GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto XV
Številka 12(474)
Velenje, 30. marca 1979
Cena 4 din
YU ISSN 0350-5561
Od ponedeljka do petka Kurirčkova torbica v naši občini
Vsi pionirski odredi v naši občini se te dni skrbno pripravljajo na sprejem kurir-čkove pošte, s katero bodo kot vsako leto počastili 25. maj, rojstni dan našega ljubega predsednika Tita. Letošnja kurirčkova pošta pa je posvečena tudi šestdeset-letnici ustanovitve SKOJ, z njo pa se bodo pioniiji vključili tudi v akcijo Nič nas ne sme presenetiti.
Pioniiji naše občine bodo prejeli Kurirčkovo pošto v ponedeljek 2. aprila od slo-venjgraških pioniijev pri grobu kurirja Blagotinška v Paki. Od tu jo bodo prenašali po skrivnih poteh vse do 6. aprila, ko jo bodo na Smre-kovcu predali pioniijem občine Moziije. V času, ko bodo prenašali torbico s pozdravi predsedniku Titu za njegov 87. rojstni dan se bodo sprečali z mnogimi borcijd jim bodo pripovedovali o težkih časih narodno osvobodilne vojne, obiskali bodo grobove padlih in druga partizanska obeležja.
Pri izvedbi te pomembne akcije bodo pioniijem pomagali člani Zveze borcev, člani občinske konference ZSMS Velenje, pripadniki teritorialne obrambe in vsi domačini krajevnih skupnosti po katerih bodo prenašali pioniiji kurirčkovo pošto.
V velenjski in mozirski občini smo v ponedeljek pričakali štafeto mladosti, ki je te dni hitela po naši republiki s prisrčnimi pozdravi dragemu tovarišu Titu za njegov 87. rqjstni dan. Osrednja slovesnost v velenjski občini je bila na Titovem trgu. Milorad Šikman, predstavnik mladih teritorialcev, je visoko dvignil štafet no palico.
Povsod navdušen sprejem štafete mladosti
Franc Leskošek Luka na osrednji slovesnosti na Titovem trgu v Velenju — V vseh delovnih organizacijah.skozi katere je hitela štafeta, so pripravili krajše svečanosti — Mozirski mladinci prejeli štafetno palico od mladincev iz naše občine
v Letušu
Številni krajani so v ponedeljek v naši in mozirski občini pričakali štafeto mladosti, ki je na poti po Sloveniji hitela skozi naše kraje. Štafeta je v soboto krenila iz Raven na Koroškem. Svečanosti ob tem pomembnem dogodku so se udeležile številne delegacije iz različnih
krajev naše republike, pa tudi iz drugih republik so prišli mnogi gostje. Iz naše občine seje tega velikega slavja v železarskih Ravnah udeležilo skoraj 500 mladincev.
Štafeto so najprej pozdravili v nekaterih prekmurskih in vzhodno štajerskih krajih v po-
Prostorske celice prvič po železnici
„Hiša v paketu" z vlakom v Veliko Kladušo
Konec minulega tedna so na velenjski železniški postaji naložili na vagone 28 prostorskih celic za gradnjo poslovne stavbe Agrokomerca iz Velike Kladu-še. To je prvi tovor „hiše v paketu" po železnici, s čimer bodo skrajšali čas transporta celic, ki ga sicer opravljajo s posebnimi vozili, vlačilci tozda Avtopark Gorenje TGO.
Program industrijske gradnje
DOM 101 uresničujeta z dogovorom o skupnem vlaganju Gorenje in Vegrad. Celice so v tovarni na Selu izdelali na osnovi industrijske tehnologije v nekaj tednih. Za prevoz po železnici bodo sicer porabili manj časa kot s posebnimi vozili, vendar je treba prevoz opraviti do železnice in od vagonov na gradbišče.
