VESTNIKOV j MESEČNIK četrtek, 26. avgusta 2004, 114. številka neKija ima dve neprecenljivi prednosti: odlično vino in iskre kasače Slednji zaznamujejo pokrajino že 130 let. Pen sicer nekoliko manj, a smo na dobri poti, da doživimo prvih 100 let. J Naslednji korak k temu bomo z novo številko stopili 30. septembra. avgust 2004 volitve o« Rapsodija v rdečem Jabolko se je odkotalilo od drevesa Razočaranje v Blatenskem Kostelu odslej v uniform Ledava je ali ni? Pentute so vedno prve. Pri dejstvih in »dejstvih«. In eno od slednjih je, da bodo kmalu volitve Kot priča naša »fotka«, bodo med drugimi kandidirali tudi rdeči - na madžarski narodnostni listi je to preverjeni DZ-kader MARIJA POŽONEC iz Dolge vasi. Pentutarska novost pa je, da se ji kot kandidat pridružuje tudi pomurski DELOvecIVAN GERENČER. Ker je meščan, ima dve možnosti - da se poskusi kot morebitni župan mestne občine MS ali kot poslanec. Odločil se še m, zato se je umaknil na dopust, kjer bo temeljito premislil Zakaj se ti tako smeješ?. Kariere množično-medijskih dam in gospodov so nepredvid Ijive, polne turbulenc DUŠAN RADIČ - VANEK se je tako odločil, da svojo službo zamenja (doslej mu je kruh rezala Žuta kuča). Od ločitev m bila lahka niti je ni sprejel čez noč (ampak čez dan] Po tehtnem razmisleku se je odločil, da bo odslej mož postave. Zanimivo, da prvi vzrok ni bila večja plača. Vsaj pentutarski viri omenjajo stalne bližnje kontakte na relaciji policisti - Radič, posebej ko je bil slednji v avtomobilu in ga je ustavila patrulja Da bi se tovrstnim (za denarnico nevarnim) stikom izognil, se je sklenil preseliti v tabor »sovražnika«. Pentute naprošajo tistega, ki ga bo prvega ustavil policist Vanek, naj nam to sporoči. Enako tudi višino kazni, ki jo bo odmeril nekdanji satirik Soboško-bistrisko-ljutomerska skupina prijateljev se je odločba, da se poda na pot v BLATENSKI KOSTEL (v bližini madžarskega Heviza). Gre za kraj, kjer je bil nekoč sedež Kocljeve kneževine m kjer sta nekaj časa prebivala apostola Ciril m Metod. Pri spomeniku obema so se ustavili in ugotovili, da sta na njem dva napisa - eden v madžarščini, drugi pa v bolgarščini. Ne duha ne sluha pa o dejstvu, da sta bila C in M v službi SLO-kneza. Nekateri so bili zaradi tega tako razočarani, da se niso želeli postaviti pred pentutarski fotoaparat. Jo g Ka je zdaj tou? Zatou, ka me volijo! Tri različna časovna obdobja (čeprav s kratkimi razmaki) in tri fotke« hitre, da bi si naši vrli šolarji, učenci geografije v tem času morali kupiti tri u ni>K,li:i| ne bi bilo jasno. LEDAVA je namreč enkrat reka, drugič potok, pa je bilo pot' , s#j ie dovolj in je Ledava ostala brez besednega dodatka. Sicer pa je tudi tako P težko reka ali potok, če je medtem zmanjkalo vode v njej... ,. . Ge je pa te SLO? Dedi ZORAN je bil nogometni vratar in je danes selektor SLO ženske »fuz-bal« reprezentance,*ati ERIK je uspešno igral za Maribor, Muro in Potrošnik. Kljub temu mali JAKOB CIRKVENČIČ niti slišati noče za nogometno žogo. Veliko bolj pri srcu mu je glasba, menda se pripravlja na bobnarsko kariero. Očka Erik nima nič proti, saj je »fuzbalski« kruh vse preveč nepredvidljiv... frbo Radie Potok Ledava avgust 2004 ----------------------pen----------- Kartanje Nataša G. najbolje meša S^e ie naporno, nevarno ji . odrekanja Stresne -se kar vrstijo, zato so povsem S jih tudi »ventili , ki si jih »novi privoščijo Ondan je pentutar klega dnn (delovnega!'!) -• - četverico, ki bi morala biti na Ul ™wn, pa je raje vrgla karte pt’ in wo UNO lena), kjer je K ki najbolje mesa. In v tem V&e,n' Večerovka NA-^strožji poglea med )e zaostajala SLO CIRILA KOVAČ (ukvarja se št? mali rahieje pa pri ftr' R> pobudnica za igro, SILVA EORY [na jopi l Popoln outsider v damski ^ni ’e snemalec TV Isr.^^ŽKLAR (kot pravi ama-izkazuje karte). Pen J ' da se je zmotil pri • QT i icro^- * v-m mešanju gegra surrealistično podobo, ki je približno taka: UldSpLIOf) 12U VtipUJ Gospoda na fotografiji sta alfa in omega pomurskega oldti-merstva (starodobništva). Če je MIRKO JELEN (stoji) iz Martinja že vrsto let predsednik kluba Veterani, je DRAGO ABRAHAM (sedi) iz Peskovec šele pred kratkim ustanovil klub ljubiteljev stare kmetijske mehanizacije Med zbirko starih traktorjev ima tudi DEUTZA iz leta 1939. Sicer pa se je za pentutarsko priložnost usedel kar na tricikel, ki bi bil kaj lahko tudi rikša. V Indiji na primer z njimi prevažajo turiste, pa torej ni nič narobe, če to počno tudi na Goričkem. Sicer pa je rikša iz leta 1950 - lastnik prevoznega sredstva na lastno-nožni pogon je BELA CELEC iz Černelavec (ne stoji in ne sedi, ker ga na fotografiji ni). Gegra Najboljši so med nami je Turistično društvo Rogašovci podelilo priznanja najbolj urejenim domačijam na tem delu Na slovenosti (bilo je na Serdiškem bregu) se je zbralo 2 x 100 ljudi (pa še kakšen, ki ga naš pentutar ni uS 1 ki so lahko čestitali najboljšim v različnih kategorijah (NAJ domačija, stara domačija, kmetija, balkon, ^tis+ T°krat omenjamo dva: MENCIGARJEVI s Pertoče imajo NAJ kmetijo, med domačijami pa je komisija 0 JELICE GOMBOC iz Fikšinec. Lanber Na napakah se učimo Alojz in Emerik drugič Pentutam se lahko primeri marsikaj, med drugim se zna zgoditi tudi, da namesto fotografije dveh lionsov objavimo ALOJZ REŽONJA in Bo men da til pijoč niso rodel drug dejav Levjt POLJ niške dobr kakš: delne pom< Pola otrok In če imate premalo domišljije, da bi vedeli, za kaj gre, naj ponovimo besedilo iz prejšnje številke: »ALOJZ REŽONJA in EMERIK HANC sta odlična vinogradnika, pa ne samo med člani Lions kluba. Alojz je celo vinski vitez S svojim pridelkom se ne bahata le z besedami, ampak konkretno - natočita ga in ponudita.« Zdaj pa še fotografija za tiste z manj bujno domišljijo: Borut Semler s Prašnikarjevo žogo V Apačah pri G. Radgoni 19-letni Borut Semler, ki je bil nogometaš Mure in Varteksa, s ponosom pokaže na nogometno žogo, ki jo je posebej zanj podpisal prejšnji nogometni selektor slovenske reprezentance in sedanji trener Mure Bojan Prašnikar. Ko je Semler odhajal s trebuhom za nogometnim kruhom, je vzel za popotnico spomin na žogo, na katero se je podpisal Prašnikar, ki je bil drugi najboljši slovenski strelec vseh časov Mladi Semler je dosegel v mladinski ekipi Bay er na v minuli sezoni 34 zadetkov in bil najboljši strelec, zdaj pa igra v amaterski-ekipi Bayerna Prvič v svoji karieri je dobil vabilo za nastop v članski reprezentanci Slovenije proti Srbiji in Črni gori. Povabil ga je novi selektor Branko Oblak, ki je igral v svoji bogati karieri tudi za nemški Bayern. Velik talent, najboljši mladi nogometaš Bayerna, je ostal skromen in vesel je Pen avgust 2004 Pri Gradu na Goričkem ft* Po vsem tem rajanju človek posta pome Vanja Poljanec Zmoti s Wfcicp01 Petnajsti avgust, praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren je, kakor v številnih državah Evrope, državni in cerkveni praznik tudi v Sloveniji. Marijino vnebovzetje praznuje Rimskokatoliška cerkev kot praznik upanja, saj verniki verujejo, da je Marija v večnosti dosegla polnost življenja, s svojim zgledom pa jim vliva novo upanje. V Pomurju imamo kar tri cerkve z oltarjem Marijinega vnebovzetja. Mi smo se odpravili na sejem, ki ga vsako leto na Marijin praznik pripravijo pri Gradu na Goričkem, in se poveselili s tamkajšnjimi prebivalci. Sončna nedelja je vsekakor pripomogla k še večjemu številu obiskovalcev in največje naselje na Goričkem je dobilo popolnoma drugačno podobo. Da je obiskovalcev veliko, je bilo opaziti že dobra dva kilometra pred Gradom, saj so bili avtomobili parkirani skorajda povsod. Kolono avtomobilov je kaj kmalu zamenjala kolona ljudi, ki se je kot kača vila po glavni cesti in kmalu zapolnila vse kotičke vasi. Ta dan so bila vrata domačinov odprta za vsakogar ne glede na to, kdo je in od kod je. Praznovali so čisto vsi in zelo lepo se je bilo veseliti z njimi. ne tua. I^' z jetrnimi cmoki. Na jedilnem listu pa t omaki in pire krompir. Seveda niso skledi zelene solate. Le pri sladici so na so spekle kar nekaj vrst peciva. pokukali na jedilni list družine Kalamar Pri Gradu je bilo to nedeljo res praznično. Slavnostna maša in številne stojnice obiskovalcev. Glasbo in smeh je bilo slišati povsod. V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja se je trlo ljudi. H Gradu so posebej ob tej priložnosti priromali ljudje iz vse Slovenije. Nekateri zaradi tega, ker imajo pri Gradu in v njegovi okolici sorodnike, drugi zaradi romanja, spet tretji le iz radovednosti. Glavni oltar Marijinega vnebovzetja je v baročnem slogu iz leta 1778. V Pomurju so tri cerkve posvečene Marijinemu vnebovzetju, v Apačah, Turnišču in pri Gradu. Slavnostno mašo pri Gradu je vodil Stanko Bešter, predstojnik samostana Vipavski križ. Mnogi so pred cerkvijo ostali tudi po maši in izkoristili priložnost, da poklepetajo. Pa naj bo to s starim prijateljem ali s popolnim neznancem, ki je ravno na dan Marijinega vnebovzetja obiskal Grad in njegovo okolico. Ker v cerkvi ni bilo dovolj prostora za vse, obreda udeležili kar zunaj. Seveda pa so poleg priložnosti za druženje mnogi obisk svete maše ali sejma pri Gradu izkoristili tudi za nakup. Številnim stojnicam z igračami, baloni, urami, oblekami, suho robo pa tudi takšnim z najrazličnejšimi medenjaki se mnogi niso mogli upreti. Med množico romarjev in domačinov, ki so maš1 g cerkve, smo naleteli tudi na družino graškega Kalamarja Mala Arijana, mama Breda, Dejan m j povedali, da imajo na ta dan običajno zmeraj p'" namreč kar vrstijo. Skorajda vsakdo, ki jih pozna m pri Gradu, se ustavi na kavi ali na »špricarju«. Veliki šmaren d m29 avgust 2004 Eva Dora, OŠ II, Murska Sobota . --------------------------------------------------------------------------------- bil vedno prizorišče nenavadnih dogodkov, ljudi in usod. V zadnjem času je več ljudi, ki preprosto izginejo. Odidejo na sprehod in se večne vrnejo. Požre jih 2a sabo ne puščajo nobenih sledi. Ljudje umirajo v nesrečah, izginjajo v vojni, poseje, da so koga razglasili za mrtvega, niso pa našli njegovega trupla. V času je izginil hrvaški general Gotovina, ameriški vojaki, nastanjeni v ■Koliki Srbski, prav tako iščejo vojnega zločinca Karadžiča. Novinarji so razširili da morda oba nista več živa, da živita nekje drugje, pod drugimi imeni, po opravljeni plastični operaciji. Kakor koli že, kadar kdo izgine, ima policija *^roke dela, ljudje postanejo slavnejši kot v času, ko so živeli med nami, delili z '‘•^L^sakdanjo usodo. Včasih se resnica o izgubljenih ljudeh nikoli ne izve. izginili so brez sledu S j) "J ■ 1 ose--L. ir,. J1 |H skriv-“ 12Staila. S " l ' Kalifor-prva kibi 1 svet ok-V"........... ^aMja, ko polet k, bi F^ln avi§ator Rlz?nidn | K* °toku Tja Pri-bsezno % .1° hi ts ni Pasii ne pa VSe< J? Csnft,; ir>ado Ks1"-{SpP01 skozj so njuno plovilo našli ob reki, v in Sta ho- -a k U1‘ llg0 »S*« ■cw ’aiz-kasneje prestolnico, samo o njem ni bilo nobenega glasu. Nikoli niso našli nobene sledi o njegovem letalu. Ameriška vojska je dolgo mislila, da je strmoglavil v kanal La Manche, novejši zgodovinarji pa trdijo, da so njegovo letalo nehote bombardirali ameriški bombniki, ki so se po napadu na Nemčijo vračali v baze in se spotoma reševali odvečnih bomb. Ameriški pisatelj Ambrose Bierce je bil konec devetnajstega stoletja slaven kolumnist, pisatelj in mojster kratke zgodbe. Bil je veteran državljanske vojne. Ko je bil star enainsedemdeset let, je še enkrat. obiskal prizorišče bojev ter se nato leta 1913 napotil v Mehiko. Od takrat ga nihče ni več videl. Večletne preiskave niso našle odgovora za njegovo skrivnostno izginotje. Slišali so se glasovi, da je storil samomor, drugi so govorili, da so ga ubili mehiški uporniki. Primer Jimmyja Hoffe, vodje sindikata transportnih delavcev v Ameriki, je več let buril duhove O njem je bil posnet celo celovečerni film. Hoffa je hotel leta 1975 vrniti sindikatu njegovo moč, dogovoril se je za sestanek z 0 njiju pa ni bilo ne duha ne sluha. Glena morda prvi človek, ki se A 4 ? Everest Skupaj z Andrewom Irvmom detroitskim mafijcem Tonyjem ^^alonejem m ga^ Sl n I 1634 osvojiti vrh na P a remo sterjem Tonyjem Provenzanom, uslužbencem V popolnoma novo planinsko opremo S2 steklenico s kisikom Zadnji ju j • il“ hLlu samo še trlsto metrov od vr?a ^dino Sh oblaki. Nikoli se nista vrnila v d X našli Irvinovo sekiro za led, vendar V^Uii Q ni izvedela, ka> se ie 2£°dli° Z ^^p-oltnil S' * Hi sta prišla na vrh, preden ju je pog^J Pred petimi leti je neka ekspedicija n ^trov po naključju našla Mallory j ‘S* ih uS ameriškega glasbenika priljubljena big benda. _ ral ' iS'ijTi/”' ameriški vojski v Evropi m - kester V' MHt0r za dviganje morale med vojaki C čl 6 ‘ttK? Glenn Miller Army Air Corp ga strastni pilot amater. Nekega o 4 v leta 1944 je poletel v majhnem 1^ S naj bl imel njegOv orkester velik ' So vsi člani orkestra prišli v francosko tovornjakarjev Sestanek naj bi bil v restavraciji Machus Red Fox v West Bloomfieldu v bližini Detroita. Nihče od omenjene dvojice se ni pojavil na sestanku, Hoffa pa so zadnjič videli na parkirišču restavracije Rdeča lisica ob pol treh ponoči. Časniki so bili prepričani, da so ga ubili mafijci. Osem let po izginotju so ga razglasili za mrtvega. Znana pisateljica Agatha Christie je v nekem trenutku svojega življenja prav tako skrivnostno izginila. V noči pred 3. decembrom 1926 ji je mož sporočil, da ima ljubico. Razočarana in užaljena pisateljica kriminalističnih romanov se je usedla v svoj avtomobil Morris in se odpeljala v noč Avtomobil so kasneje našli na robu prepada, o njej pa ni bilo nobenih sledi Bralci so brez diha spremljali preiskavo, ki je trajala dva tedna. Pisateljico so končno našli v štiristo kilometrov oddaljenem vaškem hotelu. Tam se je prijavila pod tujini imenom. Do konca življenja je zavračala pogovore o tej svoji avanturi. Branko Šomen Živijo! Počitnice so minile kot bi mignil. K babici in dediju v Lendavo z bratom Filipom še nisva pošteno pogledala, pa smo /o že mahnili na prvi teden dopusta. Na Črno morje. In potem zelo kmalu še na Brač. Konec julija in začetek avgusta sem kot vsako leto dva tedna preživela v soboškem bazenu na plavalnem tečaju. Še kak dan dva pri starih starših in že bom začela s petim razredom devetletke na 2. osnovni šoli v Murski Soboti. Čudovite počitnice so za mano, ampak malo pa me že mika, da bi se spet srečala s sošolkami in sošolci. Prejela sem nekaj njihovih razglednic, drugi bodo sami povedali, kako in kje so preživeli poletne dni. Te počitnice si bom zapomnila po veliko lepih stvareh. Videla sem, delfinarij v Varni v Bolgariji. Postala najbolj pogumna punca v otroškem klubu v Supetru na Braču. (Ker sem si do krvi potolkla obe koleni!) Se povzpela skozi Bornov tunel prt mejnem prehodu Ljubelj. Obiskala Mini mundus v Celovcu. In odplavala zlatega delflnčka. Pred koncem šolskega leta se je poslovil od nas dosedanji ravnatelj Ludvik Nemec, ki je odšel v pokoj. Nova ravnateljica prihaja menda od drugod. Moja razredničarka bo to leto Melita Kočila. Moja torba Mamica je že pred počitn icami rezervirala vse potrebne učbenike in delovne zvezke tako, kot so nam v šoli naročili. Zdaj že ves čas čakamo, da bodo iz knjigarne sporočili, da so vse stvari prispele. To, da pridejo pravočasno, je pomembno zato, ker sl želim vse za v šolsko torbo pripraviti, oviti in zložiti sama. Zato pa seveda potrebujem dovolj časa. Že v lanskem šolskem letu je bil moj največji problem pretežka šolska torba. Ker smo nekje prebrali, da njena teža ne bi smela presegati desetih odstotkov otrokove teže, bi to pri meni pomenilo, da sme torba tehtati največ nekaj več kot tri kilograme. Ko pa smo morali kak dan v šolo prinesti poleg učbenikov, zvezkov, delovnih zvezkov in športne opreme še kaj za praktično delo In Veselo šolo, smo s starši tehtali torbo in. je na tehtnici pokazalo skoraj osem kilogramov. Dvainpolkrat več kot naj bi bilo dovoljeno. Naši starši so se z razredničarko Danico Pavel nekajkrat pogovarjali o tem, kaj storiti. Predlagala nam je, da dajemo v torbo res samo stvari, ki jih tisti dan potrebujemo pri pouku. Da stvari, ki jih doma ne potrebujemo za učenje ali domače naloge, puščamo v svojih predalih v razredu. Da v torbo ne zlagamo nobene druge nepotrebne navlake. Tudi če smo vse