo, ki se je pripetila ob 16,48 v Hrpeljah, je zakrivil alkohol. Kolesar IVan Sever iz Materije je bil vinjen in je padel na ravni cesti. Zaradi lažjih telesnih poškodb so ga odpeljali v izolsko bolnišnico. V soboto ob 16,15 Je prišlo do hujše prometne nezgode pri Spodnjih Škofijah. Oliviero Flrenci iz Milj se je peljal z osebnim avtomobilom od blo- ka proti Kopru. Nepričakovano je prečkala cesto Rožna Vojvoda iz Škofij. Čeravno je šofer prisebno zavrl, nt mogel preprečiti nezgode. Otrok Je dobil težje telesne poškodbe. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico. Istega dne je peljal tovorni avtomobil podjetja »Avtopromet — Ljubljana« iz Kopra šivalne stroje. Pri Malih brdih se je zvalil na tla zaboj, v katerem sta bila dva šivalna stroja znamke Bagat, last poslovalnice Ba- gat iz Kopra. Pri padcu sta se stroja razbila, škodo so ocenili na okoli 150.000 dinarjev. V nedeljo ob 13. uri je zapeljal v Noveli pri Hrvatinih motorist Pavel Bitežnik v obcestni jarek. Bil Je vinjen in je dobil pri tem lažje telesne poškodbe. Istega dne ob pol devetih zvečer je vozil skozi križišče pri Ankaranu mopedist Anton Bubnič. Pozabil je, da bi moral z roko nakazati spremembo smeri. Tako bi lahko opozoril avto-mobillsta, ki Je vozil za njim. Avtomobil ga Je podrl. Mopedist je bil vinjen ln je odnesel lažje telesne poškodbe. V ponedeljek, 22. oktobra, je na ozki cesti pod vasjo Centur oplazil osebni avto, ki ga je vozil Angel Ba-blč, Slavnikov avtobus, Škodo so ocenili na 6.000 dinarjev Istega dne ob sedmih zjutraj je prišlo na avtobusni postaji v Kopru do trčenja med dvema Slavnikovima avtobusoma. Voznik Metod Peternel je Izsiljeval prednost in povzročil gmotno škodo, ki so jo ocenili na 30 tisoč dinarjev. Ob 9,30 je podrl motorist Darko Treven v Izoli 4-letnega Mirka Koc-Jančiča, ki je prav tedaj planil iz veže na cesto. Otrok je dobil lažje telesne poškodbe ln so ga odpeljali v izolsko bolnišnico. Iz knjige OB TRŽAŠKEM PROCESU 1941. Izdala založba Mladinska knjiga v opremi Lojzeta Spacala Po obsodbi so nas vklenjene peljali v vežo zapora, tam so nam sneli verige in smo so lahko poslovili. Nikdar ne bom pozabil izraza na licih svojih prijateljev, ko so mi brez besed segali v roko, in obljub najmlajših, da naša žrtev ne bo ostala nemaščevana. Kar nas je bilo obsojenih na smrt, so nas ločili od drugih; ti so se vrnili v svoje celice. Nas pa so odpeljali v celice, ki so jih posebej pripravili v pritličju zapora v krilu ob ulici Coronco. Vsakemu so odkazali posebno celico. MoJa jc bila zadnja na lovi strani hodnika. Celično okno je bilo zastrto s temno posteljno odejo, s stropa je svetila močna žarnica. Vsakemu so dodelili tri paznike: dva sta bila v celici in oden je stražll pred vrati. Stražo so se v kratkih presledkih menjavale. Vrata so bila priprta, prednje so položili nahrbtnik, v katerem so bile mojo reči. Ko sem iz njega vzel nekaj keksov, da bi jlli delil s paznikoma v celici, Je padel iz nahrbtnika svinčnik, ki mi ga je bil dal dan prej jetniškl kaplan, da napišem poslovilno pismo, ki naj bi ne šlo skozi roko jetniške uprave. Takoj je priskočil paznik, ki je stal pred celico, in mi ga je zaplenil. Ker sem našel v nahrbtniku svinčnik, sem sc bal, da je v njem ostalo tudi pismo. Toda zaman sem ga iskal. Zato sem bil prepričan, da je šlo naprej na namenjeni naslov. V tem pogledu pa sem se, kakor bom šo povedal, zmotil. V celici sta bila samo dva stola in nič drugega. Zato sem zahteval, dti ml postavijo noter še posteljo, ln ugodili so tej želji. Jaz sem sedel na postelji, stražnika na stolih, Da pre-bijem čas, sem se z njima pogovarjal in šalil. Spraševal sem ju tudi, kaj delajo drugi obsojenci. Tako sta mi povedala, da so Je Pino Tomažič zanimal za Izid nogometne tekme, ki so Jo tisto nedeljo popoldne Igrali v Trstu. Uro. so minevale; v mojih možganih so sc menjavale misli ln sliko kakor na platnu v kinu. Mislil sem na svojo družino in na usodo, ki jo čaka, preletel sem vse svoje