Doslej so delavci Vegrada
zgradili že več zgradb po sistemu „hiše v paketu". Največja zgradba je nastala v tovarni Gorenje, to je prizidek novega obrata Zamrzovalniki. Najdlje pa so celice doslej prepeljali do Pulja. Nova zgradba v Veliki Kladuši pa pomeni nov uspeh, ki ga dosega velenjsko gospodarstvo z združevanjem dela in sredstev.
HJ.
nedeljek ob 14. pa so jo prejeli mladinci iz naše občine. Pri gostilni Jovan so jim štafetno palico predali mladi iz celjske občine. Štafetno palico so prvi ponesli Milan Kreti č iz TGO Gorenje in gimnazijki Nevenka Žolnir ter Mojca Bec.
Prva predaja je bila nato pri bencinski črpalki. Štafetno palico so ponesli mladi krajevne skupnosti Desni breg, nato Ko-novo, Gimnazije, na Titov trg pa so jo prinesli pripradniki teritorialne obrambe.
Že ob 13.30 minut se je na Titovem trgu pričela osrednja slovesnost ob sprejemu štafete v velenjski občini. Množica domačinov, dijakov, delovnih ljudi in drugih občanov je z nestrpnim navdušenjem pričakovala prihod štafete. Trg je bil svečano okrašen in ozarjen, v lahnem vetru pa je plapolalo na desetine manjših in večjih zastav. Prisotne, med katerimi je bil tudi Franc Leskovšek — Luka, prvi komandant partizanskih čet na Slovenskem in član sveta federacije je najprej v imenu organizacijskega odbora pozdravil Maijan Domanjko, ki je med drugim dejal: „Titova štafeta prihaja k nam v času, ko s posebno častjo pripravljamo 35 letnico herojske bitke XIV. divizije na Graški gori, ki pomeni za ta del Slovenije preporod v najhujšem nasilju fašističnega teptanja, pomeni osvobojeno ozemlje in zmagovit pohod ter še zmagovitejše finale ob zajetju nemške armadne skupine
Vzhod v naši dolini.
XIV. divizija je krenila na svojo pot po ukazu tovariša Tita, človeka, ki je vse svoje življenje posvetil nenehnemu boju za boljši jutri vsakega posameznika, narodov in narodnosti Jugoslavije, za naš današnji in jutrišnji dan; človeka, ki je v najusodnejših trenutkih naše zgodovine znal izbiati pot, ki je vedila v lepšo prihodnost."
V kulturnem programu na Titovem trgu so sodelovali rudarska godba na pihala, mladinski pevski zbor osnovne šole Anton Aškerc, skupina za izrazni pes in šaleška folklorna skupina. S pesmijo in plesom so ponazorili revolucijo in uspehe naše generacije.
Prisotni so z iskrenim, toplim navdušenjem pričakali štafeto s pozdravi našemu ljubemu predsedniku, tovarišu Titu za njegov 87. rojstni dan. (Nadaljevanje na 3. strani)
Od SKOJ-a do ZSMJ
V Smartnem ob Paki jutri zanimivo kviz tekmovanje mladih iz naše občine — V programu bodo sodelovali domači recitatorji in ansambel AVE iz Velenja
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Velenje in osnovne organizacije ZSMS Šmartno ob Paki bosta v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki jutri, v soboto 31. aprila, pripravila zaključno prireditev občinskega kviz tekmovanja z naslovom Tito—revolu-cija-mir, od SKOJ-a do ZSMJ.
Gre za kviz, ki ga po vsej domovini organizirajo ob letošnjem proslavljanju 60. letnice ustanovitve SKOJ-a, katerega slavno delo in preteklost nadaljuje danes Zveza socialistične mladine Jugoslavije. Nekatere šole v občini Velenje so v preteklih dneh že pripravile interna tekmovanja, na katerih so določili tekmovalce, ki jih bodo zastopali na zaključni prireditvi v Šmartnem ob Paki. Dve ekipi, ki bosta v finalu pokazali največ znanja, dobita pravico uvrstitve v nadaljnje tekmovanje.