to upoštevali, in učiteljica je nekaj časa kontrolirala, kaj imamo v torbah, smo pod pet kilogramov prišli le zelo redko. To pa je še vedno enkrat preveč. In prijatelji iz višjih razredov pravijo, da je šolskih potrebščin v osmem in devetem razredu še bistveno več in njihova teža še večja. Jasno mi je, da problem teže šolskih torb ni samo problem naše šole. Da je napaka problem vseh mojih vrstnikov po dižavi. In če bodo rešitev našli čez deset let, to meni in Filipu ne bo nič več koristilo. p^n avgust 2004 Topla predjed Sladica srnin file v zajčjem objemu s pistacijami zavedamo Svoj program kriterij sestavili po najtežjih da Pa ne so tudi točke. O tem. bi^11 >etnlki? Ste kuharji umi »Vsekakor. Imamo modno kuhamo zdravo in Kakšne so vaše o< •Želimo stopiti Zal-' poseči tudi po medalji pripravljamo predjedi, pa z njimi lahko bolje p: ,ki^w iredstav Je zgolj naključje, da vas je pet iz dveh pokrajin, ki imata v Sloveniji najbolj razpoznavno kulinarično ponudbo -primorska je inovativna, moderna, spogleduje se z najboljšo kuhinjo na svetu, druga je prekmurska, znana po velikem spoštovanju babičine kuhinje in tradicionalizmu? beli čokoladni mousse s P ■ korak nar sami zbiramo sredstva, ne niki, malinovim sladoledom vimkulijem Polna optimizma Matjaž in Danilo Kozar, člana ekipe, na treningu v hotelu Ajda. Menu za olimpiado 2004 - Slovenia tradicijo imajo Francozi j primer iz Londona Ku predstavitvi in kol ponav** danes moderno in dobro, začimb. Novinarji so 1116 komaj sem jim dopovedal- udejanjamo v okusih in P' uporablja čopič in barve, ki- seve“' jp sestavine, v pravi kombina$ skupaj mora biti , talentom ter kuharsko m . Ah tudi ta obstaja/ so * |P »Seveda, njeni protago 1t ne*1 dobro popotnico, saj sinCLterg*-‘,ul’1 n’k' na mednarodnem sejmu ,* ^jjj n . । tu osvojili pet zlatih in Dobre volje nam ne mani ^rZ11^' f tudi, da boste za nas dom - 1 ., .. mlada zajčja rulada, jurčkov pire. ; njava, polenta z bučnimi krapec s skuto kuhana hr m kostanj, brmjeva omaka z ml za samostojno pot kot podjetnik kulinarik. V tem sem videl svoj izziv, možnost napredovanja in razvoja. Sam se financiraš, sam se sponzoriraš, potrjuje te samo kvaliteta Je bistveno težje kot delo v nekem ustaljenem in preverjenem ritmu, vendar ni mi žal. V svojem poklicu sem napredoval in to je bistveno« Biti kapetan reprezentance, kakršnekoli, pomeni veliko odgovornost pa tudi priznanje. »Zame je bilo to imenovanje velika čast, potrditev in hkrati tudi ogromna obveza Tako kot v športu Imenovali so me pred štirimi leti v sekciji kuharjev in slaščičarjev, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Sicer je že obstajala stara ekipa, vendar, spet tako kot v športu, jo je bilo treba osvežiti. Ekipa se mora pomlajati, saj novi ljudje vnašajo vanjo nov duh, nove ideje in moči. Za kapetana sem bil primeren tudi zaradi svojega statusa in poznavanja slovenskega kuharskega kadra. Pri izbiri svoje ekipe nisem bil obremenjen ne s podjetji, ne z imeni, izbiral sem lahko brez omejitev, res samo dobro. Odločile so kakovost in osebnostne lastnosti - samozavest, profesionalnost, inovativnost Kdo pa so člani ekipe? »Z mano vred nas je šest - pet moških in ena ženska Alenka Kodele prihaja iz Hita Nova Gorica, prav tako tudi Matjaž Cotič in Borut Jakič, potem je z nami Janez Dolinšek iz Grand hotela Union Ljubljana in Danilo Kozar, prvi mož kuhinj v Termah 3000.« »Rekel sem že, kakšni so bili kriteriji za izbor kuharice m kuharjev, morda pa je res nekaj v tem. kar pravite « Ali ni čudno, da so člani ekipe v glavnem moški, ob tem, ko je znano, da doma vrtimo kuhalnico v glavnem ženske? »Je čudno z vidika emancipacije, vendar so danes stvari drugačne Moški doma danes tudi kuhamo, likamo, peremo .Ali smo boljši ali slabši kuharji od žensk, je relativno, zagotovo pa lahko rečem, da si za opravljanje teh stvari vzamemo več časa. Hočemo se potrditi.« Kje potekajo vaši treningi, priprave? »Vsak trenira sam pri sebi, vsak dan. Tudi ponoči. Takrat sanja o jedeh, dodaja, odvzema in naslednji dan jih v praksi preizkusi. Jedilnik za olimpijado je sicer določen, večkrat preizkušen, to pa ne pomeni, da se ne da še izboljšati kakšnih detajlov ali videza. Tako kot športniki, smo tudi mi omejeni s časom, ki ga ne smemo prekoračiti. Torej lahko govorimo tudi o kondicijskem treningu.« Olimpijada bo v Nemčiji, v Erfurtu, od 16. do 21. oktobra. »Tekmovali bomo v dve h različnih panogah Najprej štiri ure kuhamo meni za 110 oseb. Za sto obiskovalcev, deset za ocenjevalce Vse poteka po strogih olimpijskih pravilih, ocenjevalci naših izdelkov so svetovno znani kuharski velemojstri, mojstri nad mojstri, na čelu s Siegfridom Schafferjem. Tekmuje 32 ekip z vsega sveta, največ razvitega, kjer si lahko taksna tekmovanja tudi privoščijo m kjer je zavest, da je podoba države tudi njena kulinarika, dovolj visoko razvita.« • Je razvita tudi pri nas? »Čeprav smo olimpijska ekipa, nimamo takšnih olimpijskih bonitet kot drugi. Kuhanje pač Bo olimpijski jedilnik torej dišal po Prek-muju? »Prav gotovo. Jedilnik je obarvan po naše, vključen pa je tudi svetovni trend - to pomeni uporaba sestavin z manj maščob, veliko zelenjave, svežih začimb m pravilno obdelavo. Ko sem rekel, da bo jedilnik naš, sem mislil na primerna ribo zlatovščico, ki jo lahko najdemo samo v Sloveniji, na potočne postrvi in rake, na piro, na ajdovo moko, na srno in zajca, kar se mi zdi, da precej diši po Prekmurju.« Kri ni voda, pra vi jo. •Da, to se je potrdilo tudi v moji življenjski zgodbi. Čeprav nismo od nekdaj gostinci - oče ima sedaj sicer gostilno v Ljubljani - je bila mama tista, ki je nehote določila mojo pot. Kot glavna kuharica se je vrsto let kalila v veliki družbeni prehrani po starem in preizkušenem receptu - pristno in domače. Seveda so bile moje ambicije čisto drugačne. Drugi so časi, pa tudi ženske v določenih obdobjih življenja nimajo te možnosti, da bi se profesionalno razvijale kot moški. Je pares, da moja mama izredno dobro kuha, od nje sem se veliko naučil Druga ženska, ki je usodno stala na moji poti, je bila Olga Markovič, med drugim tudi osebna kuharica maršala Tita Učila me je na gostinskem šolskem centru v Ljubljani v času, ko je bil šolski sistem čisto neka] drugega kot danes. Pol leta smo bili v pravi šoli, pol leta smo kuhali Po treh letih, ko smo šolo končali, smo bili že čisto samostojni kuharji Kasneje sem šolanj e'nadaljeval ob delu, na višji šoli za šefa kuhinje, kar sem kot 22-letni mladenič tudi postal« Kljub uspehu pa Matija, za prijatelje Matjaž, ni želel ostati na enem mestu. »Med delom sem spoznal vse slovenske pokrajine, pot me je peljala tudi v tuj mo, na sezonsko delo, kuhal sem v številnih hotelih in restavracijah. Pred de se timi leti sem se odločil - pečen file zlatovščice - mousse s potočnimi raki, ribja Ido basa grahov pire, pira z zelenjavo, paradiž nikov konkase - žafranova omaka, peteršiljev pesto Glavna jed Olimpijske igre v Atenah še niso pri koncu, ko se bodo kmalu začele nove, bolj dišeče in slastne. Poznavalci pravijo, da imamo Slovenci tam več možnosti kot v Grčiji, med drugim tudi zato, ker sta v ekipi dva Prekmurca. Vodi jo Matija Pozderec, znani in potrjeni kuhar doma in v tujini. Rojen sicer v Ljubljani, vendar z globokimi koreninami v Črenšovcih in Veliki Polani. Sam pravi, da je naš in da je na to izredno ponosen. ____ ni olimpijska disciplina hi H- -' pijada z zlatimi medaljami, z® najboljši na svetu Pri nas je 1 v turističnih m še kakšnih mg ,pl' * rbijo za promocijo dežele. °i£toSteH linarična ponudba ni dovo J • ,p(yi turistični ponudbi Mi v .jnj:-.*1' . ? Kuharska olimpijada Bo tokrat le zlata? p^n avgust 2004 MllKsi____ Velika TRIPENKETA Pomurk in Pomurcev se je v avgustovski vročini potilo ob pednjih treh domislicah, ki jih Ponova trojka oblikovala kot J^ašanja za tokratno anketo: Rop je obljubil pomursko avtocesto do leta 2008. Kaj pa vi pravite? Pomurska zemlja je menda bogata z nafto. Kaj bi napravili, če bi bila vrtina na vaši zemlji? Kakšno spodnje perilo vam je najbolj všeč? Sonja Kolbl Bojana Fartek delovna terapevtka, Radenci policistka, Podgrad Milan Belec Radoslav Sukič odvetnik, Murska Sobota Zoran Hoblaj Metka Sraka, odkrita nafta, ta njiva ne bi bila več moja, na n|e| la resi Imam samo eno njivo, in če bi bila '9ice, za mlade seveda. Pri starejših pa naj spodnje peril lo čimbolj pokrije telo žensko spodnje perilo je zgoraj brez, lo ohlapna majica in »bokserice«. Najlepše mene pa ne bi bilo več tul predsednik oldtimerskega društva Janez Puch, Železne Dveri Odvisno, za koga je perilo. Če je zame, nimam nekih posebnih zahtev, razen, da je čisti bombaž in da je udobno. Če pa govorimo o ženskem perilu, pa je lepo, če ženska svoje čare poudari še z lepim perilom, vendar moro biti okusno izbrano. Saj veste, lo je kot smetana na vrhu torte. ^Ha ha, ha! Le kdo še verjame praznim obljubam v deželi tej naši?! ^Ropova obljuba je predvolilna torta brez svečk. Jih pa bomo upihnili tokrat, ko bo avtocesta resnično zgrajena, po mojem leta 2015. Začel bi razmišljati, kako potrošiti milijonsko odškodnino, ki bi jo od države prejel za razlaščeno naftno zemljišče. ^Spodnje perilo je del intime vsakega posameznika. Tisto, kor je meni všeč, je torej moja intima - le-ta pa ni za javnost. Verjamem, da bo res tako, čeprav nisem nikjer zasledila, ali bo ta avtocesta šest- ali desetpasovna. Predlagam pa, da se en pas avtoceste za dobo 10 let nameni prebivalcem Pomurja, ki zdaj živijo ob obstoječi cesti in vsakodnevno prenašajo hrup in tresljaje, da ga za to obdobje uporabljajo samo oni. Povezala bi se s strokovnjaki za nafto, in sicer iz Amerike, da bi se tako izognila morebitni vojni. V VV’t ©Ne bi prav nič dosti zapletal, ampak bi raje j ' . I j ' I užival v sadovih »črnega zlata«, poleg tega u j • pa bi se ob današnjih cenah naf’e lahke šel I ni malega šejka m bi Sobočanom namenil del ' ' pogače, tako da bi jim podaril stvari, ki jih me- slo, kot je Murska Sobota, potrebuje. Tako bi preuredil soboško kopališče v sodoben sistem bazenov s savnami, masažami in vsem, kar spada zraven, ob Fazaneriji bi naredil Športnorekreacijski center in na novo uredil kinodvorano. Q Pomursko zemljo so prepojili pridni ljudje z znojem ob zavzetem delu. Delček tega je gotovo ostalo v zemlji kot nofta. Če bi bila vrtina na moji zemlji, bi za njeno izkoriščanje takoj pooblastil poslance državnega zbora, saj so edini, ki res kakovostno opravljajo svoje delo in so v ponos vsem nam. .Ob gledanju reportaže se mi je utrnila misel • Rop je bil videeti kot dojenček v plenicah: prav lep nasmešek, hkrati pa ga spusti v hlače. Nikoli ne verjamem v obljube politikov, zlasti pa ne sedaj pred volitvami. Od Ropa oziroma vlade bo treba zahtevati, da za Pomurje nadvse pomembno obljubo vsako leto znova jasno ponovi v posebni izjavi za Vestnik. Spodnje perilo je lahko okras, nuja ali nepotrebna navlaka. Nekateri modeli manj pokrivajo kot odkrivajo (tangicej. Gotovo je najlepše perilo na telesu tuje ženske. Čipkasto, romantično, modro. Predvsem pa takšno, ki ni všeč samo meni, ampak tudi nasprotnemi . spolu. Bilo bi super. Zgradila bi rafinerijo, v kateri bi dobili zaposlitev vsi brezposelni iz Pomurja (če bi seveda hoteli delati), dobiček od proizvodnje naftnih derivatov pa bi namenila za dokončanje izgradnje porodnišnice v M. Soboti in tudi za avtocesto. Tako bi Ropovo obljubo skrajšala na leto 2006. višja knjižničarka v PiŠK, Murska Sobota tajnik Mestnih četrti Murska Sobota: Pomurci smo bili že do sedaj največji naivci zgodbe o avtocesti, zato ni potrebno, da še naprej sprejemamo tak status. Verjamem, da sicer avtocesta bo, vendar se mi zdi realnejši rok do leta 2010, in to le za del od Maribora , do Murske Sobote. WPA avgust 2004 Pen 32 Milan Balek prijateljuje T Tl f VI 1*1 Y1 fl O’ s kraljico športa n & Župani so med nami iz Ljubljane na Triglav Žetev v štirih slikah »Srečen sem. Sem vesele narave in rad imam ljudi. Sem komunikativen in ukvarjanje s športom me osrečuje. Narava je zame Bog in Bog je naravah mi je ondan pripovedoval soboški rojak Milan Balek, ki živi zadnjih 20 let v Ljubljani. Osvojil je nešteto odličij za tek, hitro hojo, smučarski tek in kolesarstvo. In nadvse rad hodi v hribe. Nedavno se je peš odpravil iz Ljubljane na Triglav. Šport kot zdravilo Hitronogi osvajalec ravnine in višine Milan Balek je bil rojen v Murski Soboti leta 1950. Tam je končal osnovno in srednjo ekonomsko šolo. S športom se je začel ukvarjati že v otroštvu Imel je zasenčena pljuča in s pomočjo telovadbe je ozdravel. V TVD Partizanu v Soboti je začel z orodno telovadbo. Nadaljeval je z nogometom in občasno z atletiko. Na koncu se je odločil za kraljico športov. Ko mu je bilo 16 let, je bil že jesenski prvak v krosu na soboški srednji ekonomski šoli Po vojaščini je delal tri leta v Pomurski založbi. In potem si je poiskal zaposlitev v ABC Pomurki-internacional Deset let je delal v Murski Soboti in pred 20 leti se je zaradi družinskih in športnih razlogov preselil v Ljubljano. Še vedno je zaposlen v Pomurkini mednarodni trgovini kot komercialno-devizni tehnični referent. V Ljubljani se je včlanil v Železničarski atletski klub. Ta se je preimenoval v Atletsko društvo Ljubljana. Še vedno je član. Od leta 1981 do 1991 je bil član Jugoslovanske atletske reprezentance. Za izbrano vrsto Jugoslavije je tekmoval 10-krat Nekajkrat je sodeloval na balkanskih atletskih igrah Dvakrat je bil državni prvak Jugoslavije v članski konkurenci v hitri hoji. Zaradi težav s koleni se je namreč leta 1980 preusmeril s teka na hitro hojo Dosegal je vrhunske rezultate. V hitri hoji je že prvo leto posegel po medalji. Bil je tretji v Jugoslaviji in postal tako rezerva za državno reprezentanco Uradno je nehal tekmovati v atletiki po razpadu Jugoslavije. S hitro hojo nadaljuje rekreativno. Udeležuje se veteranskih prvenstev. Občasno za rekreacijo kolesari, planinari... Brez planin mu živeti ni Veliko mu pomenijo pižpme Takoj ko se ob jutrih ozre iz Ljubljane proti Alpam, mu to polepša dan, pravi. Ko je še delal v Pomurski založbi, je postal član taborniške organizacije Takrat se je prvič odpravil v Kamniške Alpe Bil je na Skuti in Grintavcu, da bi si pridobil veščine planinca. Po prvem obisku gora leta 1971 je tako vzljubil planinski svet, da je postal planinski vodnik in je v gore spremljal skupine prekmurskih planincev. Na svoj način je vzpodbujal omahljive ravnine? in podvig jim je uspel. Zdaj v glavnem obiskuje Julijske m Kamniške Alpe V gore se odpravi vsak prosti konec tedna. Včlanjen je v Planinsko društvo Ljubljana Matica. Zadnjih nekaj let se udeležuje posebnih planinskih podvigov Vodniški odsek ljubljanske Matice organizira letno 5-dnevni planinski izlet na Triglav m Krn. Planinci se peš odpravijo iz Ljubljane na našo naj-visjo goro Odidejo izpred društvene pisarne v Miklošičevi ulici v Ljubljani Prvo noč prespijo na Lubniku, drugo na Ratitovcu, tretjo v planinski koči na Voj ah in četrto noč na Kredarici Peti dan gredo na vrh Triglava. Še isti dan se spustijo prek Planike v Krmo Od tam še odpravijo do Mojstrane, kjer jih čaka avtobus za vrnitev v Ljubljano. Tako pot je opravil tudi prejšnji mesec Dnevno je hodil 8 do 10 ur. Urjenje v hitri hoji Balek je še vedno nosilec vseh državnih rekordov v hitri hoji v članski konkurenci. Meni, . Milan Balek v okolju. da hitra hoja trenutno v Sloveniji nima perspektive, ker ni podmladka. Podobno je pri nas s skoki v vodo A se še vedno uri v hitri hoji. Ima vse rekorde od 10 do 50 kilometrov. Nima le državnega rekorda v hoji na 5 kilometrov na prostem. Je pa lastnik dvoranskega rekorda na 5 km Dosegel ga je v Atenah v Grčiji Edino na tem področju je veteransko prvenstvo. Na letošnjem je v svoji kategoriji zmagal. Hoja in tek na smučeh Doslej je bil na štirih tečajih hoje in teka na smučeh. Je verjetno med prvimi Pomurci, ki se je začel ukvarjati s tem športom. V Soboti ga je navdušil za ta šport njegov nekdanji direktor Vlado Fajfer Sčasoma je postal vodnik za hojo m tek na smučeh Na tovrstne zimske in letne tečaje je hodil v Kranjsko Goro in Planico, ko je še živel v Soboti. In potem je treniral po kanalu ob Fazaneriji. S tem športom se v Ljubljani ukvarja rekreativno. Vabljivo kolesarjenje Nazadnje je sodeloval na najdaljšem