dotedanje življenje ln delo, ustavljal so pri procesu in pri osebah, ki so bile v zvezi z njim. Pri tem pa ni bilo nobeno strasti In nobene mržnje, Vse Je bilo tako umerjeno, kakor dn bi bil vzvišen nad vsem. To pa ni bilo čudno, saj sem vse dolge mesece v zaporu, a še posebno zadnje dni na samem procesu živel v polni zavesti usode, ki mi je določena, tako da rac sam sodni izrek ni mogel presenetiti. Bil je samo zaključna faza v procesu, ki jo trajal več kot pol leta. Za sebe nisem imel nobene želje in nobene potrebe, pač Da me Jo skrbela usoda, ki Jo po moji smrti čakala mojo ženo, mojo ličor in mojega sina. Z enako zaskrbljenostjo sem mislil na svojo mater, ki Je bila tedaj v svojem 85, letu ln kateri so, kakor so ml pisali, prikrivali vse, kar Jc bilo v zvezi z mojo aretacijo in s procesom. Čeprav so pazili, da nI dobila v roke nobenega časopisa, ki je poročal o meni, je slutila resnico in se je prepričala o utemeljenosti svoje slutnje. Toda znala je nositi vso bol v svojem srcu in nt nikomur, niti jnojl sestri, pri kateri Je živela, tega Izdala do dneva, ko so ji sporočili, da sem zopet prost. Tudi tedaj jo v začetku mislila, da Jo hočejo samo tolažiti. Poldrugo leto po moji osvoboditvi je legla v grob, no da bi Jo mogel spremiti na njeni zadnji poti. Okoli pete ure so me poklicali v govorilnico, tam me 4e čakal zagovornik Cassinclli. Pred vrnitvijo v Rim sc je hotel še zadnjič posloviti od mene. Objel me jo in poljubil ter ml rekel, da so zagovorniki vložili prošnjo za našo pomilostitev, ne da bi jo ml, obsojenci, podpisali, ker Je izvedel, da Je Jaz nikakor ne bi podpisal. Zato so se zagovorniki domenili, da podpišejo prošnje namesto nas, češ da je odmerjeni čas prekratek, da bi jo dali nam v podpis. Tudi tokrat je bil Casslnelli povsem odkrit ln ml Je Jasno povedal, da je morda kakih pet od sto verjetnosti, da me pomtlostijo, ln da je bila celo večja možnost za Tomažlča, ko ne bi bil po razsodbi vzdignil pesti proti fašistom, ko so začeli peti fašistično himno. Kakor sem veliko pozneje povzel iz poročil Jetniške uprave, se je Casslnelli poslovil tudi od Sardoča. Tudi Vadnal Jc imel šo pogovor s svojim odvetnikom, niso mu pa dovolili, da bi sc poslovil od svoje sestre. Bobek je za kratkih pet minut še videl svojo ženo in otroka, Simon Kos pa svojega brata Josipa, ki je bil na pro-ccsu oproščen. Medtem pa Je Imela Jetnlška uprava veliko dela s pripravami za eksc-kucljo. Na Opčinah so pripravili krste za vseh dvanajst, za katero Jo bila predlagana smrtna Kazen. Ker je posebni tribunal naložil upravi zaporov, da mora priskrbeti stole, vrvi in obveze za oči, ki so potrebne za eksekucijo, ter dati paznike, ki bodo privezali obsojence k stolom, se jc uprava z delno šifrlra-ntm telegramom obrnila za potrebno pooblastilo na generalno ravnateljstvo zaporov v Rimu. Ker so očitno nastali spori glede sodelovanja pri eksekuclji, Je notranje ministrstvo s posebnim rezervnim pismom obvestilo vse profekte celotne države, rimskega kvestnrja in vrhovno poveljstvo karablnjerjev, da morajo omenjene pošlo opraviti organi zaporov in da vodi cksekucijo sodnik, ki bo za to določen. Eksekucijo samo pa izvršijo člani fašistične milice. Prav pozno zvečer sem zaslišal vrvenje na hodniku In odprla so se celična vrata. Vstopili so sekretar Posebnega tribunala, ravnatelj zapora, komandant paznikov In zdravnik. Malo prej sem si bil slckcl suknjič, odložil naočnike, legel na posteljo ter nadaljeval pogovor s paznikoma. Brž ko Jo sekretar vstopil, je začel: »Sua Eccellenza . ..