Zato se v Šmartnem jutri obetajo zagrizeni boji približno petnajst ekip, kolikor jih bo sodelovalo v tekmovanju in.ki bodo zastopale osnovne organizacije ZSMS šol, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela.
Zaradi velikega števila tekmovalcev se bodo vse ekipe najprej spoprijele v predtekmo-vanju, ki bo potekalo v učilnicah osnovne šole Bratov Le-tonje v Šmartnem, začelo pa se bo ob 15. uri popoldne. Posebna komisija bo nato ocenila pismene preizkuse znanja in na podlagi rezultatov določila štiri finaliste, ki se bodo potegovali za naslov najboljšega. Finalni obračun pa se bo pričel ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki. Tu se vsem obiskovalcem obeta zares zanimiva prireditev, ki jo bodo s svojim nastopom popestrili tudi člani domačega kulturnega društva in ansambel AVE iz Velenja.
J.K.
Aprila nadaljnja gradnja Šaleške magistrale
f/f'v
Celice iz Sela potujejo po Jugoslaviji: tokrat v Veliko Kladušo.
Danes bo še oblačno vreme s padavinami, nato delno izboljšanje, tako da bo ob koncu tedna deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo in popoldanskimi plohami.
Prejšnji teden je bila seja gradbenega odbora za izgradnjo Šaleške magistrale, ki naj bi bila kljub mnogim težavam, ki so nastale med gradnjo v preteklem letu, dograjena v predvidenem roku, to je do letošnjega občinskega praznika. Na seji so se dogovorili, da je potrebno z deli nemudoma pričeti. Do 10. aprila bodo zbirali ponudbe izvajalcev za nadaljnjo izgradnjo ceste, predstavitev daljnovoda ter za izgradnjo mostu preko železniške proge ter reke Pake (dosedanje pogodbe z Nivojem in Komunalnim centrom so po-
tekle). Z deli pa naj bi izvajalci pričeli že 20. aprila in to na celotni trasi od Pesja do Gorenja v dolžini 4,8 kilometra.
O pomembnosti izgradnje Šaleške magistrale za našo občino smo že veliko pisali. Omenimo naj le še da je gradbeni odbor približno izračunal da bomo s to cesto psihranili 720 tisoč dinarjev s službenimi vožnjami (upoštevali so službena vozila delovnih organizacij naše občine, avtobusne prevoze niso upoštevali) in 1,2 milijona dinarjev z zasebnimi vožnjami.
Ocenili potek akcije zaključni računi
O poteku in rezultatih aktivnosti ob tej akciji v velenjski občini je na seji poročal predsednik občinskega sveta ZSS Velenje Marcel Medved. Osnovna ugotovitev je da je akcija v
Šaleški dolini potekala dobro, vanjo pa so bili vključeni tako Zveza sindikatov, zveza komunistov, poslovodne strukture, samoupravni organi kot tudi koordinacijski odbori, ki so
Pred sprejemom odloka o črnih gradnjah
V javni razpravi in tik pred sprejetjem je osnutek odloka o merilih za razvrstitev objektov zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja na območju občine Velenje. Namen odloka je razvrstiti takšne objekte v tri kategorije. V prvi kategoriji bodo objekti, za katere bo možno pridobiti lokacijsko in s tem tudi gradbeno dovoljenje. V drugi razvrstili objekti, za katere se lahko izjemoma izda lokacijsko dovoljenje, odstranitev objekta pa se za določen čas odloži. V tretjo kategorijo pa bodo uvrščeni objekti, za katere se ne bo moglo izdati lokacijsko dovoljenje in jih bo potrebno takoj odstraniti.
Navedena razvrstitev pa seveda velja le za tiste objekte, ki so bili zgrajeni ali pa v gradnji ter v uporabi že pred 16. 4.1978, ko je pričel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju. Po tem zakonu je v veljavi nov, strožji režim obravnavanja črnih gradenj in se mora v vseh
primerili črnili gradenj takoj izdati odločba o odstranitvi takšnega objekta.