slovenskem kolesarskem maratonu Franja Dolg je 150 km. Vozilo je 1700 kolesarjev in jih pripeljalo v cilj 1581. Sodeloval je v kategoriji veteranov letnikov 1945 do 1954. Na tem maratonu je bil enajstkrat. Milanov najdaljši kolesarski maraton je štel 218 km. Šlo je za promocijo olimpijskih iger treh dežel brez meja (Avstrija, Italija, Slovenija). Igre je potem dobil italijanski Tor mo. Udeleževal se je slovenskih alpskih maratonov v dolžini po 200 kilometrov Pogosto je v Prekmurju Milanova hčerka obiskuje drugi letnik arheologije. Pogosto se z mamo odpravi v njeno rojstno Idrijo, kjer je menda poleti hladneje kot sredi Ljubljane Milan pa se predaja omenjenim športom, stikom z naravo Enkrat do trikrat mesečno se odpravi v Prekmurje. Obiskuje mamo, ki je že deset let v domu starejših v Rakičanu Milanov precej mlajši polbrat pa živi v Nemčiji m se rad pripelje v Ljubljano. Ko se Milan pripelje v Prekmurje, najprej obišče mamo, ki ga vedno težko pričakuje. In potem se zapelje naokoli s kolesom. Rad obišče prijatelje, še posebej Antona Puškariča, nekdanjega nogometaša Mure. Ima lepo vinsko klet na Trnavskem bregu nad Filovci. Milan rad kolesari po Goričkem in po obmur-skih gajih. Tu in tam se zapelje po Kroški cesti oziroma po soboškem Turopolju in v mislih niza spomine na otroštvo, mladost. V Ljubljani trenira tedensko trikrat do petkrat kolesarjenje, hitro hojo... Videvati ga je na neprometnih območjih našega glavnega mesta. Bere in pesni ___________ Balek je velik ljubitelj knjig. Ima bogato osebno knjižnico. Všeč so mu dobri romani, potopisi. Z branjem vrhunske literature si bistri psihologijo spoznavanja Že kot srednješolec je pisal pesmi in to občasno še počne. Papirju je med drugim izlil: Dva na eni klopi promenade, dva na klopi v siju zvezd... In zaradi izjemnega sožitja z naravo ter veselega značaja je Milan Balek ohranil mladostni videz, optimizem, sproščen nasmeh ^<11 Franček Štefanec ’. i '.. -'uM' ■< ■■••ir"' wi ■ ■ v - . v ■»n joti ’ T 'Ur X ' L Če je kome" < ' . • e kose toupa FRANC CIPOT je največji. Vsaj kar zadeva velikost komune, ki ji načeljuje. In v Moravskih Toplicah nimajo zgolj turizma, ampak tudi kmetijstvo. V domači vasi (Tešanovci) je župan Fen pokazal, da to (kmečka opravila namreč) tudi sam zelo dobro obvlada. Oglejte si njegovo spretnost v mini fotonadaljevanki! .C gegra J J i 1 £ J i 2 s s r ii [ r o s o 5 n D z J <1 tl ; Id h i K ti Odi mala, gor me vužgi Po napornon deli mrzla kapla (z nesebično pomočjo poslanca DŽUBANA) BINK 33 p^n avgust 2004 Marija je zanosila O Bobi ima na tisoče originalnih značk, zastavic, dresov, žog ... 111 poroka je bila Mna... *>šce o zetih & Zeti o taščah ?s c c: i F® ■< C d i «8 C! Ko človeka obsede ljubiteljsko zbiranj ^Mje šel na prvi pogovor k bodoči tašči kot po trnih 71detna upokojena trgovka iz Radencev, je gotovo vsega । anja vredna- soproga, mama, babica in seveda tašča O tem se j. '■ dobrih 30 let nedvomno prepričal tudi njen edini zet, sicer K? tIllzarBkl mojster, podjetnik in še posebno znan ribič Andrej [fedkntdi: pri Gornji Radgoni. Ravno na Andrejevem domu v praznovanju rojstnega dneva vnukinje in hčerke Tami, pog^W' '11 hkratna gosta pentutarske nadaljevanke in v prijetnem lil . ■'■ *2v$deli marsikaj zanimivega, veselega in prijetnega, a smo tudi o neprijetnem dogodku, ki je še posebno za vedno v prf] " ■življenje Vrečevih in Tirševih. Preti natanko 13 leti je namreč it,, uln’ nesreči na Tišini umrl takrat 19-letni Tomi Vreča, Andrejev u'-in vnuk. In po njegovi smrti sta se And rej in soproga Marija, še hčerko Sanjo, odločila za še enega otroka in na ii^. ' "J ornenicna Tami, katere rojstni dan so praznovali. Ob tem H .. 1 ® žalostnem dogodku, ki je vse skupaj nekako še bolj zbližal nara' ’ pa ie v odnosu med našima sogovornikoma vse drugo ,'' Realno. To pa se je začelo že pred dobrimi tridesetimi leti. ’ma z možem Vinkom, upokojenim računovodjem * ‘‘Uuk ’'' ' kderKe štorije še sina Danija, skupaj pa tudi pet vnukov si) ' ^ar'Ja izvira i z Po lic pr i Gor nj i Radgo ni, po po roki z Vinkom :i"'" dcrtnoh meji v Gornji Radgoni, šele pozneje, ko stabila XjX" V Radenski, sta se pred 34 leti preselila v Radence sr.a ge sicer vrniti v Radgono, toda premislila sta se, ker bi I5'0 de vse na novo. Sedaj, ko sta upokojenca, veliko pešačita, ata v vrtu, sta v upokojenskem društvu, obiskujeta morje in ^žiui ' povPrečno dvakrat tedensko pa sta na obisku pri Marijini A.,ratlska' smo problem hitro rešili s poroko. Oktobra 1971 sta se a prihodnje leto pa sta že postala starša. Šolo je Manja k , ' da je Andrejeva mama varovala pokojnega vnukca Tomija . «s je, '' vekka obremenitev za vse, a se je vse skupaj dobro izteklo ^u. bum Andrejeve starše in tudi Andreja poznala že prej in hj . 1 l" 'n šoku nikoli nisem niti pomislila nič slabega o Andreju spoštujem, pa potrjuje tudi dejstvo, da ga dvakrat ali n’ščem,« pravi tašča Marija, ki dodaja, da se m dobro vtikati v " 111 potem do težav in zapletov ne mo p skupaj, tako ; osnovne šole, tudi v glasbeno so o srečevala, toda glasba še bol) zbližala. Pozneje sva s« .g ljubezen *’*’*£*■ dokler nlsem prlsel 12 V°iS cer da sva bila oba še Xa in Prišlo je to poroke itd. Res je si ’ gam menim, da ' X J' imel 22, ona pa 18 lettoda t0 nl" kak0 predolgo ' na Xy, 6’ da Hr sedaj mladi ne poročajo m poroki živela jmi X, z Marijo sva imela iste cilje m s sem bkro začel ' :atj '' 1 okni kjer smo tudi danes, o . in kmalu je vse grešne sobe, pomagal mi je tast da - ivela 6 p*n ■ i*diI za naju je bilo najbolj p ^Mjenje je moralo ^4 : je bilOi ko sva ostalabrezTomija, kajtl bda v,r Pc>zitivno )e, da sva potem do ia gjedala.« nam )e '-«Uh m sva na vse skupaj i 30 obletnico, odkar N Vreča’ki ravn°let°S ^stal uspešen obrtnik oz pnrvi*l mizarsko delavnico in p .. bberka Sanja, kije X t»v''' č&mer mu sedaj pomaga tudi s a > $ t^r r'^klicna lesarka. «r>omnil Pa se 'e tudl' govori samo najboX P 0 porokl »Bd Xw^P^ic kTirševim, ko so se morah d J senl imel, a se bn trnih. Še zdaj čutim, kako tez Kljub temu je bil 'O J' i" °’ sem moral pozvoniti pri v p neje pa je bi io vse tk' ko sem moral prvič priti k njim, o deseUetja je vse v hi?1'" smo se dogovorili in vsa ta e živijenja, saj eX* reQ” Prt njih sem spoznal neto dr b fej „ vse ^upaj J 1 'ek^o samo delali in delali, pri 0J P^ pQvedalb da X i(X Iti taki i je ostalo tudi dandanes. > vtlkKnm v M" d J*4*0, du »poru pB nP mHte prl 'trasten ribič, že 30 let je X Ejj , - ',du la And rej, ki je že od malega s . ostal, kot pravi, in 161et tudi predsednik. Ihto ^’kler bo sprejemljivo za vse okrog OsteB. spominkov V prekmurskem Dobrovniku ali kjerkoli drugje bi .lahko odprl muzej, kakršnega gotovo ni nikjer v bližini - Od Puškaša in Štruklja do Šil je, Brigite in Janice -Od Tokia in Seula do Madrida, Lizbone in Havane... Že mnogokrat potrjeno dejstvo, da tudi konjiček, ljubiteljsko zbiranje različnih spominkov, lahko dobesedno »zastrupi- človeka, se gotovo kaže tudi pri Francu Bobovcu iz Dobrovnika, ki ga poznajo mnogi v Sloveniji in tudi zunaj državnih meja kot »nogometnega novinarja-'. Bobi, kot ga kliče večina znancev in prijateljev, je bil rojen leta 1951 v Lendavi. Po šolanju se je zaposlil v kadrovski službi lendavske enote mariborskega Primata, toda gospodarska recesija je naredila svoje, tako da je tudi on ostal pred dobrim desetletjem brez službe. Potem se je skoraj profesionalno posvetil svoji »stari ljubezni« - športnemu novinarstvu. »To me je vedno zanimalo in zato ni bilo nobenih težav Posebej me je za nimal nogomet, katerega sem tudi redno igral,« pravi Bobi, ki je v mla- dosti, predvsem v sedemdesetih in tudi osemdesetih letih, aktivno igral za lendavsko Nafto, pozneje pa je igral predvsem mali nogomet. Pravzaprav pa je Bobi vseskozi v športu, predvsem nogometu. Prav pri športu, toda ne nogometu, temveč pri namiznem tenisu, je nekako tudi spoznal in se zaljubil v svojo življenjsko sopotnico Gabiko, ki je igrala namizni tenis, in s katero si je ustvaril družino z dvema pridnima otrokoma. Tako Petra uspešno študira angleščino in nemščino v Budimpešti, Robi pa tudi študira, in sicer živilsko tehnologijo v Mariboru. In dokler Gabika dela v razvojnem laboratoriju pri Nafti Lendava, je Bobi doma, kjer poleg pisanja za časopise varuje hišo, ureja svoj muzej, ki pa je poglavje zase, obiskuje bližnji madžar- ski Lenti ipd. Poleg družine pa je njegova največja ljubezen v življenju gotovo ljubiteljsko zbiranje raznih spominkov in sedaj ima doma že pravi muzej z več tisoč različnimi eksponati, ki so bogastvo neprecenljive vrednosti še zlasti za prave zbiralce. Z zbiranjem je začel približno s petnajstimi leti, torej pred skoraj štiridesetimi leti, ko je predvsem zbiral nogometne značke in zastavice Posebej všeč so mu bile večje zastavice, ki sta si jih pred začetkom tekme izmenjevala kapetana. Ko gre za značke, so ga zanimale in ga zanimajo samo kakovostne emajlirane značke. Ko je postal športni novinar, je vzpostavil še več stikov, tako da je še bistveno lažje prihajal do vseh vrst suvenirjev. »Na začetku sem večinoma prosil znance, da so mi prinašali značke, zastavice, drese ipd, pozneje pa. so mnogi ljudje izvedeli za mojo veliko ljubezen in potem so mi jih sami prinašali Sicer pa: sem najprej začel zbirati nogometne suvenirje - značke nogometnih klubov. Spomnim se, da mi je prvo poslal zdaj že pokojni inžemr Dušan Paradama iz Splita (to je bil romunski klub Progresul Bucu-resti) pri osemnajstih letih. In takrat sem se resnično navdušil za. ta konji ček, ki sem ga podrobneje spoznal na obisku v nekdanji ČSSR, kjer je bilo zbiranje značk izjemno priljubljeno,« nam je razlagal naš sogovornik, ki ima sedaj prav vse zelo lepo urejeno in sortirano, tako da je ogled »muzeja v Dobrovniku« pravo doživetje. Sedaj pomagajo Bobiju pri zbiranju športnih suvenirjev - poleg značk in zastavic so to različne slike, nogometne žoge s podpisi s pomembnih nogometnih tekem, originalni nogometni dresi, katerih gotovo nima nihče v Sloveniji - na različnih športnih, keto, ki potrjuje, čigav je dres, na kateri tekmi je bil oblečen in kdaj je bila tekma odigrana. Tako so tukaj dresi takšnih zvezdnikov, kot so Recoba, Raul, Mihajlovič, Bozgo, Šiljak, Zahovič, Milanovič, Čeh.... tukaj pa je tudi veliko originalov številnih svetovnih reprezentanc in klubov Poleg značk in zastavic ter dresov pa imam polne vitrine pokalov, plaket in priložnostnih spominkom v čast jubileju ali kot priznanja za dosežke in darila ob srečanjih. Tukaj so tudi spominki z velikih tekmovanj (olimpiade, svetovna in evropska prvenstva, u-niverziade ...j, posebej pa sem navdušen nad su-venirji federacij in športnih zvez, zato na svetu ni države, iz katere ne bi imel vsaj dva ali tri suvenirje.« Po Bobijevem mnenju je treba imeti predvsem idejo in potem ni težav. Sam predvsem nogometnih zvezah -Strogo sem se specializiral in zanimajo me samo nogometni klubi, nogometne federacije in zveze ter tudi nekatere druge športne zveze iz različnih držav in olimpiade ter svetovna prvenstva. Za eno kakovostno značko, ki jo potrebujem, sem pripravljen dati tudi tisoč drugih. Včasih mi kakšen znanec med pospravljanjem kleti ali podstrešja podari tudi več kot 5000 različnih značk, a med njimi ne najdem niti ene, katere ne bi imel oz. bi jo potreboval. Poleg več tisoč kakovostnih, izvirnih in tudi unikatnih značk imam tudi veliko fotografskega materiala, iz katerega si urejam lastni arhiv, saj se zavedam, kako pomembno je, da ohraniš kakšno kakovostno sliko. Seveda je vse to treba kakovostno zaščititi, kajti sicer je vse delo zaman. Tukaj so originalni nogometni dresi, predvsem tisti, ki se izmenjujejo na pomembnejših mednarodnih in meddržavnih tekmah. Imam tudi drese in zastavice vseh tekem, ki jih je slovenska nogometna reprezentanca odigrala od osamosvojitve dalje. To je pravzaprav zgodovina, tukaj so tudi stvari z EP m SP, kamor se bo Slovenija znova težko kmalu uvrstila« nam je pripovedoval med obiskom v Dobrovniku Franc Bobovec. »Zanimajo me le originalni dresi in večinoma imam na njih tudi posvetila igralcev z eti- je veliko videl v Realovem muzeju v Madridu ter Barceioninem na Nou Čampu. Zanj so tudi atrakcija nogometne žoge s podpisi asov in legend (tudi celih reprezentanc in klubov z vseh celin), posebej pa je vesel žoge z zadnje tekme Slovenija ■ Hrvaška, ki nam žal ni prinesla sreče, da bi se uvrstili na EP na Portugalskem. Zadnja izmed žog, ki je v zbirki, pa je od Klitona Bozga in Vladimirja Jugoviča, nekdanjega jugoslovanskega reprezentanta in nogometaša Crvene zvezde ter Milana. In kaj je Bobiju še posebno pri srcu? »Najljubši izmed vseh suvenirjev mi je moj lastni dres izpred dobrih 30 let, ko smo imeli v Lendavi ekipo malega nogometa (Fist). V Sloveniji takrat ni bilo malega nogometa in smo kot edina tretjeligaška ekipa nastopili na mednarodnem turnirju v Sombotelu na Madžarskem, kjer smo premagali tri prvoligaške ekipe in dosegli velik uspeh To je bil za nas velik dosežek in zato mi je dres z omenjenega turnirja še posebno dragocen.« Bobi ima tudi ogromno športne, predvsem nogometne literature, videokaset in podobnega gradiva Njegov največ ji partner pri zbiranju pa je nekdanji vratar hrvaške nogometne reprezentance Marjan Mrmic iz Varaždina. Z Mr miče vi mi so tudi družinski prijatelji, in ko se srečajo, ženi predvsem razpravljata o kuharskih receptih, Marjan in Feri pa o su-venirjih . Oste Bakal p^n avgust 2004 Robi in Vonj z žara Dolgi pogovori veliko več kakor pomenijo Robi s pevskim zborom Štefana Kovača pred Brooklyinskim mostom nekega kraja, pa naj York,« je končal Robi. Robi Poredoš pravi, da je mesto polno še veliko drugih zanimivih in navadnim turistom skritih kotičkov. V Queensu na primer mu je najljubša tržnica, kjer imajo svoje stojnice in kioske prebivalci nekdanje Jugoslavije. »Tam lahko kupim veliko slovenskih izdelkov, ki naju z Natašo spominjajo na dom, ali pa se naužijem vonja po čevapčičih in ražnjičih, ki dišijo z žara, veliko slovenskih izdelkov prodajajo tudi v trgovinah, ki so last Poljakov,« je povedal Robi. Doma na štedilniku pa nastajajo domače, prekmurske jedi »Meso in sveže izdelke ni dovoljeno prinašati v Združene države, toda včasih se komu vseeno posreči pretihotapiti domače prekmurske ocvirke ali kos šunke,« ameriški »ustvarjalci dogodkov« odpotujejo na počitnice. Takrat se Robi za kakšen dan ali dva izmuzne iz New Yorka in se odpravi na obisk k svojemu tastu na Florido. Čeprav živi v Ameriki, je tudi njegov tast iz Prekmurja. Dušan Klepec je odšel v Združene države kot predstavnik Slovenijalesa, nato pa se je odločil, da bo tam tudi ostal. Z Robijem se veliko pogovarjata o Prekmurju in nemalo Američanov ju včasih čudno pogleda, saj nikakor ne morejo ugotoviti, v katerem jeziku se pogovarjata, ker večina še nikoli ni slišala prekmurščine Izjema so dobri Robijevi prijatelji v New Yorku, kot sta na primer Darja Gačnik, ki je lastnica tamkajšnje slovenske turistične agencije, in pater Krizolog, ki vodi slovensko cerkev na Manhattanu Čeprav živi Robi v New Yorku že več kot šest let, še vedno nekoliko pogreša Prekmurje. »Zato včasih moji telefonski pogovori z Mursko Soboto trajajo tudi po po) ure in več, toda na srečo je cena telefonskih impulzov v Združenih državah zame nižja kakor v Sloveniji,« je dejal Robi. V Mursko Soboto prihaja najmanj enkrat na leto. Njegov oče Jože se že veseli njegovega obiska v septembru in bolj za šalo kot zares pravi, da Robija doma že čaka velik kup hlodov, iz katerih bodo morala nastati drva « Večkrat kot Robi leti čez veliko lužo Nataša. Njena letalska družba med drugim povezuje New York z Rimom, Firencami in Madridom ter še z nekaterimi evropskimi mesti. To so tudi njene tako imenovane službene destinacije, zaradi katerih je včasih tudi po dva ali tri dni od doma. »Ko sem v Evropi, sem po eni strani vedno tako blizu Sloveniji, po drugi strani pa si zaradi službe ne bi mogla privoščiti, da bi me čakalo letalo polno potnikov samo zato, da bi skočila do Prekmurja,« se je nasmehnila Nataša. Ambasador Prekmurja »Robi je v New Yorku ambasador Prekmurja,« so povedali vsi tisti, ki so se že srečali z njim, pa naj si je to bilo na Broadwayu, na Brooklyn Bridgeu, v bližini Rockefellerjevega centra ali na Wall Streetu. Čeprav je pogosto zaseden s poročanjem in spremljanjem dogodkov, si vedno rade volje vzame čas, da pozdravi vse, ki pridejo v mesto iz njemu tako ljube pokrajine ob Muri, ter jim razkaže znamenitosti mesta, ki nikoli ne spi. »Pri meni sta že bila tudi moj brat Dominik in njegova Darja, ko bo nekoliko zrasel, pa bo z bo pel^ Robi Poredoš na Times Squared je vedel Robi. Iz njegove in Natašine pečice je nemalokrat dišalo po vsem New Yorku po ajdovih zlevankah ali prekmurski giban-ci ali pa po grajovon zelju. »Čeprav je najboljša prekmurska hrana tista, ki jo dobiva doma in ki jo na mizo postavi moja mama Marjana,« je trdno prepričan Robi Čas za kuhanje se v New Yorku najde predvsem v soboto m nedeljo, med tednom je Robi razpet med poročanjem iz Združenih narodov, z newyorške borze ter različnih državniških in gospodarskih srečanj in zasedanj. Velikokrat se mora odpraviti tudi v Washington, ki je prestolnica Združenih držav, kjer ima svoj sedež ameriški predsednik in kjer zasedajo ameriški kongresniki »V Združenih državah ob vsej poplavi javnih in zasebnih medijev še veliko bolj pride do izraza dejstvo, da je pri podajanju informacij najbolj pomembno, da si prvi« je razložil Robi, Njegovi prijatelji vedo, da zaradi šesturne časovne razlike med New Yorkom m Slovenijo pogosto piše novice in poročila pozno v noč, zato ga je zjutraj težko priklicati. Nekoliko mirnejši so poletni meseci, ko tudi njima naslednjič prišel tudi moj Maj. Pevci pevskega zbora Štefana^ pa se se zdaj šalijo, da mi niko1 odpustili vseh bolečin,- se je nasnl.