« Jaz pa ga ustavim, naj vsaj počaka, da se vzdignem, nataknem naočnike in oblečem suknjič. Nato je nadaljeval sporočilo, da me je načelnik vlade Mussollnl predlagal kralju-cesarju za pomilostitev, Ko sem prav kratko Izjavil, da jemljem sporočilo na znanjo, so sekretar in njegovi spremljevalci zapustili celico. Tedaj sta oba paznika planila nadme ln me objemala. Eden od njiju je, ne vem od kod, spravil na dan steklenico vina in mi ponudil kozarcc, drugi ml Jo dal cigareto, da sem jo pokadil, čeprav tedaj šo nisem bil kadilec. Se danes ne vem, kako da sem bil pomlloščen. Saj je bil to prvi primer, da so od Posebnega tribunala na smrt obsojeni bili pomiloščcnl, in, kolikor sem pozneje lahko ugotovil, tudi edini in zadnji. Med samim procesom ml je zagovornik pravil, da se v Rimu močno zavzema zame prejšnji tržaški Škof Fogar, ki so ga fašisti odstranili, ker se jim je zdel preveč naklonjen Slovencem. Po osvoboditvi so ml povedali, da so razne meni znane in neznane osebnosti v LJubljani zame posredovale pri italijanskih oblasteh. Z žalostjo pa sem tudi izvedel, da je nekdo, od katerega bi pričakoval, da bi moral to prvi storiti, prav užaljeno zavrnil mojo ženo, češ da ne mara imeti opravka s »hudodelci«. Po moji vrnitvi v Ljubljano pa so sc ml nekateri hvalili, kako so sodelovali pri akciji za mojo pomilostitev, čeprav sem dobro vedel, da niso ničesar storili. Vsem, prav vsem, prav lopa hvala: tistim, ki so res kaj storili, In tistim, ki so s samohvalo pokazali, da se čutijo krive, ker niso storili, kar bi morali ali mogli storiti. S tem, da sem bil predlagan za pomilostitev, jo zame smrtna obsodba že prenehala, zakaj kraljev podpis je bil samo formalnost. EksekucIJa bi morala biti že naslednji dan, in sicer lil moral biti po ukazu generalnega državnega pravdnika Fallaceja začetek ob 8. url pet minut. Pol ure po odhodu komisije me je prišel neki višji paznik vprašat, ali bi hotel drugI del noči prebiti z drugimi tremi pomiloščencl (Kavsom, Sardočem ln Ščuko). Ko sem to sprejel, so nas v največji tišini, da ne bi zbudili pozornosti drugih petih na smrt obsojenih, ki niso bili predlagani za pomilostitev (Viktor Robek, Ivan Ivančlč, Simon Kos, Plnlco Tomažič In Ivan Vadnal), peljali v prvo nadstroplc. Tam smo se skozi okenca v zaprtih vratih še enkrat lahko poslovili od obsojencev, ki so še čakali na transport v njim določene ječe. Drage ki KOPER — 26. OKTOBRA 1962 zadnja stran Te dni so na Japonskem dokončali največjo ladjo sveta. Gre za tanker »Nislioo Matu«, ki je pravkar končala preizkusne vožnje. Slika kaže velikanko ob vrnitvi s poskusnega križarjenja po Pacifiku v tokijsko pristanišče. Ladja ima 332.000 BRT, dolga je 291 metrov, široka 43, vkrca pa lahko 185.000 ton nafte. Sedem ogromnih vijakov premera sedem metrov daje ladji pod polno obtežbo povprečno hitrost 17 vozlov. Seveda je malo verjetno, da bomo velikanko kdaj videli pri nas, ker ima preglobok grez, čeprav bodo v bližnji bodočnosti, ko bomo realizirali projekt petrokemlj-skega objekta Iplas za izdelavo sintetičnih vlaken na bazi nafte, tudi tankerji večkrat gost v naši koprski luki _PRIL JUBLJENO ST Poveljnik zahodnonem-škega letalstva Kammhu-ber se odpravlja v pokoj. Poveljstvo letalstva je izdalo nalog,.naj vsak vojak žrtvuje po 40 pfenigov, oficirji pa po 50 pfenigov, da bi kupili primerno darilo. Denar so pobirali mlajši oficirji. Svoje Varčne kolege so spodbujali takole: »Kammhuber je rekel, da ne bo šel v pokoj, če bomo zbrali premalo denarja.« To je užgalo. TUDI REKLAMA Proizvodnja jekla bo letos v Indiji pod predvidevanji šestletnega načrta. Proizvodnja jekla v jeklar-ni, ki so jo zgradili Angleži, bo za 25 odstotkov pod načrtom, proizvodnja je-klarne v Raurekliju, ki so jo zgradili zahodnonemški strokovnjaki, bo za 40 odstotkov pod predvidevanji načrta, medtem ko je je-klarna, ki so jo postavili Rusi, dosegla letni načrt že V avgustu. Tudi reklama! NAJSTAREJŠA MORNARICA — ŠVICARSKA Pred kratkim so odkrili švicarski arheologi skoraj nekaj neverjetnega. Odkrili so ostanke okamenele ladje, ki po svojih oblikah močno spominja na ladje, kakršne še danes uporabljajo Polinezijci. Naj bo kakor hoče, arheologi so bu-šili v smeh, zakaj zgodovina pomorstva se hočeš nočeš pričenja v — Švici. V Karibskem morju so pred kratkim odprli svojevrstni park. Park za podvodne ribiče. Pobudo za njegovo ustanovitev je dala Uprava nacionalnih parkov ZDA. Park je dolg