Tako je omenjeni odlok brez pomembna prelomnica pri obravnavanju in reševanju nedovoljenih gradenj.
Občinska urbanistična inšpekcija je že pred časom s pomočjo krajevnih skupnostih pozvala črnograditelje na območju naše občine naj prijavijo svoje nedovoljene gradnje, vendar pravega odziva sploh ni bilo. Zato ponovno pozivamo vse graditelje nedovoljenih gradenj, da te gradnje prijavijo čimprej občinski urbanistični inšpekciji, da se bo lahko uvedel posebni postopek, v katerem se bo za vsak posamezen primer ugotavljalo ali bo možno izdati lokacijsko dovoljenje ali ne.
Zaradi izredne pomembnosti omenjenega odloka bomo po njegovem sprejetju o njem še obširneje senanili javnost.
Urbanistični inšpektor SONC BRANKO, dipl. prav.
usklajevali priprave in njen potek. Razen nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti, je poudaril Marcel Medved, so povsod dosledno spoštovali rokovnik. Poročila oziroma ocene gospodarjenja so bila dobro pripravljene, morda je bilo le premalo primeijav s sorodnimi panogami in planskimi dosežki v preteklih obdobjih, premalo je bilo tudi kazalcev o doseženih planskih obveznostih za leto 1978, ponekod pa so v razpravah „pozabili" na odločnejše stabilizacijske ukrepe.
Sicer pa je bilo v razpravah največ govora o delovni disciplini, čim boljšem izkoriščanju delovnega časa, o ukrepih za znižanje bolniškega staleža delavcev, pomanjkljivem delu strokovnih služb in slabi organizaciji dela, ki zavira boljše proizvodne dosežke. Delavci so se zavzemali tudi za večjo odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev, za učinkovitejše delo samoupravne delavske kontrole, spregovorili o težavah glede nabave reprodukcijskega materiala, precej kritike je letelo tudi ne pravočasnost sprejemanja srednjeročnih razvojnih programov, saj so razprave pokazale, da marsikatera temeljna organizacija združenega dela še nima sprejetega srednjeročnega
razvojnega plana do leta 1980. Nadalje so v razpravah pozornost namenili pomanjkanju kadrov, prepočasnemu urejanju stanovanjskih vprašanj, skrbi za izboljšanje delovnih pogojev, nagrajevanju po delu, vprašanju svobodne menjave dela med tozdi in delovnimi skupnostmi skupnih služb, precej kritik pa je bilo izrečenih tudi glede posameznih samoupravnih interesnih skupnosti v zvezi z uresničevanjem dogovorjenih programov in šiijenjem njihovih služb.
Ob razpravah o pretekli aktivnosti pa so poudarili, da je treba storiti vse, da bo postala stalna oblika dela.
Ob koncu je spregovoril še sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik. Še posebej se je zavzel, da je treba sedaj oceniti tudi usposobljenost organizacije Zveze komunistov in Zveze sindikatov ter vodstev. Kajti od usposobljenosti družbeno političnih dejavnikov in njihove pripravljenosti za akcijo je v veliki meri odvisen tudi njen potek. Zato je treba med drugim takoj začeti z aktivnostjo za obravnavo rezultatov gospodarjenja v prvem obdobju tega leta. Koordinacijski odbori v posameznih občinah pa so dolžni, da tudi to aktivnost vodijo z enako odgovornostjo.
Konstituiranje gospodarske zbornice Slovenije
Za nepoklicnega podpredsednika gospodarske zbornice Slovenije je bil izvoljen Ivan Atelšek, generalni direktor sozda Gorenje, za tajnika zbornice pa Milan Sterban
Prejšnji teden se je konstituirala gospodarska zbornica Slovenije.