^jjlfl bi Utrpele so jih njihove noge, ko prizadeval, da bi jim pokazal kar ■ *■ je mogoče videti v New Yorku, Prl ' zaradi svoje velikosti delal pi*du - V New Yorku v Združenih državah Amerike živi skoraj osem milijonov ljudi različnih J 4 ras ’n različnih veroizpovedi, med njimi belci, črnci, Azijci, Indijanci, Židje, katoliki, < Jt- evangeličani, budisti in z vsemi njimi tudi Robi Poredoš, čistokrven Prekmurec, ki je zajahalv najbolj znano ameriško velemesto, ki mu pravijo tudi Veliko Jabolko, zaradi službe in predvsem tudi zaradi svoje Nataše. Robi Poredoš je namreč newyorski dopisnik Slovenske tiskovne agencije, Nataša pa je njegova žena, ki jo je sicer spoznal v Murski Soboti. Po poroki sta se preselila v New York, ki je bil Natašino domovanje veliko prej, preden je spoznala Robija in kjer je zaposlena pri eni največji ameriških letalskih družb z imenom Delta. »New York ni običajno ameriško mesto, temveč je planet zase,« pravijo tako njegovi prebivalci kakor turisti. »New York živi svoje svetovljansko življenje, ki hkrati narekuje svetlobni tempo življenja v tako imenovanem finančnem delu mesta, kjer je bogastvo, ki se bohoti v stanovanjih najvišjih nadstropij manhattanskih nebotičnikov ter v trgovinah pete in sedme avenije, in kjer sta revščina in počasnost preživetja, ki pride do izraza v revnejših predelih mesta, kot sta na primer Bronx in Harlem,« je slišati od poznavalcev. Veliko Slovencev pozna New York tudi zaradi različnih nadaljevank, kjer smo lahko občudovali največje znamenitosti, kot so Kip svobode, Centralni park. Empire State Building pa veliko luknjo, ki je ostala za dvojčkoma po terorističnem napadu na tamkajšnji Svetovni trgovinski center. Med osmimi milijoni je tudi Robi Poredoš comrmmicaV''- Prekmurec v New Yorku avgust 2004 ------------------p^n festival trobentačev Guča 2004 Lijana Jurak vešalico, mučkalico ali »svatbeni kup us«. Lahko pa ješ kar na ulici, kjer ti v lepinjo položijo pleskavico, sam pa si jo obložiš z zeljem ali čebulo. Ljudje se pogovarjajo v vseh mogočih jezikih, prišli so skoraj iz vse Evrope, nekaj jih je celo iz Amerike, največ pa je Slovencev in Francozov. Vera inDras srečata znance iz Gornje Radgone, s katerimi se niso videli že pet let. Za soboto so napovedali obisk vnukinje Charlieja Chaplina, Kire Chaplin, ki bo o Guči posnela dokumentarni film. Ob vsem tem pa se z vseh koncev sliši glasna glasba Trubači obkrožijo mizo in igrajo, moški dvigajo roke in zatikajo denar na trobente, plesalka stopi na mizo in pleše, kot da ji gre za življenje. Kot da je v transu, se moški predaja zvokom trobente, ki si jo nasloni kar na uho Skladba je vedno hitrejša m glasnejša in pritegne še več poslušalcev in plesalcev. Na glavnem odru se vrstijo skupine, ki se potegujejo za nagrade, a nas bolj zanima dogajanje na ulicah. Najbolj živo je na glavnem trgu, kjer stoji nekaj metrov visok bronast kip trobentača. Mladi žvižgajo s piščalkami m plešejo, nekaj jih je splezalo prav na glavo trobentača in s pivom škropijo vse pod seboj. Srečamo se z našimi sosedi iz Logarovcev, ki taborijo na dvorišču pri enem do domačinov in ki so nam povedali, da so jih zjutraj ob šestih prebudili s topovi. Kljub temu so videti zelo dobre volje m so navdušeni nad utripom prav tako kot mi. Z Vero m Blanko odidemo v bližnjo galerijo, kjer so razstavili slike naivcev ter domačo *'4 Na carini r Batrovcih nam je tamkajšnji carinik f trenutku razbil vse dvome in ugibanja o tem, kako bomo Slovenci sprejeti v Srbiji. »Sta je, Slovenci, idete u Guču? A gde su vam trube?« Ježi na 'hu । m nadmorske višine, vsi drugi hribi pa . ?kr°g 900 m nadmorske višine. Nekoč, ko še ni bilo ih ' h e m so mora^ poklicati na zborovanje, so i Tor3 ' se s^ši več kilometrov daleč na okoliške ^či prV) 11 edicija, ki je stara več stoletij. Leta i960 so imeli v da i, ^^j1, ^ubača« in od takrat se vsako leto zbere več najbol}šega trobentača Odkorakali smo v I19 dni ^ar posrkali > vase. Glasna m: vsake;: koraku. Vzdolž vseh ulic so -■ K»“ ^'y110 kjer lahko kupiš vse mogoče majice s sliko °*1 Mladiča, »šajkače-, nože, obuješ lahko f j,. -ne čevlje, p o n uj a j o 1 ec to ve i zdelke, plete na oblačila ' ~>ovih ' mlade mačke, za. 100 din smo kupovali CD-™Sce. ^^“ntr^v, veliko je glinene posode, zadaj, za Bočile P°leg luna parka, pa veliko plastike, rabljenega S Join i ."^la. traktor, rabljeni avto, skuter, skratka vse, t^tii 111 Vse’ česar ne potrebuješ. Med vsemi temi ":i| Podjetni Gučani postavili priročne prodajalne 'h?r garaže m terase pa spremenili v gostilne, kjer . Pečeno jagnje, odojka, pleskavico, čevapčiče, in umetnostno obrt. Prijazna gospa nam je povedala, da je študirala v Ljubljani, da je bila na Triglavu in da bo še prišla v Slovenijo, ker se dogovarjajo, da bodo kmalu začeli k nam uvažati svoje izdelke. Predstavila nam je preproge, oblačila, vezene prte, vsi izdelki so iz naravnih materia- lov in lično narejeni Dve dekleti, oblečeni v narodne noše, sta nam zelo zgovorno in prijazno povedali vse o pridelavi olja, kisa in marmelade, kar smo seveda tudi kupile. Še slika za slovo in obljuba, da se naslednje leto zopet vidimo. avgust 2004 p^n Jutrova dežela peter i x. v r Iprvi z desne) ' ' - se zmeraj Lendavčan. Nobena dežela me ni tako prevzela kot daljna Japonska. Z opisi se enostavno ne da prikazati občutkov, ki jih doživljaš na poti, polni presenečenj in novih spoznanj o neki civilizaciji, ki je vredna, da deželo poimenujemo šesti kontinent. Vsako jutro napoči tam daleč za neskončnimi vodami Pacifika, ko se sončnih razlijejo čez neskončno vodovje in oblijejo gorato otočje bujno zelene dežele, M P pravimo Japonska. Dežela na robu največjega oceana slavi v juliju tudi praznik morja, ki jo prehranjuje in brez katerega dežela ne bi mogla obstajati, saj ne bi bilo gneče na njenih obalah, največji mostovi ne svetu ne bi mogli povezovati južnega otoka Shikoku z otokom Honšu in neskončni predori pod morjem bi samevali in beli shinkansen ne bi imel potrebe premagovati velike razdalje v osupljivo kratkem času. Prav tako se misijonar sveti Frančišek Ksaverij v sredic šestnajstega stoletja ne bi mogel v spremstvu portugalskih pomorščakovi vodstvom Pedra Silve da Gama izkrcati na eksotičnem otoku Hirado v Južnem korejskem morju, kjer je sredi budističnega raja zapustil vidne sledi krščanstvi tudi moderne Hirošime ne bi bilo, saj Američani ne bi imeli povoda za avantur modrim dečkom^id je za večno spremenil podobo tega cvetočega mesta Glavna rezidenca cesarske palače v Kyoto, kamor navadni smrtniki nimamo vstopa. Pagoda v parku Ueno v Tokiu. 'ili gejsam □k Spominski park v Hirošimi - 6. avgust 1945 Ribja tržnice v Osaki. fje čaka na kavalirje, da ga V negotovem svetu Kar na začetku moram priznati, da iti kar tako v lastni režiji v to daljno deželo, ni mačji kašelj. Polet iz Frankfurta do Osake kar traja in ga ni konca in ze si vsega naveličan, preden zagledaš iz letala skozi koprenaste meglice v kopaste oblačke odeto otočje južnega dela Japonske Tokrat smo bili trije, svak Arpad je bil udeleženec varilskega simpozija v Osaki, Bojan, moj evropski sopotnik iz mladostnih let, pa se nama je pridružil, ker je zaslutil pravo priložnost z zanemarljivim rizikom, saj to ni agencija, ampak naveza Novak Koveš, ki zagotovo zanesljivo deluje. Tako je mogoče mislil on, sam pa sem koval načrte za najdrznejšo avanturo vseh avantur do sedaj, saj v semantičnem pomenu tukaj prevladujejo japonske pisave, latinica pa je le eksotična posebnost, m to v angleščini in kar se da mikroskopsko varčno Mogočna bela ptica z Lufthansino posadko se je končno začela naglo spuščati in nenaden dotik koles z letališko stezo osaškega letališča Kansai, ki je nasuto v morje, je bil prvi znak za uspešen pristanek Prvi vtis, ki me je potem spremljal ves čas bivanja, je bil, da tukaj vladata red in da vsak uslužbenec natančno, odgovorno in predvsem prijazno z nasmehom opravlja svoj posel. Ko smo zapuščali letališko zgradbo, nas je šokiral vročinski udar, ki nas je spremljal od tu naprej in se ga zlepa ni dalo znebiti, temperature se ob relativno visoki vlažnosti podnevi v poletnih mesecih povzpnejo do štirideset, osupljivo pa je t.o, da ponoči ne padejo pod trideset stopinj Hlad naides le v gostinskih lokalih in tesnih hotelskih sobah, kjer so klimatske naprave računalniško krmiljene, prav tako straniščne Školjke po opravljeni veliki potrebi, pa da ne bo nesporazuma, metlic za higienske zadeve tam ne poznajo, vse, kar je v zvezi z odplako; opravi elektronska naprava Hitachi. sem se spomnil na prekmursko kletvico japansko!« Sedaj vem, kakšno je japoh^ Shinkansen in svet podzem^ železnic Ko nokie obmolknejo Taksist črne corolle nas je odložil pred našim hotelom, ko smo mu odšteli šestnajst tisoč jenov za pet desetkilometrsko pot od letališča Kansai do hotela Rihga Nakanoshima v najbolj frekventnem času. Prtljago smo odložili v hotelu, kjer se je dalo pogovarjati v angleščini, napolnili nahrbtnike m že smo bili na utici z namenom, da pridemo čimprej do shinkansena - najhitrejšega vlaka na svetu, s katerim smo nameravali v Tokio. Najprej pa smo se ustavili v senci neznanih dreves, ki so nas varovala pred ubijajočimi navpičnimi žarki japonskega sonca in s katerih je prihajal zven japonskih čričkov, ki so ves dan neutrudno godli. Iz nahrbtnika sem potegnil mobilni telefonček z namenom, sporočiti domačim, da smo srečno prispeli v jutrovo deželo. Toda zaman, razen baterijskega signala se drugo m prikazalo Hitro smo ugotovili, da imajo Japonci svoj operacijski sistem, in ko smo prosili za pomoč mimoidoče, ki so telefonirali s sonyji in sharp!, so kar zmajevali z glavo in nam kazali na telefonske govorilnice, od koder se je že za sto jenov hitro dalo dobiti zvezo z domovino. Obstali smo za nekaj trenutkov in spremljali utrip nepoznanega velemesta. Osake. Avtomobili vozijo po levi, vsi taksiji so črne barvne in poleg normalnih so še diagonalni prehodi za pešce Pri zeleni na semaforju se oglasi tisti znani domači glas kukavice kot v »Čarnon lougi«, ki nas je spremljal zmeraj, ko smo prečkali street. Med hrumečo množico in kukanjem se oglašajo se zvonci kolesarjev, ki kot kamikaze drvijo po pločnikih. Moram pa še omeniti v črnino oblečene dame in japonske lepotice, ki vzbujajo pozornost s pisanimi dežniki, ki jim varujejo nežno belo polt pred sončnimi žarki. Japonci se namreč ne sončijo, ker je to nezdravo in celo nevarno, saj je za opekline že dovolj dobra ura opoldanskega sonca, in potem I Hitri vlaki na Japonskem so rg ■' I1'" 1 vdamo leto 1964, ko so Japonci ob priliki!' . • iger odprli prvo progo s hitrim poimenovali shinkansen Začeli smo n • ” postaji Higobashi, kjer se drenja P vsepovsod drugje, statistike pa jiriivijn d* preživijo tretjino življenja na vlakih. I tukaj napeti možgane in semantične ?i- ~ zaznavanja, da stopiš na pravi vlak m < želeno smer Prva ovira je spet japoa^ ■ moraš najti načrt, ki nekje obstaja, v potem obvladati sistem nakupa 1 ■ ' veseljem bi ti pomagali vsi, iwrnuir ' ' '™ j« dojame, da sogovornik ne razum® Tokrat smo imeli srečo, naleteli strin I študentko, ki se je vračala v s4< 1 pomagala pri nakupu Mjzovnii v I kansenom Ko Japoncu omeniš shirk I okrogel obraz z debelimi ustnicami * j' I smeh. A smkaaaaansen < zategne pOsiis“ I zadržati ponosnega nasmeha! Nena I tega šumečega hitreca te "^»1^ sedež in ob blagih krivinah te zaradi prijetno zaščemi po vsem životu. r ■" riževa polja nato naselja do nbal r 1,1 dolžini vse do Tokia, na levi n^«1 '^l, o. l'T._ poraščenim gorovjem, s katereof razbrazdane in v tem času 51 ,'J'' obal Pacifika Kot nenavadni ' ^ ir« nahrbtniki smo vzbujali precejšnjo p '•k ; m potniki so bih večinoma poslovnež ' v, -c niki na kolenih ali z mobilnimi1 ■' Nenadoma vstopi uniformiran M globoko prikloni in gre počasi nitiw-1 ', h ... '■ prosil za vozovnico, in preden ri1*1 obrne in se z podobnim priklonoJi' Človeško mravljišče »Tokio - glavna postaja,« me &li , niku iz sladkega dremeža, nisem 1 ali je res Pogledal sem naurne^^,-^^ da smo prevozili razdaljo seeking® , kiom v pičlih dveh urah in - r|r1' uib'f Glavna postaja je nekaj 1 ■ nami je pravo vozlišče glavnih „Otemachi in Hybia, na katerih ^jd ... mravljišče. Z Ustom papirja v označenih trinajst linij v trinajS' ■ , podzemnih železnic, smo e P" .d 7 p' vrvež. V želji, čim prej doseči ^''^gjjjve1’'’ opotekali in iskali našim cremj1-angleščini in uspeh ni izostal M ’ v hostlu za pičlih tri tisoč jenov, '• nadstropju neke stolpnice na Ida-bashi s tre e hi. Za uspeh smo se na gradili z zelenjav no juho z riževimi špageti in kuhanimi raki, po nerodnosti bi skoraj polomili vhodna drsna vrata, kajti tu se varčuje z vsakim kvadratnim centimetrom, zato se malokje najdejo vrata na kljuko Gostinci se tu potegujejo za vsakega gosta, pa ča^e p^n smehlj a j a i« D I *1 ill F $ fl» de 4 ? * 11 takoj vstopu v klimatiziran lokal ffek P°nLlc^0 kozarec vode in sterilni vroč ■ 51 Potno čelo, si osvežiš roke in . P°strežejo. Za žejo ti ponudijo tople čaje Mne- MEi'ailm P9 ie najbolj prijal kozarec ''^rairiskih do nekajtonskih, kar pred ‘ j-.,.. Jva^ev. Viličarji in majhni traktorji S :■:H strani z milimetrsko natančnostjo. s ' j1' razpolavljajo viseče tune in ribji Bblo5eH6t^III'J mačetami kupcem režejo ^“■ji ort ’.obilniki ledu neznosno ropotajo in '''^o ledeno kašo, ki jo stresajo v r-PoiTta balažo nasveže fileje ali cele očiščene ‘‘ -tlezriarie ribe. Tovor pa viličarji v isti C ' hladilne zabojnike m odvažajo v Delovni proces je tukaj do H r,r kos ribe pride ob pravem n . tnest0 TU vlada podob na natančnost \inost ''"‘‘k Mer drvijo vlaki z minutno f°sti h' vse strani, in tu enostavno ni J°)stri ' 7 bližnjih tesnih restavracijah ,T|h 1 Ponujajo najbolj sveže morske ln ifbitelje morske hrane je to pravo Ea, f*0 zmerni ceni. Ker smo bili brez ^^I spoznavali drugačne okuse <11,1,1 ■ uni so prijali, drugi ne Osebno z r'že na^ Enovrstnimi okusi morskih j ^Ijh n b* kocke narezanimi pečenimi Zaltrk radi poplaknejo s sakejem, h čajem z.okolico ___ taPešat,," " 'e h d rutinski posel, utrujala sta . ।, m neznosna klima v osaškem kj _ ' 1|-! 