svojih 250 metrov in leži pri-Dližno 12- metrov pod morsko gladino. Njegove »steze« vodijo mimo čudovitih CENENA' USLUŽNOST Nameščenci londonskega letališča so dobili navodilo, ki se ga morajo točno držati — brž ko ugledajo ženo z otrokom in s prtljago, ji morajo nemudoma pomagati, toda nt. noben način ne smejo vzeti v naročje otroka. Razlog: otrok bi jim lahko -padel iz rok in letališče bi moralo v tem primeru plačati visoko odškodnino. V Veliki Britaniji imajo tudi »Nacionalni mišji klub«. Njegovi člani niso ljudje, ki bi bili. kakorkoli podobni mišim, marveč tisti, ki goje lepe bele miši. Zdaj sta si skočila v lase ministrstvo za RANGER V ODFRČAL MIMO LUNE Vesoljska ladja, ki so jo bili Izstrelili v Cap Canaveralu proti Mesecu, ni opravila niti ene naloge, ki so jih ji bili poverili. Pokvarile so se ji sončne baterije. Ladja bi morala poslati na Zemljo televi-, , , , žijske posnetke Mesečeve po- na pojasnila lahko prebere vršine m spustiti na Luno gia- podvodni obiskovavec na V3 rakete s scizmografom. To- da osem ur po izstrelitvi so leto xi. — štev. 41 promet in uprava tega kluba. Kadar potujejo člani kluba s svojimi lepotci na razne razstave, morajo kupiti za miši vozne karte, ki so pretirano drage. »Na krajših relacijah,« je dejal železniški predsednik kluba Percy Ashley, »je cena karte za eno samo miš celo višja kcikor pa za odraslega človeka !« koralnih tvorb. Vsa potreb- posebnih ploščah. Mar ne bi kazalo tega posnemati tudi pri nas? prenehale delovati baterije. Ranger V je odletel v oddaljenosti 480 kilometrov v orbito sonca. i •V Rosenheimu se je pripetilo žiriji, ki je podeljevala nagrado, za najboljšega kunca, nekaj sila neprijetnega. Na razstavi domačih zajcev je dobil- najvišjo nagrado lep samec, toda čez pet minut po tem, ko je dobil nagrado, je" »samec« izkotil dva mladiča. Tako se je pred žirijo , in pred številno publiko pred- zaicen stavil za — samico. Boljšega razvedrila bi žirija gledalcem ne mogla pripraviti. PROTIALKOHOLIKI Nemško združenje za zaščito živali je uradno zaprosilo odgovorne organe, naj izdajo predpis, s katerim bi ljudem zabranili, da bi dali konjem ali opicam piti pivo. Sekretar društva Hans Wiiprecht je imel o tem tudi tiskovno konferenco. »V lokalih v Hamburgu je mogoče večkrat videti'' naravnost škandalozne scene,« je dejal, »ko se gostje zabavajo ' s pijanimi konji in opicami.« m: ; mmšmmmm mmš; 11 M $fmm § ¡i mm ¡1 $ fmpSHEi &3BHH i :;&BBfrP* ■mm Deževna in hladna pomlad in zgodnje poletje ter vroče in sušno poletje sta letos pripravila nenavadne naravne pojave. Sadovnjaki so vzcveteli vsaj mesec dni pozneje kot po navadi. Zaradi hude suše Je v avgustu ovenela trava in se Je jelo listje že osipatl z drevja. Prvi izdaten jesenski dež iti' toplo poznojesensko vreme pa sta naravo znova obudila v življenje. Vsepovsod so oze-lenell travniki in sadno drevje je ponovno vzbrstelo. Tako so sredi oktobra ponovno vzcvetele tudi slive in češnje tudi na področjih, ki so najbolj trpela zaradi suše. Posnetek kaže, kako je v sadovnjaku Antona Terčiča v Sčedni pri Solkanu (Gorica) ta jesen posula ' češnje s snežnobelim cvetjem. Vremenoslovci pravijo, da je -Jesensko cvetje na drevju znanilec hude in ostre zime, čemur pa spričo nasploh na glavo postavljenih vremenskih pravil v vseh letnih Časih tudi v tem primeru ne moremo dati prave vere — še posebno, ker si takšne zime prav nič ne želimo fant od fare! Pred leti je južnoafriški tekač W. H. Hayward postavil svojevrsten rekord. V 24-urnem tekmovanju je pretekel točno 254 kilometrov ia 650 metrov. V času tekmovanja je pojedel dva kilograma sladkorja, 16 jajc in popil deset litrov vode.- nogomet gluhih V Voljskem, v pokrajini Volge, so imeli pred kratkim nenavadno nogometno tekmovanje. Udeležilo se ga je več ekip gluhonemih tekmovalcev iz Sovjetske zveze. Tekme 'niso sodili s piščalkami, pač pa s svetlobnimi signali. - cimmanj rojstev Poljakom dela sive lase velik prirodni prirastek. Sedaj tuhtajo, kako bi ga omejili.