1 n velika mesta Osako, Kyoto in ^^ktično spojena in skupaj ne V 11 nj i, : Značilno za mesta je, da tated Pga centra’ kar ni starih delov žiti. a'’ ^Ot 31110 vajeni v Evropi. To so - 1 2 množico modernih stolpnic, ? ^U^e' faradi načrtovano urejene lij krr |(! J' se lahko zelo hitro premikaš z ‘hu! '' druSega Ena značilnih točk je Pr b°novno postavljen iz sodobnih '£>.! namreč požgan med vojno z ^^1^ ZTt®11 k" z enim od številnih kanalov, 'A ° L- °> zato ji Evropejci pravijo tudi ., 'flo ie čudovit razgled od ■ ■ r..r"rJ nedaleč od gradu v istem '^aio pja.n n°gometni stadion, kjer se je V Mm, ' zadnjegamundiala. Dotombori Sii k'° but’kih, zabaviščih in dobrih vsi kuharji v en glas - pa mislimo, da smo ga spet b’i r"'l“r ' llrn hladi obrazi pod belimi ''"h: • ' srneh, si kar oddahnemo. ' Mr„,1,111 i* moderna trgovina elektro-* i, n° zmanjka besed, nemo sprem-zke tehnike od računalnikov, vi ju 1 JI ib * u Vroče nedelje Japonci najraje presedijo za igralnimi avtomati. kjer se je še precj desetimi leti pretakolo lava. Žrelo z roba kraterja ter prodajalci kristalnega žvepla in mineralov ob ognjeniku deo-foto tehnike do televizorjev, da se ti kaj hitro zvrti, a prav gotovo ne od cen, ki so sprejemljivejše za večino teh čudovitih izdelkov kot v domovini. V Umedi, kjer je vse polno čudovitih cvetličarn, je živahno pozno zvečer, ko se bogataši pripeljejo snubit lepe gejše za nočne zabave. Tukaj spet, pridejo na svoj račun taksisti s črnimi toyotami, ki prevažajo radovedne turiste z malo debelejšimi »bankaši« Mesto je pred leti gostilo tudi svetovno razstavo Ekspo ob obali zraven pristanišča, kjer je danes moderno zabavišče Pradavni prestolnici Nara in Kyoto Le dobre pol ure vožnje z navadnim vlakom je potrebno, da se izviješ iz objema hrupa in vročine, do starodavne prve prestolnice vzhodnega cesarstva Za ta krožni izlet smo izbrali obetavno jutro. Vlak se je počasi dvigal in zapuščali smo zamegljeno kotlino in se dvigali na nekaj sto metrov visoko planoto, kjer smo končno začutili navidezni hlad jutranje rose, mehke trave in videli počivati trope jelenov pod mogočnimi hrasti m debelimi bukvami. Ostanki stare Nare so le še v muzejih, raztresenih po pobočju, območje, ki ga je pokrivala nekdanja prestolnica, pa je ena sam velikanska planota, spremenjena v park, kjer se skrivajo po manjših samostanih bradati menihi, kjer stoji zlati tempelj Todai z velikim Budo, visokim več kot dvajset metrov, tu so številne pagode in stolpič z zlatimi zvonci. To je pravo mesto, kjer si izmučeni potnik oddahne, nabere telesnih in duševnih moči in kjer lahko v miru razmišlja o tej nenavadni civilizaciji tam na robu svetovnega oceana. Spet pol ure vožnje m že si v poznejši prestolnici Kyoto, ki leži v polkrožni kotlini in je v nasprotju z Naro neznosno vroče in vlažno mesto Vseh znamenitosti Kvota m mogoče niti videti niti opisati. Med glavne znamenitosti gotovo sodi nekaj deset kvadratnih kilometrov veliki cesarski park z ohranjeno cesarsko palačo, ki se skriva za obzidjem v kvadratu dva krat dva kilometra. Ta cesarska palača čudovitih barv, razpotegnjena na velikem prostoru med cvetlične vrtove, je zagotovo vrhunski dosežek mojstrov lesene arhitekture nasploh. Adrenalinsko potovanje z avtom Tukaj se je treba bliskovito prilagoditi razmeram, sicer si oplet Cestna vozila zdaleč ne dosegajo hitrosti vlakov, stroge omejitve - osemdeset na avtocesti in petdeset na drugih cestah Pomemben podatek je tudi, da po enem tednu potovanja nismo nikjer srečali policijske patrulje, nismo videli niti ene resne prometne nesreče, skratka, bili smo osupli nad disciplino, ki vlada v prometu. Pri prvem plačilu cestnine pa smo takoj ugotovili, da ne bo šale Za sto kilometrov avtoceste plačaš tri tisoč jenov, zato pa privarčuješ pri gorivu, ki je cenejše kot pri nas. Prečkali smo spodnji del glavnega otoka Honšu in se pri mestu Tottori prvič srečali z japonskim morjem. Na peščenih obalah smo lahko prebrali. »Kopanje na lastno odgovornosti Krenili smo proti Hirošimi, kjer smo se v spominskem parku poklonili spominu na žrtve prve atomske eksplozije Po naključju smo se pogovarjali z ameriškimi golobradimi marinci, ki so tukaj po vojaški dolžnosti in jih je zanimalo, od kod prihajamo. Hirošima je edino prostorno mesto na naši poti, kjer se lahko normalno giblješ in imaš občutek, da je v tej deželi še nekaj prostora. V kavarni ob spominskem parku lahko ob dobri italijanski kavi slišiš Verdijevo glasbo in arije v interpretaciji Placida Dominga. Otok vulkanov, toplic in misijonov Eleganten most se pne čez ožino na jugu in Honšu povezuje s Kjušom. Naglo smo ga prečkali in se med strmimi vulkanskimi gorami mimo Fukooke spuščali proti Nagasakiju. Naš cilj je bil Jutro na Shikokufu na rtu Muroto. otok Hirado na skrajnem, zahodu, že v Korejskem morju Dosegli smo ga pozno popoldan, ko so se koprenaste meglice v neznosni sopari že dotikale gozdov na strmih pobočjih. Tukaj se je sredi šest najstega stoletja izkrcal misijonar Frančišek Ksa-verij s portugalskimi pomorščaki in s krščanstvom zaznamoval celotni Kjušu. Na hribu med zelenjem stojita čudovita cerkvica z gotskim zvonikom in kip sv. Frančiška Ksaverija v pridigarski drži Zvečer smo v zabaviščih srečevali Japonce, ki so se nam predstavljali kot katoličani, kar nas je presenečalo. Drugo jutro je bila nedelja, nadvse zgodaj smo poiskali pravo plažo v idiličnem zalivu Necika in si privoščili kopanje ob čudovitih peščenih plažah. Na ravnem delu riževa polja, v ozadju bujni pragozd, čez katerega se plazijo koprenaste meglice, ki včasih vsaj malo ublažijo žgoče sončne žarke. Vsak dan smo videli morje, vendar priti do plaže še zdaleč ni enostavno, zato je bil sedaj užitek popoln Drugo jutro smo prečkali otok in se povzpeli na ognjenik Aso sredi otoka. Delujoči dimnik nekoč velikega vulkana leži na južnem robu kraterja, ki men počez več kot trideset kilometrov. V žrelu, ki je zasuto, pa so mesteca in dragocena riževa polja Danes je bila tukaj nepopisna gneča, ker je praznik morja in še ponedeljek. Japonci od blizu in daleč si privoščijo izlete v naravo. Med drugim smo srečevali kolone motoristov na svetlečih motorjih. TU smo si privoščili poceni panoramsko vožnjo s helikopterjem prav nad žrelom Pobočje vulkana je poraščeno s čudovito zeleno travo in na njem se pasejo krave mlekarice simentalske pasme, pa čeravno je minilo od zadnjega izbruha dobro desetletje. Mislim, a a ima to mleko vseeno malo priokusa po žveplu. Na severnem delu smo se po serpentinah izvili iz kraterja in nadaljevali po ozkih soteskah, kjer bruhajo na dan izvin vroče vode Na. vsakih nekaj kilometrov so njihove značilne toplice, kjer se domačini namakajo v bambusovih hišicah, kjer imajo tople vode na pretek. Drugo jutro smo zapustili Kjušu in se s trajektom odpeljali na Šikoku, najbolj gorat in najmanjši od glavnih otokov, kjer rastejo banane in drugo južno sadje. Domačini krčijo džunglo in na strmih pobočjih gojijo razno sadje Po ozkih soteskah smo se prebili do mesta Koči na Pacifiku, vendar samo s petdesetimi kilometri na uro, in naprej na sam rt Muroto, kjer pridejo na svoj račun deskarji in potapljači, ki Iščejo biserne školjke Večer je bil nekaj posebnega, zreš v pravi Tihi ocean m v peklenski vročini čakaš, kdaj bo sonce štrbunknilo v neskončno vodovje. Potem sledi večerja, seveda riž s pečeno ribo m sladko omako. V spanje te zaziblje ropot hladilnih naprav, brez katerih tukaj ni počitka, in drugo jutro pozdrav soncu na drugi strani rta in pred nami je pot proti severu čez največji biserni most, ki mu niti Golden gate m enak, nato malo adrenalina do središča Osake in tako se najbolj noro potovanje konča Drugo jutro zlagamo kovčke, kajti Lufthansina posadka nas že pričakuje, da nas popelje tja. daleč na zahod, do večerne dežele brez smehljaja Pogled z gradu v Osaki na mesto. Tempelj Todai v Nari z velikim Budo. avgust 2004 p^n No, no today... Radenci, Radenci ------------------------— - joj, kak naj to poven ..*?!« To je bil odgovor, ki sva ga slišalo največkrat m nama je takoj zvabi ftanr.eškB na obraz Izkazalo se je, da Radenčani [vsaj tisti, ki sva jih ujela midva) niso ravno vešči ci^leŠčine, zatorej nama pri prvem gospodu ni uspelo izvedeti nič več kot smer prali Gornji Radgoni. Kajti na vsa vprašanja je odgovarjal z isto kretnjo in kratkim, zrnogcnralnim odgovorom no preprosto vprašanje (zastavljeno v angleščini seveda): »Se sejem začenja danes?« »Ne, ne to ni danes, to so Radenci!« 2. »Six kilometers... 0D4pQ je bita Uiirei^ in se je pofrudj|a p0 svojih najbolj močeh, tako da sva zbrala vsaj Še en podatek več. Še šest kilometrovnof11 loči do najinega cilja. Pa se sejem začenja danes? »Jq, vestno takoj sva ugotovila da morava najti nekoga, ki bo ovrgel najino domnevo, do |e promocija radgonskega sejma precej borna. Kajti drugače bo P ' ostalo .. Jurij Zauneker Staša & Timotej Poletni val turistov počasi usiha in po cestah zopet videvamo avtomobile “ —| s pretežno domačimi registracijami. Zato pa sva se midva s Timijem za en dan prelevila v angleško govoreča mlada obiskovalca Radenec. Preizkušala sva znanje tujih jezikov in obenem preverjala, kako so svojo (uspešno?) promocijo letos poskrbeli organizatorji radgonskega Kmetijsko-živilskega sejma. V Radeta se namreč mudila cel teden pred njegovim odprtjem in trdno prepričana v svoj prav spraševala/ za pot do Gornje Radgone. 3. »Pa ka naj zej jes tu, ko pa neven čist nič povedat, marata koga drugega prašat...« ' ” 4. »Not today' Radenci!« - dru^ CA Zanimivo se je znajti v situaciji, ko bi ne smel razumeti ničesar in le izbuljiti oči ob poplavi zate popolnoma tujih besed, pa v bistvu razumeš čisto vse. Ob »babičinem« monologu me je tako malo »zvilo«, zato sva ji, ko sva jo uspela prekinili, po hitrem postopku razložila, da gre za Skrito fotografijo. Tokrat v slovenščini, seveda. 5. Ja, paBi^® neven če se ne začne drugi teden...« Prvi poskus je bil opravljen. Z angleščino se preverjeno ne pride daleč, zalo sva raje poglobljeno nadaljevala z misijo: Radgonski sejem v domačem jeziku. Gospod je bil precej neodločen. Danes, jutri, naslednji teden,... » 21. ali 28., zdi se mi, da je naslednji teden, ali pa danes, ali pa ...« No ja, tako bi lahko ugibali v nedogled. 6. »Nišče vai^^ povedati, kama moreta , mi Najbolj nazorno, skoraj plastično, z vsem ^oiri. * stavbami vred, nama je pot orisala ženska * P p 1^ promocijo za neko 'lublansko' podjetja P pjn^'^fl* zamujavp. Saj se začenja danes, 'ane'?« »5®vs ^ecbr 'ven' po točno kdaj, -------------------------- Hvala bogu pa sva se po opravljenem delu odpravila naravnost domovin ne na sejmišče. Kajti vedela, da bi na otvoritev čakala zaman. Oziroma - dober teden. Organizatorjem sejma torej P° oglaševanje in s tem večjo razpoznavnost dogodka vsaj med domačimi ljudmi. Domačini pa - slovšfle Saj se nikoli ne ve, kdaj vam (nam) bo to znanje prišlo prav. T"T p^n avgust 2004 Vrni se! lekoj let težiti, preden zgane. Miša Vlak A. Narta Rituper Rodež Lsnter ii Vseb: ^nter interesnih dejavnosti CID-EK Stojim ob železniškem tiru, ko mimo pelje vlak. Na vagonu zagledam svoje sanje, je, da bodo njihovi prostori vedno polni. »Mi zaznavamo probleme mladih in jih skušamo tudi reševati,« je povedal ob otvoritvi župan Anton Balažek in dodal, da to številnih problemov ne bo rešilo, lahko pa k temu pripomore Šolski minister dr Slavko Gaber pa je dodal, da si želi, Nihče te nima tako rad kot jaz, pa čeprav ti tega ne upam povedati v obraz. Kaj čutiš ti, meni na žalost znano ni. Le vrni se... prosim te Vem le to, da te rada imam močno. V moji glavi nič drugega ni, le tvoji nasmehi, tvoji pogledi, tvoje telo ...le vse, kar si tl! Vem sedaj le to, da te pogrešam zelo. Daj, vrni se! Skrbi me zate, ne pusti tu me same in s tujimi ljudmi obdane. '°Muri v Kranjčevi ulici ‘vlnr bodo odprti vsak *■ razen nedelje. dobili prostore, njihova '■ da ni । vsebinsko dobro obsega dvesto n je razdeljen na 'ino in delovanje Jernej Dirnbek, sekretar na Uradu RS za mladino: Na uradu financiramo mladinske svete in se z veseljem udeležimo kadar kateremu od svetov uspe pridobiti prostore, kol je ta. V Sloveniji je le sedem mladinskih svetov od 32 skupaj registriranih, ki imajo svoje prostore. Drugače je mladinskih centrov in klubov, ki jih financira naš urad, še več. Vsak kraj bi si zaslužil tak center, kjer bi se mladi srečevali Ampak morajo kar blsnristima svoj prosti čas, pomena, saj prav to naje delo in naš odnos do Wit Tu je še posebno pomemb-taltuhni, Pogosto lahko sli-“ Nadino, kako se pritožuje, da za skupno druženje *tffcj*nje, v Lendavi bo odslej so dobili po večletnih Emilih. skupne prostore za J1’ ^javnosti. Želijo pa, da bi in družile vse starostne center pomeni, da se zavedamo, da veni državi niso pomembni samo gospodarstvo, vojska in zunanja politika, ampak tudi to, kako ljudje živijo in preživljajo prosti čas. Ce so mladi vključeni v delavnice ali se igrajo družabne igre, je manjša verjetnost, da bodo v gostilni ali kje na ulici ta čas pili ali kadili. da bi bili prostori čim bolj polni in vsebinsko bogati ter da bi se v njih srečevali ne samo mladi, ampak vse generacije »S tem ste dokazali, koliko vam pomeni kakovost bivanja« Tki je priložnost, da se prosti čas izrabi na kakovosten način. sednica občinskega odbora za mladinska vprašanja, ki bo ta center vodila. »V večji konferenčni sobi bomo lanko pripravljali različna izobra ževanja, predavanja, okrogle mize, prostori pa so primerni tudi za druženja in različne delavnice.« Poskrbeli bodo za prijetno druženje naj mlajših, zanje bodo pripravili družabne igrice, pripovedovanje pravljic in drugo Dobro sta opremljeni tudi soba z računalniki in inter- Maja Kostric, podpredsednica Kluba Študentov Lendava: Takšen center smo si že-dolgo želeli, saj smo se vsi ubadali s prostorsko stisko. Tudi naš klub lahko tu izvaja svoje klubske projekte, delavnice, predavanja in še kaj. Tukoj bomo lahko delali tudi časopis. V našem klubu imamo manjše prostore, zato ni mogoče, da bi se zbralo več ljudi. Končno smo po tolikem času dobili skupne prostore, ki so super. Tu se bodo zbirale različne generacije, od najmiajših pa tudi starejši. Upam tudi, da bodo ti prostori pritegnili tudi mladino, ki je zašla. Težko, da se bo s tem obvarovalo mlade pred težavami in drogami, odlična ideja pa je da so sem prinesli namizni nogomet in biljard pa zastonj računalnike in internet. To bo gotovo pritegnilo veliko mladih. netom, soba za počitek in užitek in še kaj. Pripravljali bodo tudi gla sbene večere, razstave, sejem rabljenih šolskih učbenikov, razstave domačih likovnih umetnikov in še kaj. »S tem centrom mislimo resno,« je povedala Sobočanova in dodala, da bodo skušali pripraviti dobre vsebine in aober program. Prepričana Odprt za mlade vseh generacij 'ina Sobočan, pred- S^g ,Z Brezovec, 1, ir,i * Nravstvene sole: n si želim, da mi ie %. bil že na več ta borih, s- '' na in mi je bil b.r Pr'š®l tudi letos. Ta je 'tL' naravo, gozd, ži- \ SS' 9ren10 P° tudi na "“is ,^1'n po čistilni kakovost, ali vse- ( je v njej precej mikroorganizmov. Čaka nas še astronomija s proučevanjem neba in zvezd Uživam in imamo se lepo. Dobro je, da se družimo in se še kaj naučimo. Najboljše je, ker delamo poskuse Kdo pravi, da so kemija, biologija in naravoslovne vede sam dolgčas. Za nekoga že, za druge pa so lahko prava popestritev poletnih počitnic. To niso samo formule in znanja, ki si jih moraš naučiti na pamet. Naravoslovni predmet se imenuje zato, ker učijo o naši okolici in nas samih. Tega se učijo tudi mladi na naravoslovno kemijskem taboru, ki letos že dvanajsto leto poteka na osnovni šoli I v Murski Soboti. Vodja tabora Maja Rubin nam je povedala, da se je zbralo šestnajst otrok, s katerimi delajo analize in vzorčenja vode, poskuse v laboratorijih, opazujejo naravo in tudi zvezde, poskrbijo pa tudi za športne aktivnosti in prijetno druženje. Filip Cvetko iz M. Sobote, 8. razred devetletke, OŠ III M. Sobota: Zanimata me naravoslovje in biologija, zato sem tukaj. Pri teh predmetih jjnam tudi najboljše ocene. Veliko se naučimo, poleg tega pa sem spoznal tudi ncve prijatelje Vsi moji prijatelji niso šli, ampak če greš na takšen tabor, na to ne gledajo kot na piflarijo. Najboljše je bilo, da smo delali različne poskuse. Nič takega se nam sicer ni zgodilo in nič ni eksplodiralo, morda pa bomo to Še poskusili narediti (smeh.) Tisti, ki niso iz Sobote ali okolice, spijo v dijaškem domu, mi pa spimo doma. Bolje je, če lahko greš zvečer spat domov, zjutraj pa se potem vrneš. Včasih me pripeljejo ali pridem peš. Kirn Cvetko, 8. razred osemletke na OŠIII Za ta tabor me je navdušil bratranec, veliko udeležencev sem poznala od prej. Zanj sem se odločila tudi zato, ker želim šolanje nadaljevati na naravoslovni smeri. Pomembno se mi zdi, da se s snovjo že zelo zgodaj dobro seznaniš. In super je, če lahko grem na takšen tabor, saj je zelo zanimivo in še boljše kot pri pouku. Med delom se lahko tudi pogovarjamo, zaradi česar nas nihče ne ošteva. Ce bi bilo pri pouku tako sproščeno, bi se lahko Še več naučili. Zdi se mi dobro, do nekateri spijo tu, tudi meni ne bi bilo težko, saj je doma dolgčas. Z novimi prijatelji smo se zelo navezali in upam, da se bomo družili tudi po taboru Leo Korosa, OS Križevci prt Ljutomeru, 8. razred osemletke: Na tabor sem prišel skupaj s prijateljema. Najbolj me je pritegnila vsebina tega tabora, saj vključuje tiste predmete, ki jih imam najrajši. To pa sta biologija in kemija. Verjetno se bom s temi predmeti ukvarjal tudi v prihodnje Mene osebno so najbolj pritegnili kemijski poskusi. Zanimivo pa je tudi opazovanje neba ter zvezd. Na taboru mi je zelo všeč, prav nič mi ni žal, da sem se odločil, da med počitnicami obiskujem takšen tabor. Gotovo se bom udeležil še kakšnega. Novi prijatelji pa so zelo dobri. Mislim, da je dobro, da se srečujemo mladi iz različnih osnovnih šol. Spimo v dijaškem domu, doma so sicer boljše postelje, ampak je tu več zabave in druženja ki izginjajo v mrak. Za njimi ostaja le praznina, ostaja le tišina, ki zažirase v temno noč. Na prvem vagonu zagledam solze, ki sem jih točila za njim, tiho polzijo po oknu, za njimi ostaja le sled bolečin. Na drugem vagonu spomin na njega sedi, se grenko zasmeje, iz oči mu krivda žari. Na tretjem vagonu se pelje bolečina, v rokah drži pepel spomina, mirno sedi in žalostno gleda, kot da se svojega konca zaveda. Na četrtem vagonu so le še besede. besede slovesa vse skupaj sede, skupaj z njimi pa kriki in jeza v daljavo se gube. Tedaj me pri srcu stisne, vidim še zadnji vagon. Nestrpno čakam, da pelje mimo mene, da. še zadnjega gosta uzrem. Na petem vagonu pa pelje se on, mi nežno maha v slovo. Še zadnji nasmeh mi pokloni, nato pa izgine v temo. Tako se vlak odpelje dalje, tiho vozi svojo pot v daljavo brez vsakih ciljev, vlak mojih sanj se vozi povsod! Zvezdica avgust 2004 p^n Marko Slavič st Zgodba z naslovnice Hein Kraljevo, oh. Kraljevo smer. Morda zveni malo neskromno, a vseeno mislim, da sem v vsej dinastiji Slavičevih napravil največ, in to v najslabšem obdobju. Ne smete namreč pozabiti, da je bilo obdobje za kasaštvo po drugi svetovni Še rožnato, v 50. letih prejšnjega stoletja pa so se razmere bistveno poslabšale. S komunizmom je prišel tudi strah pred velikimi, naprednimi kmeti, tako da tudi za konjerejo ni bilo dobro postlano. A vseeno mi je uspelo, pri hiši je bilo vedno vsaj 10 konjev. Tistega komunističnega obdobja ne napadam, tako je pač moralo biti. In potrditi moram, da so bile tudi takrat dobre strani. Če si si upal, če si bil korak pred drugimi, se je dalo preživeti. In to velja tudi zdaj, ko se je režim menjal. A tako v prejšnjem sistemu kot zdaj nikoli nisem pozabil na svoj ponos. Tako se spomnim, da je bila pred desetletji velika razstava kasaških konj na Ptuju. Tam je bilo veliko pomembnih maž, celo generalov nekdanje armade. Ampak ker so. me ocenili slabše kot sem mislil, da si zaslužim, s svojo kobilo nisem hotel hoditi v častnem krogu. V ponos mi je, da sem si to Večina javnosti je prepričana, da Slavičevi prihajamo iz Ključarovec. Pa ni čisto tako, saj so naši predniki iz vasice Grabe v občini Križevci pri Ljutomeru. Res pa je, da je moj dedek prišel v Ključarovce konec 19. stoletja, leta 1885 pa je sezidal našo domačijo. Od takrat se tudi začne pisati razvoj konjereje in konjskih dirk v naši družini. Prlekija je bila že od nekdaj pokrajina pridnih, trdnih kmetov, ki so vedno imeli radi konje. Letos obhajamo 130 let od prve konjske dirke, ki je tudi uradno zabeležena. Šlo je za dirko na relaciji Križevci-Ljutomer. In zakaj omenjam kmete? Ker se 130. obletnica nanaša prav na ta stan. Verjamem, da so bogataši imeli konje in dirkali tudi že leta prej, vendar uradno pri. Kasaškem klubu Ljutomer praznujemo 130. obletnico prav v spomin na prvo dirko leta 1874, ko so bili »zraven« kmetje. Žlahtna vinska kapljica in konji so od vekomaj zaščitni znak Prlekije, kjer je bilo skozi vso zgodovino in je še veliko klenih, pridnih kmetov. Prt večjih in naprednejših je bilo včasih tudi več kot deset konjev, nekateri so bili tudi za dirke. Rad bi omenil razliko, ki je opazna tudi danes, ko je v modi imeti konja. A če ga trna gospoda, ni isto, kot če ga redimo na kmetih. Kmet je namreč zrasel z živalmi, kmet najbolje pozna konjsko dušo. Zato si ne pustim, da bi me kakšna gospoda poučevala o kasaških dirkah ali konjih. Všeč mi je praksa nekaterih tujih držav, kjer ni dovolj šolska diploma -najprej moraš imeti življenjske izkušnje, zadeve poznati iz lastne prakse, in šele nato si lahko profesor na fakulteti. Moj dedek, začetnik Slavičeve rejske družine, je bil med naprednimi kmeti, bil je tudi član kmetske hranilnice in že on je začel z dirkami. Sicer pa je zanimivo, da je bilo mojemu dedku ime Marko, enako je ime očetu, Marko sem jaz in tako ime imata tudi moj sin in vnuk. Tako za Slavičeve dirka že peta generacija Markov, zadnji je 18-letni vnuk. Zase mislim, da sem še pospešil razvoj kmetije v konje rejsko Na njega so vezani spomini na otroštvo, ki je bilo lepo kljub siromaštvu in pomanjkanju Šest otrok v družini je preživljal samo oče, ki je bil občinski kurir »Pravzaprav ne vem, kako smo lahko zrasli, odrasli in se šolali. Verjetno sta materina ljubezen in iznajdljivost nadomestila pomanjkanje denarja, dobri sosedje in prijatelji pa večkrat prazen želodec,« se spominja. Na Kraljevo so vezani tudi spomini na izbiro študija, prvo zaposlitev, ki je postala življenjska, ter danes na močno željo, da se prijateljski odnosi obnovijo. Oktobra bo Kraljevo obiskalo petsto Slovencev, ki se bodo poklonili 49 žrtvam fašističnega divjanja na tem območju ter poskušali obnoviti prijateljstvo in sodelovanje brez ideoloških okvirjev. Tako je Radeta Bakračeviča pred tednom dni označila beograjska Politika, ko je pisala o bližajočem se dogodku, poimenovanem Prijateljstvo za nove čase, ki ga organizirata Rade in radio Maribor v Kraljevu. V Kraljevu zato, ker je Rade iz Kraljeva, Maribor pa zato, ker sta mesti pobrateni in ker je Rade častni konzul rojstnega mesta v mestu ob Dravi ter podpredsednik tukajšnjega kulturnega društva in vseh srbskih društev v Sloveniji, ki imajo 46.800 članov. Sicer pa je prišel v Slovenijo pred štirimi desetletji in, kot sam pravi, se tu izvrstno počuti. Je Slovenec iz Kraljeva, ki ne glede na minule dogodke vzpostavlja nove mostove med ljudmi, ki jih druži skupni zgodovinski in človeški spomin. postal v gimnazijskih letih predsednik mladine in literarnega društva, na obrazu mu je pisalo, da bo postal pravnik ali novinar. Slednje počne že vse življenje, vendar kot amater. Poklicna pot je metalurška. »Ko razlagam o tem, kako sem postal diplomiram inženir metalurgije, mi marsikdo ne verjame Pa je res. Po končani maturi sem želel še s štirimi prijatelji v Italijo po ‘levisice’ Ker oni niso dobili potrebne vize, sem odšel sam Pričakali so me v Ljubljani, obteženega s kupom kavbojk za nas in za ‘druge’. Na zasluženem sprehodu ob Ljubljanici srečam znanca iz Kraljeva, ki me med drugim vpraša, kaj bom študiral. Moje poglede na novinarsko in pravno znanost je ovrgel s prepričljivimi argumenti, da je prihodnost v metalurgiji. Nekako v tem smislu -tradicija v Kraljevu, priložnost v Sloveniji. Metalurgija, kaj je to?__________ Rade že v osnovni šoli m bil kar tako. Član srbske gimnastične reprezentance je Ob prejetju priznanja častni znak radosti, ki mu ga je podelil prof. dr. Vekoslav Grmič za vse, kar je dobrega storil v življenju. ~ V Kraljevu s sorodnikom Vladom Divcem, znanim košarkarjem, ki je storil za njejč časih veliko dobrega Vpisal sem ta študij v Ljubljani, četudi nisem imel pojma, za kaj se gre, in po treh tednih pristal na železniški postaji, ki je bila tri mesece tudi moj dom. Študiral sem počasi, saj sem se ves čas preživljal s svojo veliko ljubeznijo - novinarstvom. Pisal sem o vsem, za vse živo, tako tudi preživel, doštudiral in se zaposlil « Tudi prva zaposlitev je vezana na Kraljevo, saj je Rade postal in ostal petindvajset let direktor predstavništva podjetja Mag-nohrom za Slovenijo in Hrvaško. Podobno delo je nadaljeval v svojem podjetju Eajus, kjer je pred dvema letoma dočakal upokojitev Takšno, brez časa in miru Rade na eni od teras v Radencih upal pred generali. In upam si tudi ztiat kmetijskemu ministru reči, da je neumen. jugoslovanskih časih sta bila pri meni dva ta , kmetijska ministra in z obema sem se dobro bil režim resnično tako pokvarjen, kot neW1 govorijo, ne bi hodili ministri k meni, saj semi^ brk poveda l, kaj jim gre. Pa me niso preganjali- V novejšem času, po osamosvojitvi Slovenije, prleškega kmeta spet začela krepiti in to je dobro. r< štirih občinah (Ljutomer, Križevci, Veržej in f dneva v dan več kasaških konj in lahko zavi#'' pokrajini ta hip okrog 30 večjih rejcev. Trenutno’ Prlekiji približno 400 kasaških konjev in 100 plemeni ■ Pohvalno je. da ta šport in to dejavnost podpirajo ta • • $ Mnogi radi primerjajo Marka Slaviča »starejšega-. Moj sin. ki je tudi uspešen podjetnik še za mano, saj sem jaz zmagal na petih der V štiriletnlkov), on pa samo na štirih. Poleg tega je ° n več kot 50 konjev, sam pa sem jih imel največ 10- " * j to, da bi Slavičevi tekmovali med seboj, se ukvarjamo s kmetijstvom in .športom. V hlevu)1 družina, in to praktično ves dan. Tudi zdaj. A o vnuka pri konjih. Vesel sem, da sta tam in ne kje Vsa naša družina se mora marsičemu odreci, au uspešni in redimo konje. Ampak nič se ne Pn ‘ odrekanjem se da doseči kaj večjega. Sem v življenjskem obdobju, ko počasi delam re jo - sem dosegel premalo, dovolj, preveč? T^ko je . A če se ozrem nazaj, vem. da mi ni bilo 1 P ,r> cami, pa vendar mislim, da je bilo moje življenje Nikoli mi ni bilo in mi ne bo žal, da sem se j kmetijstvom, da sem velik del svojega življenja njem. Slovenec iz Kraljeva avgust 2004 p litra. V’ železa oblikovali predmete od zgodnjega cio trde teme, ni več, kajti moderne kapitalistične JoSrr 1 ' nadomestile takratne kovačnice, v katerih je < '"’o življenje mojstrov kovačev in njihovih družin precej r1 večini kmečkega prebivalstva Redka izjema, ki ' case velikih sprememb in se ohranila vse do da-uni. sicer na moderniziran način, je Anton Horvat z r,* ^nlnn ni želv opustiti večstoletne kovaške tradicije Sta®) Zato 'e morai delo prilagoditi sodobnemu svetu, razvijal svojo umetniško žilico in danes izdeluje ^tiltc križe in druga skulpture, ki jih obiskovalci a°bijo pri njem. Precej dela ima z brušenjem Škarij, ohliv 'ndrobnega orodja. Svojo kovačnico, v ka-hits.,../.11''111 hišico zraven nje pa je preuredil v muzej, v 16 zbirka kovaških pripomočkov, tudi od nje-Kovač Anton, rojen v kovaški družini, zna 5 ", '^l 10 teh orodjih in o življenju kovača na vasi nekoč ; ■ '■ muzejski zbirki sta na. ogled dva kovaška meha, stiPp m 230 let, nakovalo, staro 150 let, različne klešče, 'i-j 'dvesto let, prav tako več vrst kladiv, navojna rezil. ^ry 'j' 'e bil njegov ded Martin Krznar kovaški moj-"°D°ki> kjer je imel svojo kovačnico, toda rodovno iz P da so tudi Martinovi predniki že bili kovači, boy )e nekje ob koncu 19 stoletja kovačnico v Glo-: pozidal novo v središču vasi Razkrižja, saj je U Precej centraliziran kraj, kjer je živelo več ljudi Si m°škega potomca, je pa dobil zeta, prav tako Horvata, ki je bil prej vajenec pri Andreju bilo bil Štefan Horvat vajenec pri svojem tastu, ni A”' k"r je slednji v tistem času delo opustil zaradi i Horvat je bil zelo zagnan delavec in je leta 'U n°’° kovačnico na Razkrižju Zakaj se je odločil 'n tinve m opustitev stare, ni znano. Novozgrajena grajena iz opeke ter krita z bobrovcem. Bila Kuta b i metre, toliko tudi široka. Tako velike so kovačnice Na Horvatovi kovačiji so kovali naj ^ečka orodja, zato je v tistem času kovač obvezno \Fotme pelje ■ je Rade navezal že kot študent. Usodno MST ®no, sai ga 1e pripelial°-^družno ■ Cth kasneje v Radence. Tu živi s I;i prisega, da so Radenci poleg ,nik S®*! na svetu. »Kar osem let sem bil P1. . . društvu Radenci. S sodelavci m som ^H^aduvui, da Radenci doma m v t 1 vreden občudovanja. Mislim, a, potrjuje razvoj kraja v tistemo številna priznanja, ki n ) P& N v Sam. Še P°sebe) Sem P X kraja ki je postala zaščitni znak k S'ihi.^ mesto na svetu, ki imajo v • K Žal se časi spreminjajo, tud domačinov ni več, ponosna tradicija “ Se spreminja v sodobno industrijo.« si ga morali izmisliti ^B^daj Miloš R^sic. predsednik srbsjceg^ društva v Sloveniji, navdušen na ■N, Nadevanji po obnovi sodelova, tudi do gospodarstva Kot j imele občine službe z& zuna i,i Wriir-^k^cevic prvi diplomat. hobija, s kin novinarstvo sta dva njegov ukvarja m za katera £.dobil / Njemu osebno paiemord ' h. opravl'a sedai - ie glavm območju JPlaa Kontakt, ki ga izdaja poleg n SBa®pisa Mostovi za vso Slov ■ poznajo in cenijo samo - dedki R. Ficko Člani kova druži moral sodelovati s kolarjem, izdelovalcem vozov. Redno so kovali žeblje in vsa Kovinska orodja za gospodinjstvo. Kar pa je bilo zelo pomembno v vseh takratnih kovačnicah vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, je bilo podkovanje konj Konje podkuje in jun čisti kopita še danes, vendar je tega dela bistveno manj kot nekoč in to počne tudi samo toplokrvnim pasmam konj. Največ tega dela je bilo nekoč spomladi in jeseni, ko so bili konji zaradi dela več na poti. Na dan so jih jmdkovali tudi več dvajset. Takrat so z delom začeli tudi zjutraj-ob treh m vse do polnoči. Kot mi je povedal Anton, je imel njegov oče zaposlena dva vaje nca in prav tako dva pomočnika Vedno so imeli dovolj dela, saj so v to znano kovačnico prihajali ljudje iz okoliških vasi Razkrižja, tudi iz Prekmurja in Hrvaške Ustavljala pa se je tudi lendavska grofica s svojo štirivprego vrancev, ko jo je peljal grajski kočijaž v njen vinograd, nedaleč od Veščice in na Razkriški breg. Pri tem sem nekoliko v negotovosti in sem mnenja, da je to bila beltinska grofica Marija Zichy, ker je to bilo v letih okrog 1920, ko v Lendavi ni bilo več nobene grofovske družine. Ko se je ob Horvatovi kovačnici ustavljala rumena kočija, okrašena z različnimi rožnatimi okraski, je med kovaškimi delavci in No ica je sakši den men-ša. Še malo pa mo pa f u,lo Šli. Ta je f Sloveniji t 4 brezplačna. Ati mrnjavi, ka nede dugo, ka de se tuj šoulanje moglo plačuvati. Mama mi je se kujpila za šoulo, pa ta dala skoro 45 gezero tolarof. Copat mi je pa sploj še nej kujpila za telovadbo. Konec avgusta je tuj čas za radgonsko senje. Sakši šteri kaj na sebe da, de se tan pokazo. Od prejgnji, strankarski veljakaf. Vvolilnon leti tej naši prejgnji neverjetno zanimanje pokažejo za kmetijstvo. Sakši glas de letos odloučo. Sefele do pa talali. Mogoče tuj lučke. Tak ka mo en den ges gvlišno tan zapleto. Ka v enoj čudnoj državi živemo, mi je sebole jasno. Tej ka so zaj na vladi do sami prej sklicali izredno sejo parlamenta. Zavolo toga , ka njin sedanja opozicija naprej meče, ka sefele so naopak napravili. No če je meni tou jasno. Dobro ka je še samo malo več kak mejsec dnij to tej volitev. Volitve so kak sigdar f časi bratev, ka sl Udje lejko fajn trezno premislijo koga do volili. Avtocesta boa. San gospod Rop so pravili v Radgoni, ka je skrajni čas ka de so lejko ukrajinski šleperi od Maribora do Lendave po avtocesti vozili. No sicer nede glij prava avtocesta, kade na mestaj samo malo bole šiirka navadna cesta,- ali neka pa li bou. Vaj, da bi sakše leto bile državnozborske volitve. Avtocest bi telko meli, ka človik ne bi znal po štero/ se naj v Maribor pela. V Soboti pa vunja. Nej od volitev, liki z nouve ultra sodobne čistilne naprave, nan sake telko Časa pošlejo pošilko rednoga smrada. -Mogoče so namesto Čistilne naprave, kujpili smradilno napravo.«, Je ati eto pod naš in debelin orejon modriivo. Ka je krijva, pa se zainok ne vej. Specialna komisija je cilou prišla z Lublane, pa gor prišla, strokovno - seveda, ka sploj tak fejst ne viinja. Za nas na eton kraji Slovenije, je tak se dobro. Mij smo sega vajeni. Tou ka pa tu pa tan malo zavunja je pa ja nika nej. Ati je tak pravo, ka je več kak pou sedanji sobočancof svojo mladost na kmetaj preživelo, pa si pravo domači gnoj odijavalo, pa nikomi nika nej bilou. Zaj nainok pa te velka nevola, ka Sobota vunja. Nešterni pravijo, ka je za smrad krijva sobočka industrija, ka prej piščavle sefele notri f tou čistilno. Tej pravijo, ka je tou nej istina. Mogoče so pa sobočanci krijvi. Tak je eto od sosida čul, ka se je v Soboti pred 30 lejtami zgoudilo. So zazidali en blok. Pa je prišla prevzemna komisija pa za en čas gor prišla kak nač enoga šankrejta f cejlon bloki nega. -Ja ka ste pa tou delali?