- Poljska vlada namerava izdati ukrep, poska-terem se bo moškim pod 21 letom prepovedano poročiti, Poljska ima največji naravni.. prirastek' v Evropi.' Na 1000 ljudi se vsako leto rodi 24 -dojenčkov, razen , tega pa se na Poljskem razveže tudi najmanj zakonov na svetu. Na tisoč prebivalcev se loči le 0,53 zakoncev. reka mississippi gori ■ 50 kilometrov južno od New Orleansa je zajel reko Missisr sippi velikanski požar. Norveški tanker, ki je bil napolnjen z eksplozivnimi kemikalijami, je.trčil v vlačilce z nafto. Goreča nafta, se je razlila po reki, ki je zagorela od brega do brega. Do nesreče je prišlo v soboto. Gasilci so vso noč in ves dan poskušali zatreti po-1 žar. Od 44 članov posadke z _ . norveškega tankerja so jih do- .vlakih so za otroke, ki niso ški puder, krema in slej rešili 26, dvanajst članov ""'• Prebivalci Vipavske doline so se letos zelo čudili Izrednemu pridelku grozdja na zadružni ekonomiji Kmetijske" zadruge Šempeter v Braniku. V doslej normalnih letinah Je bil pridelek v zasebnih vinogradih od GO do 65 stotov na liektar. medtem ko so na ekonomiji v Braniku letos dosegli rekorden pridelek 300 stotov na hektar! Seveda so uporabljali sodobno agrotehniko ob strojni obdelavi vinogradov. Ob izdatnem gnojenju tem tudi letošnja suša ni mogla škodovati, čeprav je mnogokje pobrala nad polovico pridelka grozdja. Zadružniki na braniški ekonomiji so bili svojega izrednega uspeha nadvse veseli, kakor kaže tudi gornji posnetek ob zaključku trgatve pretekli teden , Švedska je idealna dežela no urejeni kupeji. V vsa-za tistega, ki iijora potovati kem od njih je kopalnica za z majhnim otrokom. Na otroke, -plenice, milo, otro- topla posadke je pogrešajo. mrtvih, ostale pa še stari dve leti in za njihove spremljevalce, poseb- Llvške Ravne v Slovenskem primorju sodijo med najvišja naselja ha naši zahodni meji (okrog 100D metrov višine). Ponašajo se s slikovitim gorskim prelazom, ki vodi do Vrhovelj v Goriških Brdih. Vas tvori dvoje naselij, v prvem žive družine, ki nosijo povečini priimek Matelič, v drugem pa Faletič. Da bi zaselka ločili, ju imenujejo kar po teh večinskih priimkih Ma-leška in Faleška vas. Gornji posnetek kaže poznojesensko pašo na prelazu v času, ko ga druga leta po navadi že pokriva visok sneg voda. Razen tega je v takšnem kupeju tudi naprava, kjer je mogoče pogreti stekleničko z mlekom, in otroška posteljica. Za takšen kupe ni treba plačati dodatne cene. Starši morajo imeti le vozno karto za drugi razred, Odraslim brez otrok je vstop v takšen kupe prepovedan, pa najsi je vlak še tako natrpan. trije modeli istega čevlja Znani pariški modni kre-ator je napravil svojevrsten model čevlja, ki ima tri različne pete: visoko, sred*-njo in nizko. Kadar se' naveličate visokih pet, jih enostavno snamete iz podplata in na njihovo mesto vstavite, srednje ali nizke .pete. Pete je mogoče menjavati hitro in enostavno. Bržkone bodo ti.čevlji modni krik prihodnje sezone. pilili Si -K^Jjl Vsak dan razen nedelje poročila ob 7,30, 13,30, glasba za dobro jutro ob 7,35, 735, radijski dnevnik ob 15. uri. NEDELJA, 28. oktobra: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Kako proučujemo ustavo» — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje, Beti Jur-kovič — 13,30 Sosednji kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Stare tržaške narodne pesmi v priredbah Milana Pertota po.ie zbor iz Barkovelj — 15,30 Nedeljski rendez-vous. PONEDELJEK, 29. oktobra: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Zabavni mozaik — 15,15 'Zabavna glasba, vmes, reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi v priredbah Franccta Marolta izvaja zbor RTV Ljubljana. TOREK, 30. .oktobra: 13,40 V ritmu z orkestri in ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk , — 14,30-Igra Deški tamburaški zbor iz Splita — 14,45 Pojeta otroški in mladinski zbor iz Ravna — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Češke polke in valčke igra godba p. v. Boruta Lesjaka. SREDA, 31. oktobra: 13,40 Mala prodajalna plošč — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Cesare Marchini, Marcel Amound,. Heinz Munsonius, Majda Sepe in I-Iazy Osterwald — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje zbor »Enakost« iz Kranja. ČETRTEK, 1. novembra: 13,40 Poje komorni zbor RTV Ljubljana — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Igrajo veliki zabavni orkestri — 15,15 Zabavna. glasba, vmes reklame do 15,30. " . PETEK, 2. novembra: 13,40 Ludwig.