«, je ščel znati predsednik komisije. Pa je pravo šef gradbišča: -Poglente f pritličji do baute, te tak ali tak se drek odajo, f prvon Štoki do doma politiki, tej ga nesmijo sr ati, v drujgon vsemi, ki so bili tam, zavladala neverjetna tišina in pokorščina do gospode v kočiji in so bili vsi takoj s pokornimi pozdravi na kolenih Razen samo z mahavim pozdravom lendavska oziroma beltinska grofica z ljudmi ni komunicirala. Ustavila se je z namenom, da je mojster Štefan Horvat pregledal konjska kopita, ali je z njimi vse v redu, in že je kočija krenila naprej. Svojega kovača so imeli grajski konji na graščini. Delo kovača kakor tudi vajencev je bilo zelo naporno. Bili so kos veliki vročini ob peči, v kateri so temperature dosegale 1400 stopinj Celzija. Pogoste so bile hude poškodbe ob težkem delu s kladivi in ognjem. Med poškodbami so bile najpogostejše opekline, saj so žareči kosi železa padali vsenaokoli. Najtežje udarce so dobivali, ko so podkovali konje, saj so morali kakšnega konja včasih kar z vajetmi skotaliti na tla, saj so ga komaj tako lahko obuli v kopito. Na sliki, ki je nastala nekaj pred letom 1950 pred Horvatovo kovačnico iz leta 1932, stojijo od leve proti desni: Antonova sestra Marija, ki drži v naročju brata Cirila, sestra Gabriela, mama Regina Bala, po rodu je bila Madžarka, sestra Julijana ter brata Ivan m Anton. Bojan Zadravec Štoki do pa doma upokojenci, tej pa nemajo kaj srati.« No tak je san si mislo. Te pa naj ne vunja f Soboti. Što zna kelko taksi blokofje f Soboti. Ka je se že notri f to j predvolilno; kampaniji pa je dokaz tuj tou, ka do kmetje doublli za lansko sujšavo pejneze. Pa glij septembra, pred volitvami. Ka nebi slučajno šteri pozabo, štera stranka je pejneze zriktala. -Bog nan daj sakši mejsec volitve, nej sakše strto leto.«, je pravo ati. Tak. pomali moren enjati, ka me bajca prosijo ka njin naj v bauto iden. Vij se pa čedno coj dtžte. Pa če se li da, si mislite na kaj lepšoga. kak so volitve, pa cejla te dumbus, ka vas nede brez veze glava bolejla. Nekak že bo, ka je še nigdar nej bilou ka je nej nikak bilou. Če van štoj kaj obeča se zemte z velkof rezervof, ka je te nouri predvolilni čas. Meni je ati tuj obečo ka de me na senje pelo v Radgonjo, pa mo vido, če de ka; s toga. S.S.P. ( Skoro bi pozabo) Po zadnji podatka;' je bivši minister Rupel doubo medaljo na / olimpijadi v Atenaj, v kategoriji preš-koka med strankami. 420 p^n avgust 2004 Pomembnost zajtrka Z našega štedilnika Zajtrk je pomemben obrok, s katerim bi morali vnesti v telo 30 odstotkov dnevne količine hrane. Da je zajtrkovanje pomembno, so nas učili že naši starši. Ravno tako mi svoje otroke. Uidi sami se zavedamo, da je tako. Vendar vedno najdemo tisoč razlogov, da se mu izognemo. Najbolj pogost razlog je premalo časa, čeprav za pripravo obroka z žitaricami potrebujemo slabih pet minut. Znanstvene raziskave v zadnjih 20 letih potrjujejo pomembnost zajtrkovanja Trdijo, da redno zajtrko-vanje izboljšuje delovne sposobnosti. Z njim pridobimo energijo, ki nam je potrebna na začetku dneva, in energijo za delovanje možganov. Obenem kontroliramo občutek sitosti. Veliko ljudi ne zajtrkuje, ker mislijo, da bodo na ta način shujšali, vendar nezajtrkovanje vzbudi občutek močne lakote, ki jo nadomestimo v drugem delu dneva. Otroci, ki ne zajtrkujejo, so v dvakrat večji nevarnosti, da se močno zredijo, v primerjavi z otroki, ki zajtrkujejo. Preskakovanje zajtrka vpliva tudi na menstrualne težave Raziskave, narejene na Japonskem, in dobljeni rezultati so pokazali, da imajo študentke, ki občasno zajtrkujejo ali pa sploh ne zajtrkujejo, pogoste in močnejše menstrualne bolečine Ravno tako se pri otrocih povečuje možnost nastanka kariesa. In kaj naj zajtrkujemo? Ne pozabite na zajtrk. Žitarice - vir ogljikovih hidratov,vitaminov, mineralov, vlaknin C octail z raki 60 dag kuhanih morskih rakcev, 5 dag oliv, 4 žlice majoneze, 4 žlice tolčene sladke smetane, 1/2 žličke worcestrske omake, 1 žlica paradižnikovega kečapa, sok pol limone, 1 žlica naribanega hrena, 1 žlička konjaka, sol in nekaj listov zelene solate Rakce skuhamo, ohladimo z mrzlo vodo in dobro odcedimo. Prav tako oplaknemo olive, jih odcedimo, poberemo iz njih koščice in zrežemo na tanke rezine. Majonezo zmešamo s smetano, worcestrsko omako, limoninim sokom, soljo, ketčapom, naribanim hrenom in konjakom Liste solate operemo, otresemo vodo m z njimi obložimo kozarce za cocktail. Rakce in zrezane olive zmešamo z majonezno omako in vse nadevamo v pripravljene kozarce ter dekoriramo z limono m ananasom. Rdeča paprika s koruzo in krompirjem Janez Gjergjek, vodja kuhinje hotela Radin Pt Kremna juha iz buč 1 kg buč, 2 del kisle smetane, 2 del mleka, žlička soli, poper, nariban muškatni orešček, 1 l jušne osnove, 2 rezini belega kruha, 2 žlici surovega masla, 5 dag naribanega sira zbrinca Pečico segrejemo na 180 °C. Bučke operemo, olupimo, odstranimo semena in zrežemo na majhne kocke. Kislo smetano zmešamo z mlekom, soljo, poprom, naribanim muškatnim oreškom in jušno osnovo ter vmešamo bučne kocke. Juho vlijemo v nepregorno posodo m približno 30 minut pokrito kuhamo v pečici. Kruhove rezine narežemo na kocke. V ponvi razpustimo surovo maslo in na njem opražimo kocke Ko je juha kuhana, jo vzamemo iz pečice in večje delce sesekljamo s paličnim mešalnikom. Vročo juho nalijemo v krožnike, vanje razdelimo kruhove kocke in vse potresemo z naribanim sirom Ocvrti jajčevci v vinskem testu 60 dag rdeče paprike, 30 dag koruznih zrn, 25 dag krompirja, 20 ' žlica kisle smetane, peteršilj, sol, P0^' ; . Paprikam odrežemo kapice, °'81 semena in posolimo Krompir žemo na kocke in v slani vodi sKu1 mehkega, odcedimo, pretlačimo in mo nadev: zmešamo 10 dag sira, m koruzo Temu primešamo i.myi ■" pir Začinimo s poprom, sesekljan1111 Ijem m po potrebi še solimo. S to pnp’ , maso napolnimo paprike Ostan* zemo na tanke kose, ki jih položimo • Omaka: 30 dag zrelega mehkega P ka, 2 žlici paradižnikove mezge, P°’' nar< korja, sol, olje Paradižnik olupil ' žemo na kose. Na olju popražimo ' dodamo paradižnik, solimo in duš^ |i]r pa no ta minut. Preden odstavimo, žličke sladkorja V pekač vkjenu ^1* njo pokončno zložimo nadevane mo v pečico m pri 180 C peče'" P minut Ledena bomba z brusnica11^10 skuto __________________ - ■; 30 dag brusnic, 25 dag sladi-- ji skute, 4 dl sladke smetane, 2 žlici m Sadje in sadni sokovi - vir vitaminov, mineralov, encimov in vlaknin Med, sadni namazi - vir hitre energije, vitaminov in mineralov Mleko, sir, sirni namazi, jogurt, acidofil - vir beljakovin, kalcija, vitaminov, dobrih bakterij__________________________________________ Jajca, nemastna šunka - vir beljakovin, kvalitetnih maščob, mineralov in vitaminov . Živila, ki jih bolj ah manj najdemo v hladilniku. Vzemimo si čas in dan začnimo z zajtrkom Zajtrkujmo vseh 365 dni v letu, ne glede na to, kje smo. Za naše dobro. F. C. 60 dag jajčevcev, sol, paprika, poper, 12 dag moke, 2 dl belega vina, 1 žlica sončničnega olja, 1 žlica konjaka. 2 beljaka Jajčevce olupimo in narežemo na podolgovate trakove, ki jih nasolimo, popramo, potresemo s papriko in poškropimo z vinom. Vse skupaj damo v posodo, pokrijemo m pustimo počivati približno 30 minut Nato posamezne rezine jajčevcev pomočimo v vinsko testo in ocvremo v vroči maščobi. Maščoba za cvrenje mora biti dovolj vroča, da se testo hitro zapeče in porumeni Priprava testa: Iz moke, vina, olja, soli in konjaka pripravimo testo, ki mu dodamo še čvrst sneg iz beljakov in vse skupaj rahlo premešamo. it Pr št K * n 1 rt h Pr. ’i) t zmletih mandeljnov .qr'- Brusnice stresemo v mrzlo v meditacijo. Poleg čakre sahasrare Paramhans Swami Maheshwarananda L»'X-’“5»< vsakdanjem življenju navaja čakro bindu . Ta čakra ustreza predelu pod lasnim vrtince ^, jur ,.. m glave. Gre za središče, ki vpliva na 1P " duhovno zdravje. Njeno prebujenje izbol)^' t, ji’ čustva. Lunino središče vzpostavlja non razjasni duha. Z njim lahko obvladuje^ odpravljamo slabe prehranske navade p pomaga tudi pri depresiji m živčni napet°^ strahu ter lajša tesnobo pri srcu. V bistvu je ^^0 telesnega in duševnega zdravja, vitalnostl Prebudimo pa jo z jogijskimi tehnikami- Mag-Simoni t I tt b t t ■M 43 avgust 2004 o JO i-a ir e * $ Š' i S je |0 10 v i» iU -------------pen k Zmote v načinu oblačenja o 1 o i hR?01' oblačenia ie . najbolj kreativ 1' 'zražanja samega ijj. 6 ali ne, z svet nas - । Sekund ocenjuje tan. 111 na dan samo M r Ll' smo oble-svoj stil °’le vedeti zmote, ki se ^Wenja, .' videz ra®o negovati ‘Okensko Modeli in ^de spadajo med -' dlesne tipe. V liliji e pre' za genetsko ''O veljavno Raci°nalno se vendar ^htri, ki nas s ^dnimi sporočili Hot -? ekstremno suhos-^®al0ni. Naš edini Sa poskušajmo n ' bo v besedah: naJboljše v svojem L' oblačila naj nam 'lin "tukaj in 1 sest mesecev, pet Mlogra- 4^° z ° I »IN« oblačili glavo, kaj nas zares moti Šele čez cas ugotavljamo, da zares »IN« oblačila niso prava'karta za dober videz, kaj šele stil Boj za najnovejšimi kosi oblačil ali dodatki se brez dobrega pogleda v ogledalo in našo individualno postavo konča skupaj s stilom. Takrat se začne suženjstvo mode. Seveda ne gre posploševati, tudi dobri »IN« kosi oblačil so lahko pika na i v naši garderobi. Zavedajmo se le recepta, da kvantiteta ni nujno kvaliteta. »Moja številka oblačila je 38«. Res je lahko oblačilo v številki 38 zlito z našim telesom, vendar ne vedno in povsem. Če bomo začeli iskati bluzo sanjskega vzorca v številki 38 določene blagovne znamke, se nam kaj hitro lahko zgodi, da iščemo nemogoče. Kroj je kritični faktor za grajenje našega stila Univerzalna resnica za ljudi s stilom je povezana z linijskim zlitjem oblačila skupaj s telesom, pri čemer je poudarjeno ravno tisto, kar nam je všeč. Pri tem nam lahko pomagata le izkušeno oko in dober krojač. Stil prihaja z dobrim poznavanjem samega sebe Uživajmo v tistem, kar nam je blizu naših misli, srca in ' ■'^^snično. »NAJ ^jiii 1" Je redko , "La ‘^l^ien z na * el.h ln Po- ■ da na ulici- telesa. Mi sami smo največji adut v igri oblačenja. ■'Ujud ' r!H cudno ob- 1^ 1 ln ne gre nam v Tatjana Kalamar Morales, univ. dipl. inž. obl. Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Po nekaj nadaljevanjih o zdravilnih točkah se je medtem nabralo kar veliko novih vprašanj. Med najbolj zanimivimi sem izbral nekaj takih, ki se dotikajo vsebin, o katerih do sedaj še nisem pisal. v ar pri vprašanju, ki ga je zastavila gospa L.' J gospe Alenke Gospa Alenka ima ) .■/'’'kn. n Cezrtlernim slinjenjem svojega otroka in (A r°blemi pri izgovorjavi besed. Pri njem pa se H ’’‘i n- , " "i1’ je ■ i-' otrocih, starih do 12 mesecev, & '■ P°jav, ker še niso vajeni pozirati sime. ■ " ^oot slinijo tudi, ko dobivajo prve zobe. ' ^ddjenje pa se pojavlja pri ohromelosti v 'H Pri duševnih m senilnih bolnikih. ^abko tudi škrbine, zobna gniloba in (Pent ■ ■?rrj^ za s^nJenje pa so lahko tudi prebavne ■. ’■'•h " Ulkus), pogost vzrok so lahko tudi ^^nnpatičnega avtonomnega živčevja, ki SljVX' °vanje slinavk Iz navedenega lahko oašteb ogromno vzrokov, zato mi je ■, pisma težko konkretno odgovoriti. Ti eba '■«' ' Pregled m tedaj bom lahko postavil ,ln vedel, kako ukrepati, da bo zdravljenje "%i- Sovorom je lahko prav tako ogromno '* v h, tri motnje se lahko in se največkrat ,. f ' ' u mišicah in drugih delih telesa, ki so Najpogostejši vzrok za motnje je v °skih govornih centrov, ki lahko nastanejo Pomembna sestavina zdravljenja je oskrbeti inkontinenčne ljudi z vpojnimi izdelki, ki so namenjeni posebej za inkontinenco. Takšne izdelke je mogoče nositi povsem neopazno pod spodnjim perilom, še posebno tiste, ki so v pomoč pri urinski inkontinenci. Varujejo občutljivo kožo in preprečijo nastanek neprijetnega vonja. Treba je poudariti, da so vložki, name njeni urinski inkontinenci, popolnoma drugačni od navadnih higienskih vložkov, saj vpijejo veliko več tekočine. Večina žensk tega ne ve in seveda ravna narobe, če za inkontinenčne težave uporablja navadne higienske vložke namesto inkontinenčnih. Pri izbiri primernega pripomočka za inkontinenco v Lekarni povejte, za koga je namenjen. Otrok, ki ponoči moči posteljo, potrebuje poleg plenice (hlačne predloge) še posteljno podlogo. Ženski srednjih let, ki ji občasno uhaja urin, zadostuje le inkon tinenčm vložek (predloga). Za nepremičnega starostnika je nepogrešljiva plenica za težko inkontinenco in mogoče še posteljna podloga Izdelek mora biti ustrezne Inkontinenca je normalen starostni pojav. že pri porodu ali tudi po porodu pri padcih, kapi ali možganskih tumorjih. Izgovor ali artikulacija je sposob- nost za tvorjenje govornih glasov. Dizartrija ne nastane kot posledica okvare možganskih živcev, ki oživčujejo mišice grla, ust in ustnic. Povzroča nerazločen, nejasen, počasen ali nosljajoč govor Za natančnejšo diagnozo seveda spet zaradi preobilice možnih vzrokov predlagam podrobnejši pregled pri meni. Glede alergije, ki se pojavlja na koži, pa predvidevam, da izhaja iz okvare jeter Možni vzroki za okvaro so lahko v preboleli zlatenici, glivičnem obolenju (pisal sem že o kandidozi), zastrupitvi ali dedni hibi. Obvezno bo za več podatkov pregledati otrokova jetra in vsebnost bilirubina. Kot ste lahko prebrali, je bilo vprašanje postavljeno kar preveč na splošno za konkreten odgovor Predlagam, da se gospa Alenka z otrokom pred odhodom k zdravnikom najavi pri meni, ker bom, ko bom otroka pregledal, najbolje vedel svetovati potek zdravljenja. S tem pa ji bom prihranil kar nekaj neprijetnih ur, prebitih po čakalnicah naših prenapolnjenih zdravstvenih ustanov. Pišite mi še naprej na naslov; Vestnik, Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, ali na moj domači naslov; Tropovci, Šolska ul. 2, 9251 Tišina. Vsak dan med 20. in 21. uro pa sem za Vaša vprašanja dosegljiv tudi na telefonu 02 539 1737. Življenjska doba prebivalstva narašča, z njo pa postane večji odstotek ostarelih, ki so pogosto tudi težko bolni. Mnoge med njimi pesti nenadzorovano uhajanje seča, nekateri so v nejevolji še bolj, ker uhaja tudi blato. Vendar inkontinenca ni nujno težava ostarelih. Prizadene lahko vso populacijo, otroke, ženske po porodu in v menopavzi ter moške srednjih let.___________________ Inkontinenca - obvladljiva usoda velikosti, da ga lahko zanesljivo namestimo Premajhen ali prevelik ne more uresničiti svojega namena Priporočamo še uporabo elastičnih fiksmnih hlačk, ki olajšajo varno, higienično in preprosto namestitev predlog za inkontinenco vseh vrst. Če ste upravičeni do inkontinenčnih pripomočkov po kriterijih zdravstvene zava rovatmce, vam jih bo predpisal zdravnik na naročilnico, stroške nakupa pa bo poravnala zavarovalnica. Pripadajoča količina je odvisna, od stopnje inkontinence - srednje, težke ah zelo težke Sicer si vse pripomočke za inkontinenco lahko kupite sami Tisti, ki so na voljo v lekarni, ustrezajo mednarodnemu standardu kakovosti. So preprosti za namestitev, neopazni, diskretni, udobni, zanesljivi pred iztekanjem, ekološko ustrezni in, upamo, tudi ekonomsko dostopni. Večina jih je posamezno pakirana v plastični ovitek in priročna za na pot. Inkontinenca se vse prepogosto obravna va kot normalen starostni pojav, pri katerem ni kaj ukreniti. V resnici to ni več usoda, v katero se je treba vdati. Obstajajo namreč učinkovite metode zdravljenja, ter različni pripomočki, ki lahko prizadetim še kako olajšajo in izboljšajo kakovost življenja. Postala je obvladljiva usoda. Seveda ostanejo v veljavi tudi splošna opozorila. Alkoholne pijače in osvežilni kofeinski napitki po nepotrebnem ženejo na vodo. Preveč začinjene jedi dražijo sečne poti Tudi zgoščen seč jih draži. Ne piti dovolj tekočine je zato medvedja usluga, ki tako spodbudi kakor oteži inkontinenco Pomanjkljiva higiena in nega pa vname in poškoduje kožo ali na njej povzroči celo razjede Milena Hochegger, farm, tehtnica S hojo do zdravja Vsak človek bi moral zaradi boljšega zdravja hoji nameniti najmanj 15 minut dnevno. Za hojo ni treba čakati na idealno priložnost, treba se je le odpraviti od doma in začeti takoj. Da bi se znebili odvečnega maščobnega tkiva, se nam ni treba ukvarjati s težkimi fizičnimi aktivnostmi. Novejše raziskave kažejo, da se z redno in zmerno hojo dosegajo enaki ah še boljši rezultati. Takšno obliko aktivnosti so prej priporočali starejšim osebam z zdravstvenimi težavami, danes jih priporočajo tudi mlajšim m zdravim osebam S sprehodi se ne znebimo samo neprijetnih maščobnih blazinic, z njimi krepimo vse mišice, tkiva in notranje organe. Z vsakodnevno hojo spodbujamo cirkulacijo krvi, reguliramo krvni tlak, ravnamo hrbtenico, s tem pa preprečimo glavobole, do katerih prihaja največkrat zaradi nepravilne drže. Hoja je zdrava. avgust 2004 Nagradna križanka HČERIN PEN K A POT, REPRIZA OL£G PEN PRIZIDAVA ORANJE DARILO LETOVIŠČE OPATU I KURIR TV W8L0N LOVŠ PEN BRAKI 22. VIL) LOJTRA OČKA (KNJIŽNO) CENT ALUMINU OBDOBJE PEN LAHKOŽIVA ŽENSKA ORGAN VOHA SRBSKA IGRALKA IN PESNICA 2 nagrada kuharska knjiga Bduq Žegnjaj: Janez Potrč, Polje 32. 