-van Beethoven: Fantazija v C-molu za klavir, zbor ln orkester. Izvajajo pianist Andor Foldes, združeni ' komorni zbor berlinskega radia in berlinski zbor za izvajanje motelov ter orkester berlinskih filharmonikov, dirigent Fritz Lehmann — 14,02 Iz albuma Zabavnih melodij — 14,30 Odlomki iz' Straušsovih opžret — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 3. novembra: 13,40 Popevke in . ritmi od tu in tam '— 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Za dobro voljo igrajo Logarski fantje, pojeta Jože Gašperšič in Tone Kozlev- K S HO KOPER: 26., 27. in 28, oktobra francoski barvni film TIL ULEN-SPIEGEL , 29. in 30, oktobra jugoslovanski film MEDALJON S TREMI SRCI, 31. oklobra ameriški film GOLO MESTO. IZOLA: 26. oktobra italijanski film NENAVADEN SVET, 27. in 28. oktobra jugoslovanski film MEDALJON S TREMI SRCI. 29. in 30. oktobra angleški film HITER POZIV, 31. oktobra jugoslovanski film SEKI SNEMA, PAZI SE. ŠKOFIJE: 27. oktobra francoski -film RESNICA, 28. oktobra francoski film HIROSIMA,. LJUBEZEN MOJA, 30. oktobra'ameriški film GOLO MESTO. ŠMARJE: 27. oktobra francoski film HIROSIMA. LJUBEZEN MOJA, 28, oktobra .francoski film RESNICA, 31. oktobra angleški film HITER POZIV. ILIRSKA BISTRICA: 27. in 28. oktobra indijski barvni film MATI TNDIJE, 31. oktobra in 1. novembra jugoslovanski film SERVISNA POSTAJA (I. del). SEŽANA: 26. oktobra ameriški film VRAGOV UČENEC, 27. in 28. oktobra ameriški ' CS film NEMIRNA LETA, 30. in 31. oktobra ameriški film .V ZNAMENJU ZOROA, 1. novembra češki . film IiROG, POSTOJNA: 27. in 28. oktobra italijanski CS film KAM S TRUPLOM, 30. oktobra mehiški film NAZARIN, 1. novembra mehiški film NAZARIN. ■PIVKA: 27.. in. 28, oktobra ameriški film HRABRI IN POGUM-. NI, -1. novembra italijanski barvni CS film SAJONARA. PRESTRANEK: 28. oktobra jugoslovanski film NEBEŠKI ODRED. ZA ČISTOST IN PRISTNOST SI NAŠIH IMEN F I E S S O — PLEŠO Zraven Pirana imamo amfi-teatralično kotlino, ki se je že pred- osvobojenjem razvila v letovišče, je pa v zadnjih letih postala že kar. pomemben kraj oddiha mnogih naših in tujih ljudi. Italijani ji pravijo Fies-so, mi pa smo jo pričeli označevati kaj različno: Fieso, Fi-jeso, Fiesa in Fijesa. Kaj pomeni to ime in kako je nastalo, ne ve nihče, ker tudi v italijanščini ne pomeni nič. Nekaterniki so menili, da je dobila kotlina ime po opekar-jü, ki je tam nekoč žgal opeko in izkopal dva ribnika, ki jima zdaj pravimo jezeri. Raz-' iskovanja tega niso potrdila. Vir, ki nam je ohranil ime Narce za pobočje, na katerem se je pozneje razvilo letovišče Portorož, pravi, da so domači Slovenci rekli pobočju Ježa. To pomeni v slovenščini breg, brežino, padajoč svet. Laično bi mogli iz.,tega izvajati tudi v Ježi, v Ježo, Fjezo, Fiesso, a opore za to ni. Tov. Gaberski je skušal spraviti ime v zvezo s samostalnikom plešo, ki ga pojmuje kot jezero. V živi slovenščini tega izraza ne poznamo več, nekoč pa smo ga imeli, a je vsaj v zadnjem razvoju pomenil breg, pa tudi podplat (Pleteršnik, Bezlaj). Tak po-7nen ima tudi Plešo pri Zagrebu, kjer imajo zdaj letališče. Pomen jezera je ohranil samostalnik plešo samo še pri Slovakih, kjer imajo podkarpat-ska jezera ali jezerca, ki jim pravijo tako, . n. pr. Štrbske plešo . (Štrbsko' jezero). V. primeru Fiesa (drugi sklon) bi izraz plešo ustrezal ozemeljsko lahko prav tako kot pojem jezera, kakor tudi pobočja, brega. Drugo je seveda vprašanje, če je to kakor koli v zvezi s Fiesom. Če bi bilo, bi moralo biti ime zelo staro, to se pravi še izza časa, ko je beseda plešo pri nas še živela. To bi bilo treba seveda preiskati, če bi sploh mogli naleteti na kak vir.'Ni pa no-ben'ega dvoma, da je ime Fieso in Fijeso, kakor tudi Fiesa in Fijesa, našim ušesom tako tuje in neblagoglasno, kakor je tudi za Italijane nerazumljivo. Zato ga ne bi radi večno vlačili po govorici in tisku. Odločimo se zato za kar koli, tudi ■ za Plešo, samo Fieso, Fjeso,-Fiesa in Fjesa opustimo! R. 2e, toda ... Ob neki priložnosti so mlada dekleta obkolila Ernesta He-mingwaya in ga nadlegovala z nesmiselnimi vprašanji. »Lepo vas prosim, mister Hemingway,« je reklo neko dekle, »ali je točno, da tigri'in levi napadejo človeka, če nosi baklo?« »Duša draga,« ji je odvrnil pisatelj, »to zavisi od tega, ka- . ko hitro kdo nosi baklo.« juha in sol Francoskega komika Fet-nandela je povabil na kosilo bogat industrijalec. Ko so ser-virali juho, je gostitelj vzkipel in nadrl svoje posle: »Kaj pa je tole? Se vam ne zdi, da je v tej juhi preveč soli?« »Oh ne,« se je v prepir vmešal Fernandel, »jaz bi prej rekel, da je v tej soli premalo juhe.« Lev Sejnin: 12 VOHUNSKA ZGODBA iz ii. SVETOVNE VOJNE Pred Matildo jc postavil dilemo: ali naj postane agent nemške obveščevalne službe in izpolnjuje določene naloge, za kar bo bogato nagrajena, ali pa jo bodo predali policiji. »Po svojih nagnjenjih ste nadarjena pustolovka,« ji jc dejal rezident, starejši Nemec z ruskim priimkom in norveškim potnim listom. »Podvig s tole ogrlico vas označuje za nadarjeno prirodo. Prerokujem vam, draga moja, bleščečo bodočnost, seveda če se ne boste zaljubili v kakšnega bedaka, ld bi vas sesal kot pijavka. Pri nas boste napravili praVo šolo in spoznali boste, kaj je pravo življenje. Torej...« »Nimam drugega izhoda, kakor da sprejmem vaš predlog, mon-sieur,« je odgovorila Matilda s tonom dobro vzgojene deklice, »čeravno si ne obetam tako bleščeče prihodnosti, kakor mi jo obljubljate. To delo se mi zdi zanimivo... Če boste dobro plačali...« Tako je postala »Dama tref«. Čez dva meseca se je začela prva svetovna vojna. »Dama tref« je opravičila vsa pričakovanja in jih celo presegla. Kljub temu pa je ostala zvesta tudi svojim dekliškim sanjam in postala varietejska »zvezda«. Varieie je nudil velike možnosti. »Dama tref« je sklepala poznanstva z visokimi generalštabnlmi oficirji, z visokimi funkcionarji železniškega prometa, z bogatimi intendanti, s prestolniškimi novinarji, ki so poznali vse novosti iz vojaškega in političnega življenja. Bistra in pronicljiva, je umela »Dama tref« zbuditi zaupanje in sc pretvarjati kot da je naivna deklica. Iz raztrganih fraz in mimogrede izrečenih opazk je dojela dragocene podatke o vojaških transportih, dislokaciji vojaštva, intendantskih prijav in vojnih ukazov. Njene informacije so bile vedno točne in konkretne. Izostrila si je oko za človeške, slabosti in jih nato izkoriščala. Njen ugled se je posebno utrdil, ko sc je zbližala z vidnim generalštabnim oficirjem, kateremu je ukradla .važne strateške dokumente. Potem je prišla revolucija. Carski režim je padel, začeli so se mitingi, sestanki, demonstracije. Oktobrski piš je »Damo tref« zbegal. Varieteje so zaprli, njeni oboževavci so izginili, tudi »patron« je izginil, kot da bi se v zemljo vdrl. Očeta so ji zaprli zaradi špekulacije, mati je umrla zaradi pljučnice, znancev skoraj ni imela. Po dolgem razmišljanju je odprla salon za prerokovanje iz kavine usedline. Pri tem delu sta ji pomagali iznajdljivost in bistroumnost. Nov poklic ji je dajal skromen, vendar zanesljiv zaslužek. Kljub temu se je Matilda Kazimirovna na smrt dolgočasila. Življenje jeiteklo enolično. Nov družbeni red se ji je pristudil in tako je živela, kadar je bila sama, v spominih na minula leta. Starala se je in postala okrogla. Leta 1925 pa je nenadoma srečala svojega nekdanjega »patrona«. Nekega julijskega večera je kratko pozvonilo in v predsobi je zaslišala dobro znani glas, ki je vpraševal po njej. Skočila je v predsobo. Pred njo je stal »patron«. »Pozdravljena, Matilda,« je rekel s takšnim tonom, kot da bi se včeraj razšla. »Iskreno sem vesel, da vas spet vidim.