1217 Vodice GLAVNO MESTO MOZAMBIKA MESTO V MAKEDONIJI HOJA BREZ CILJA NOVODOBNI POVZPETNIK S SKLON. MESTNIK PARK V LJUBLJANI PIANIST BERTONCELJ TERME V TUHINJSKI DOLINI HRVAŠKI KOŠARKAŠ RADJA Znašli se boste v objemu, da boste komaj prišli do zraka Pri delu bo napeto, kar pa ne bo hudo, saj boste imeli neverjeten zagon Obdobje, ko se lahko posvetite umetnosti ali odkrivanju svojih sposobnosti. Predvsem pa bo treba končati začeto, se pravi, končati s stvarmi, ki so vas obremenjevale in ste jih odlagali. Previdno z denarjem in ne obljubljajte uslug, če vas za nje nihče ne prosi Počutje zadovoljivo. ITALIJANSKA IGRAŠ KARTAMI BARVNA TEHNIKA GLAVNA TAJSKA REKA OENELLA MUTI SKOK Z NOGE NA NOGO POMLADNI MESEC VRSTA SIRA TRDNO VAROVALNO OGRODJE NOMSKA NAPRAVA RIKO DEBENJAK MOTNOST, ZAMEGLJENOST KOREJSKI AVTO POLDRAG KAMEN, NEFRJT MORSKA ŽELVA LUKA NA ZAHODNI OBALI HONŠUJA SALONAR ŠORN ELEKTRIČNA MORSKA RIBA GORSKI REŠEVALNI ČOLN AMERIŠKA IGRALKA (DEMI) SLOVENSKI SLIKAR (FRANCE) NEKDANJA SMUČARKA (KATJA) MEJNA SLUŽBA NEKDANJI KENIJSKI TEKAČ (HENRYK ŠTEFAN HAJDINJAK AVTOR MIKLOVE ZALE LETOVIŠČE V BELGIJI GORA GRŠKIH BOGOV ISLAMSKI VERSKI VODJA UROS LIPUŠČEK ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON RAFKO IRGOLIČ ČEBELJA PAŠA JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA MEDNARODNI JEZIK DEL KOLESARSKE DIRKE Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovomi urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonler, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka EmrL Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne narocninel SLOVENSKI DIRIGENT (UROŠ) VRLINA, KREPOST NEKD. F«. TEN1SAČ (YANICK) HOKEJSKI PLOŠČEK KATJA LEVSTIK GRŠKA ČRKA VELIK STRUPEN PAJEK NAJJUŽNEJŠI RT AFRIKE 1. nagrada v vrednosh 10 000 SIT Nina Horvat. G. Bistrica 136 a, 9232 trenšovci, DŠ 37170902 PALICA, KI DRŽI PLUG V ravnotežju Pen je. kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga In ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantoež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Nekdo vam bo tako lepo govoril, da boste izgubili glavo. Ljub vsem ukrepom vas bo delo spremljalo na vsakem koraku. Težaven dogodek boste previharili, potem pa uživali v nenadnem miru Delovnega elana vam ne bo primanjkovalo, zato boste na splošno učinkoviti. Nekaj iz preteklosti boste pojasnili in razjasnili. Zdravstveno počutje izvrstno, zlasti, če se boste redno razgibavali. Začetek bo hladen, vendar se pod hladno fasado skriva vulkan Preveč se boste obremenjevali z govoricami okrog ene vaših delovnih obveznosti, v katero ste vložili veliko znanja in iznajdljivosti. Dejstva bodo vam v prid, govorice ravno nasprotno. Počutje kar v redu, vendar skrbite za delovno energijo. Aktiven počitek in čimveč sadja, zelenjave in morske hrane vam bodo pomagali k dobri fizični kondiciji. Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitev z osen čenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov: VESTNIK, p. p 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA. do vključno petka, 3 septembra 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne 12. avgusta - JOŽE PLEČNIK, BOGOJINA SLOVENSKI IGRALEC (ŽELJKO) PREMIK NOG PRJHOJI PRVI DEL BIBLUE PRI JUDIH (23.VIII.-22.IX.) (23. VIL-22. VIII.) SLOVENSKA PLAVALKA METKA ALBREHT 3. - 7. nagrada - Vrstnikova majica: Alojz Linharti, Dolič 64 c, 9263 Kuzma Danica Kološa, Gorica 19, 9201 Puconci Katica Tkalec, Mladinska 4 c. 9231 Beltinci Silvo Litrop. Otroška 20, 9232 Crenšovci Sebastjan Lovrenčec, Bogojina 143. 9222 Bogojina Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. PIVSKI VZKLIK HITER KONJSKi Nekdo vas bo s svojo očarljivostjo prsta in srce vam bo razbijalo kot po1* (21.1- ' * Prišel bo poljub, ko ga boste vali, toda, če boste mencali, se Iz globin se bo pojavila težav. •. ^esect do konca razrešili Pred vam' )e počutja, idej in ustvarjalnost .družbi ste še vedno pod J(. jn lo bo povezano s pričakovani se drugi polovici dajte priložn0^^, sl' Obvezno potegnite ^rto: P uradno na eni strani, na -1 'J1' prijateljstvo, zasebnost vam bile prikrite Iskrena dejanit- _jp. oseb v preteklosti zaslužijo vaše pozornost. Ugodno oodobje za nove vam bo uspevalo vse po vrsti- p^jto stvari vam bodo dišale kot še niko i. lepše kot vidno j Sproščeno se boste spustili v Dirt, iz katerega bo znalo zrasti tudi kaj večjega. Sicer je to vaš mesec, ki bo omogočil posebno vrsto počitka, ko boste nabirali energijo in se dobro počutili Kmalu boste spoznali, da se stvari spreminjajo. Izzivi na delovnem mestu vas ne bodo obremenjevali in jim boste kos V nekem trenutku mrk na čustveni ravni, ko boste mislili, da se na nič ne morete zanesti Zvestoba bo potrjena. — (22. X«. - . Na začetku se vam bo zdelo, da vf nost, potem boste Ugotovik. obH zaljubljena v vas in ne ve, kako |Ui s* Čas zahteva, da se lahko zanes sposobnosti, sicer boste tavali ^Jy bo september miren, če sa । rjuP31^,j zmanjšuješ možnost, da bi n sredini meseca se bodo stvari , gU* se boste nemočni Izvleče vas delu boste zadovoljni in srečni. t0^ • sled davno zabrisanega dogodka. V k *L . da bi pridobili okolico na svojo na neprimeren način. Treba bo razm širše. Nepopustljivost bodo povz." doma Težave ste sposobni r^1,1 potrudite se in naivno ne verjemi® ) Ugotovili boste, da ste pravi strokovnjak v zapeljevanju. Na delovnem področju se vam bosta začrtali dve smeri Ne bo vam povsem jasno, zato morate biti pri odločitvi izredno, previdni. Sicer obdobje hitrih sprememb, ki bodo zahtevale veliko energije Velika možnost prepira zaradi nepomembne zadeve. Dobro kaže glede spremembe delovnega okolja in dela s svojim konjičkom. Vsaka stvar mora dozoreti V objemu boste in si želeli, da ne bi bilo konca poljubov. Verjetno se bo to zgodilo proti koncu meseca Hrepenite po močnem, na kar bi se lahko naslonili Kljub napetim situacijam, stresom in psihičnim pritiskom vam bo mesec naklonjen Nekoliko boste sicer odvisni od trenutne volje in ozračja. V sredini meseca lahko računate na manjše zdravstvene težave, ki pa bodo hitro minile Vse izgubljeno se lahko povrne. STOJAN AUER VOLNA AN CONSKE KOZE Brez zadržkov vam bo izpovedana 1) je ne smete zavrniti, pozneje pa se 00 kako naprej Na delovnem razčiščevali odnose in izvedeli za f Pripravlja: Agenafi " ‘ Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen LESENA DROBILNA PRIPRAVA OKRET ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI STRUPEN Romantika bo na prvem h boste, da še sami niste romantični Da boste oi» r prisiljeni sklepati dogovor? _ j&hk0 j bo narekovala, koliko brem na svoja ramena Denar tr® . jt pomembnejše vloge X:Q e vase in kaj narediti za sa\ innuti. dane obljube bo treba 1 > drugače pokvarili odnose 5 Jalen™ PLtVtL V GOMOLJIH . DALU POLETNA OBUTEV IGRALKA THOMPSON V I H (22.XI. ' 21. Nekdo bo izredno radoveden, in e® in mu nakazali smer, zna bitiveC ..& manca Pogum uporabljate P1*^ pa ga zahtevajo. Obdobje delovne • čakovanj pa tudi načrtovanja in rar- • idej Pojavila se bo potreba, da bosa da zadeva ostane skupaj Čas za m S* pozorni na zmernost in c dovzetni za malenkosti Vamujte^^^^ TRGOVEC ZVINOM MOČVIRSKA PTICA EHTNIC OVEN ¥mg patina! ŠKORPU0^ BIK STRELE* DVOJČKA RAK VODP^j LEV DEVICA avgust 2004 Kako je pet otrok s Hotize ostalo brez 48-letnega očeta Avguština, ki ga še vedno pogrešajo? Shoo ®®o©®© oomo g b o 1 r o e Hčerko je poslal po zdravila in izginil neznano kam AV s slovensko in hrvaško policijo ter mnogimi Hotižani smo lani avgusta iskali pogrešanega Avguština Antolina, o katerem _ Po dobrem letu dni ni ne duha in ne sluha - Otroci in številni sorodniki si želijo, da biga čimprej našli živega ali mrtvega, saj je ' v negotovosti in čakanju - Pet otrok, starih od 8 do 21 let, spremlja nenehna mora, kajti v treh letih so izgubili mamo, velik požar na stanovanjski hiši, sedaj pa ne vedo, kaj in kako je z očetom..._________________________ _________ h Ji n n ji te i» i, V Ji n $ v v r h in p Praktično vse zgodbe v rubriki pretresljive in nadvse sp^ • Pu je tokratno »obujanje žalostnih !Hoti mn°8e> zlasti pa za pet otrok - ■ 11.. P°Sebno pretresljivo. Minilo je 1 Se^e ^obro leto dni in zgodba lltrati^ aV ni *2a arhiv’, toda bilo je to Jetih y*1*' najhujših mesecev v življenju Hudi in morebiti bo naše ,'° Planje privedlo tudi do morebit-^l^Rll[rilia nadvse črne zgodbe. More-m informacijami in podatki kdorkoli izmed naših itfF. ^P^Pricani smo, da se bodo otroci I .:' Avguština Antolina s Hotize, 'dn da le °™ mrtev, znebili Gotovo je namreč, da zakoncev Avguština in ! ^olin iz Strnčke ulice 8 v obmejni f 1.^eilclavi, danes 21-letni Barbari, KZ,?’ v Ljubljani, 19-letnemu %,ter' ^hodnjemu študentu v Mari-\ 14-letnemu Valen- '1111 ftoku in 8-letnemu Sebast-n Hj. ( 11 še zdaleč ni bila naklonjena. ’ „ 1 b- P-H začetkih, ko sta bila starša n bil oče Avguštin zaposlen v 1 Pci^<’lru ln delal predvsem v h^I i^’-J , mama Terezija pa ^^ntl in je vse bilo bolj ali manj $ Je preči nekaj leti vse obrnilo na h ‘I" otroštvo "več kot zadovo-k ':hr ^^bno, sa) so imeli pridni otroci J*^rirF potrebovali za nemoteno odraš-(tem sta tudi pridna starša ^hi p, , ' hišo v strnjenem obmejnem k*Uii"dIZ: VSe ‘e hazat° na pravo ■'i]p.. ’■ 1 )e, žai, hotela drugače, SR )e ^ed delom v Nemčiji huje . ’%T Avguštin, ki so ga po daljšem '■ po^°dbi hrbtenice invalid- Pozneje pa je za hudo, । " ,rav^lvo boleznijo zbolela 7 ereziia, ki je pred dobrimi tre-bi v*.'"1 unirla V so skrb za vzgojo r/ ie potem moral prevzeti g' tedi sam ni bil zdrav. Le pol tj1 p ’ Anuarja 2002, je prišlo še do ^u8°tevljeno je bilo, da je te /ri n Vfi)°P P), ki je nesrečni družim rJri' ।,'h! ' materialno škodo, saj Vr' pave hiše v celoti ' I s°tod* 86 Antollnovi ob '.r _ni^0V’ Prijateljev, sosedov in ’' 1 1 opomogli, čeprav je bilo hi./' ! " hhte nikoli več ne bo. Ob 11 Ur, / " službe poskrbele, da so se ! °troci preselili k družini \ v bližnjem naselju Žižki. ■'' ^-1 j"'rimed petih otrok Ban Ljubljano, kjer študira, sta 1 °bč^3n° Avguštin in najstarejši sin P* se jima je pridružilo ■-i, ,. ' " ^se omenjene travme, ki by1 s° r^nese^ tudi popolnoma zdrav N'lp^ki^1111'6^ močno vplivale na dh' nekega lanskega vročega ^ii Icj. ' Povzročil svojim otrokom hP L lro ieto, potem CSfe । direktor s katerim se Starši in otroci Madona - Bo kabala uničila zakon? 48 ’ avgust 2004 raid Pena se predstavljajo Jožef Dajnko iz KupetineC Usodne zanj so bile šmar Ob prihodu na njegov dom smo ga srečali zunaj pred kovačnico oz. delavnico za popravilo kmetijskih strojev, orodij in druge storitve. Ni imel nobenega nujnega dela. Pravzaprav je to dejavnost skoraj opustil zaradi zdravstvenih razlogov. Prestal je težko operacijo na črevesju in je invalid 3. kategorije. Da bi tudi njega predstavili v tej rubriki, pa ni imel nobenega pomisleka, saj tudi sam rad prebira takšne stvari - Kot kovač najprej v Maribor, nato v Nemčijo, nazadnje pa še v Avtoradgono - Je tudi kombajnist, a zadnja leta samo na svojih poljih - Njegovi lasje so ostali črni, prijatelj Slavko iz vojske pa je posivel - Vožnja mleka v zbiralnico je njegova naloga Preden je odšel iz Nemčije se je za spomin fotografiral pri avtodvigalu, ki ga je vozil (čepi na levi strani). Če ne bi zbolel in če bi bilo dovolj naročil, bi lahko Jožef delal v svoji delavnici, kjer je tudi prostor za kovaško »ognjišče«. Zasadi Ni dolgo trajalo, in Jožef si je s prihranki na delu v Nemčiji lahko kupil prvi avto. Ponosno se je pripeljal z njim domov, tale posnetek pa je nastal pri prijatelju Ivanu Dundku v Ključarovcih pozimi leta 1970. AA-TV^ sem dobil’služ^T ^^no B°risa Kidriča II vagone. Dobro i°r Ot ^učavničar v oddelku za j l zamikala tujina k? tamka^sJužk na/u p* II znanca sem odšel T °betaI bol& zasIužek II delal kot livar n ? mesto Wasseralfing, kjer sem II dobro služil Km Sem V°Z11 ^dodvigalo. Res 11 večino srP^^a U Sem S) lahko kuPn avt° ter I za delo na donJ naKuP traktorja in druge I sam pri hiši zato Nanesl° namreč, da je >. I kmetijo. Dobil * sern se moral leta 1975 vrniti in fl(£ l) do stečaja leta S Km b° V Artorad^onj’kjer J I da sem lahko žel i, K u bda sem bk vedn0 na' '3 ga, ^*9 । Pa samo m,astnegn TaješevednoprihiA^ Medtem 3m° med zeEVJ’° nastavljati vreča s. « 1 kovaška in ki° SJ 2graddi tudi novo hišo in deim m*3* t / doma redno ,acavTudarska dela Računal sem, da hoin j I Sirih sinov a jedrih JP°shtev’ P0^ teKa Pa W •A le pnslo drugače Zdaj delamo le pr / J — a <5 S ? k t s .Oof o iiti Mi R Končno ga je tudi ona dohitela, kar je uspelo njemu že pred petimi leti. Saj veste, na kaj namigujemo? Anica ni lovila 55-letnega Draga Kočarja od Grada, ker ima svojega Lacija Vargo iz Dobrovnika, ampak je želela srečati tistega skrivnostnega abrahama, da bi ji prišepnil, kaj jo še čaka v nadaljnjem življenju in poklonil kaj lepega ... Z Dragom pa sta sicer tesna sodelavca v slovenskem društvu Lipa v Prijatelj je osivel, on pa ne Danes oseminpetdeset letni Jožef Dajnko je odraščal na srednje veliki kmetiji. Pri hiši so bili trije otroci, in ker on m bil predviden, da bi prevzel gospodarjenje od staršev, se je odločil za nadaljevanje šolanja. »Seveda nisem razmišljal o gimnaziji in potem še o študiju na univerzi, ampak sem si želel čimprej pridobiti poklic in se zaposliti. Kot nalašč za kaj takega je bila šola za kovače na Ptuju, vmes pa sem bil vajenec pri Keglu pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Leta 1965 sem končal šolanje in vajensko dobo. Sledilo je 18-mesečno služenje vojaškega roka v Makedoniji. Tam sem spoznal Slavka iz Iljaševec, s katerim sva postala zelo dobra prijatelja. Večkrat so naju zamenjevali, ker sva imela oba črne lase m rjave oči, pa tudi približno enake velikosti sva bila. Jaz imam še vedno črne lase, on pa je medtem posivel Pravijo, da je to odvisno od žene. Jaz sem se v svojo zagledal pri šmarnicah v Za-sadih, poznal pa sem jo že nekoliko prej. Moram priznati, da mi doslej res ni delala sivih las. Očefu se v delavnici rada pridružita tudi sinova .K**’’*"' ifiiP Pri štedilniku je vseeno rajši žgnjn£Q— Fn štedilniku je vseeno rajši zenu* Jožef mi je brez dlake na jeziku pripovedoval lu 'f di ugem, kar me je zanimalo. Tako se je Nemčiji specializiral za kuhanje, in če bi । " & nt, p hitro zamenjal ženo Angelo pri štedilniku. N'L "1 le njen pomočnik, enako pri iskanju gob, saj Pe mimo kakšnega velikega jurčka,-ona pa vse Ijiv pa je glede vožnje njihovega mleka v mn, L glavnem žensko opravilo. V n^- a?cr ie i d domačem sadovnjaku. Da bi , p if* Ue? a kakšnih deset vahhuc m nekaJ seveda na skrbi. Večkrat si najde čas še za acem ribniku ali bolje rečeno mlaki z de^ steka vanjo s strehe Rib je trenutno toliko, da'r ce das roko v vodo. Rad se igra tudi s psom ’ na vesehce Pa le redkokdaj zavije. alstd^ ^fG-01 Miinchnu, zato se je tudi on veselil tega dogodka. JOG V Nemčijo po avto in... Leta 1967, ko sem se vrnil od vojakov, je bilo kar, nekaj možnosti za zaposlitev. Odlo- Z ženo Angelo sta si želela, da bi pročelje n s'1 slika z motivom kmečkega dela, ko so bile ”9 _ grat To željo jima je uresničil ljudski umetnik M®rtu