« Razgovarjala sta sc pozno v noč. Patron ji je dejal, da sc namerava naseliti v Leningradu in se spet lotiti starega poklica. V tej zvezi ji je rekel, da močno računa na »Damo tref«. Tako je Matilda/ obnovila svoje delo za nemško obveščevalno službo. Na pomlad leta 1941, ko jc Hitler že podpisal izdelani »Plan Barbarossa«, jc dobila važno nalogo, naj preuči, na katerem kraju Leningrada so skoncentrirane rezerve hrane za mesto, kolikšna je njihova količina, kako to rezerve izpopolnjujejo in roke njihovega obnavljanja. »Dama tref« se je vrgla na delo. Med njenimi strankami je bila neka ženska, katere mož jc delal v leningrajskem oddelku za trgovino. Od te mlade, in zgovorne dame, kot tudi po drugih kanalih, je zvedela za glavno skladišče in tudi ugotovila približno količino. V tem času so ji ukazali, naj za nekaj dni odpotuje v Moskvo, od tod pa v Jasno Poljano, da bi se osebno seznanila s predstavnikom gestapa. V Moskvi se je vozila »Dania tref« s podzemsko železnico in nekajkrat spremenila smer vožnje, potem je sedla v taksi in se odpeljala na Kurski kolodvor. Kupila si je vozno karto do Tule, tamkaj pa je sedla na avtobus in se odpeljala v Jasno Poljano. Tega delovnega dne je bilo v Jasni Poljani malo obiskovalcev. S tem so organizatorji tega srečanja tudi računali. Obiskala je Tolstojev muzej, potem pa se je namerila proti avtobusni postaji. Kmalu se jc na samotni poti prikazal Mcrccdes. Zc od daleč je trikrat kratko zatrobil. »Dama tref« je dvignila roko. Avtomobil se ■ '......' "'ji:'" ......" je zaustavil. Vrata so se odprla, Matilda je vstopila. Avtomobil je potegnil. Predstavnik gestapa je spregovoril z Matildo nemško, da bi se prepričal, ali je to res ženska, zaradi katere je prišel v Jasno Poljano. Nato ji je orisal važnost nove naloge, ji naštel znane podatke o Leoritjevu in se pomenil z njo o nadaljnjih načrtih, ki jih je bil napravil gestapo. Matilda ga je pazno poslušala in si seni in tja s šifro tudi nekaj zabeležila. Po tem načrtu bi morala »Dama tref« odpotovati v Čeljabinsk, kamor bo prav gotovo prišel Leontjev za dlje časa, da bi tovarno pripravil za proizvodnjo novega orožja. Za takšno delo bo »Dama tref« s svojimi leti in z dobrodušnim obrazom kot nalašč. Nihče ne bo vanjo posumil. 1 »Mi računamo na vaše izkušnje in sposobnosti,« je dejal predstavnik gestapa z nasmeškom. »Delati boste morali skrajno previdno, ker po nesreči, ki jo je doživel Kraschke, Leontjeva prav gotovo skrbno čuvajo. Zaradi tega ne bodite preveč nestrpni; pazite na vsak svoj korak, vsako besedo, vsako srečanje.« Ponoči sta prišla v Moskvo in se poslovila. Matilda je sedla v prazni nočni tramvaj in se odpeljala do Oktobrske postaje. Ob dveh ponoči se jc s potniškim vlakom odpeljala v Leningrad, čez nekaj dni pa je odpotovala v Čeljabinsk. LEONTJEV V tem času se je Leontjev vrnil s službene poti v Moskvo. Bil je vesel in razigran. Uspeh je bil očiten in po mnogih skrbnih laboratorijskih preizkusih so se začeli v eni izmed tovarn v Čeljabinsku pripravljati na proizvodnjo njegovega topa. Ko je na Severni postaji izstopil iz vlaka, je sedel v avtomobil, ki ga je čakal, Šoferju jc rekel, naj ga najprej odpelje v inštitut, ker se je hotel pogovoriti z direktorjem o pripravah v Čeljabinsku. Ko je šel skozi preddverje proti direktorjevi pisarni, je opazil na oglasni deski osmrtnico. Sindikalna podružnica inštituta je obveščala svoje člane, da je nenadoma preminul tovariš Golubcov in da bo njegov pogreb naslednjega dne. Leontjev sc je mahoma spomnil dobrodušnega starca, ki jc večkrat prišel v njegov kabinet in ga z ganljivo neposrednostjo povpraševal po zdravju, razpoloženju in o delu. Leontjev je gostil »starega čapajevca» s cigaretami in mu odgovarjal, da se ne more pritožiti na slabo zdravje in da delo počasi napreduje.