S tem je bil končan proces preobrazbe zborničnega sistema v Sloveniji, s čimer se tako po vsebini kot načinu dela tudi gospodarska zbornica prilagaja potrebam našega združenega dela.
Za predsednika gospodarske zbornice Slovenije je bil znova izvoljen Andrej Verbič. Za nepoklicnega podpredsednika gospodarske zbornice Slovenije je bil izvoljen tudi Ivan Atelšek, generalni direktor sozda Gorenje, za tajnika pa Milan Šterban, vodja delovne skupnosti skupnih služb sozda Gorenje.
OBČINSKA
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
VELENJE
Na podlagi 8. do 10. člena Poslovnika Občinske izobraževalne
skupnosti Velenje
sklicujem
4. SEJO ZBORA UPORABNI KOV IN ZBORA IZVAJALCEV skupščine občinske izobraževalne skupnosti Velenje za torek, 3. aprila 1979 ob 17. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje, Titov trg 1.
Predlagam naslednji dnevni red:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil;
2.	Potrditev zapisnika 3. seje skupščine OIS;
3.	Obravnava in potrditev zaključnega računa OIS za leto 1978 s priloženimi poročili o realizaciji programov;
4.	Obravnava in potrditev finančnega načrta OIS za leto 1979;
5.	Izvolitev odbora za samoupravni nadzor OIS;
6.	Delegatska vprašanja	Predsednik skupščine 0IS
ing. FRANC AVBERŠEK
Kadrovanje postaja vse boli pomembna sestavina našega družbenega razvoja. Zato je ena izmed prednostnih nalog kadrovske politike načrt kadrov. Vsi razvojni dokumenti, ki vključujejo kadrovsko politiko, zavezujejo samoupravne organizacije in skupnosti, da v mejah svojih pristojnosti zagotavljajo kadrovske načrte. Realen srednjeročni načrt potreb po kadrih je dobra osnova poklicnemu usmerjanju in vzporedno štipendiranju kot instrumentu izvajanja kadrovske politike. Iz prakse vemo, da so enoletni, še bolj pa srednjeročni načrti kadrov ocene. Težave, ki preprečujejo, da bi bilo načrtovanje kadrov čimbolj realno, so objektivne in subjektivne narave. V prvo vrsto sodijo nepredvidena gospodarska gibanja, pa tudi nedodelana metodologija planiranja kadrov, v drugo vrsto pa spada še vedno premajhna zavzetost samoupravnih organizacij in skupnosti na področju kadrov.
Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Velenje spremlja izvajanje srednjeročnega plana potreb po kadrih za obdobje 1976 - 1980. Sedaj, ko je mimo prva polovica srednjeročnega obdobja, lahko ocenjujemo, ali je bil plan kadrov po posameznih občinah realno zastavljen.
V občini Velenje, kjer je zaposlenih 23.173 oseb, so samoupravne organizacije in skupnosti za srednjeročno obdobje 1976-1980 predvidevale 6.724 potreb po novih in nadomestnih kadrih. Novih potreb je bilo predvidenih 4.188, kar je v povprečju, 4,5 % planirane stopnje rasti zaposlenosti. Ugotoviti pa je treba, neusklajenost med potrebami srednjeročnega načrta in letnimi pqtrebami., Qrguiiizaqij<; in skupno-
sti v občini Velenje so z letnimi plani za obdobje 1976-1979 napovedale kar 6.354 potreb po novih kadrih, kar že prekaša napoved srednjeročnega načrta, čeprav eno leto še ni zajeto.
Obseg zaposlenosti je v občini v zadnjih letih dokaj porastel, vendar kvantitativni odmiki niso tako kritični, kot kvalitativni. Glede izobrazbene strukture je plan srednjeročnih potreb ustrezen, nezadovoljiva je njegova realizacija. Plan je predvideval 38 % delavcev ozkegi profila (priučeni), 40 % delavcev širokega profila (s poklicno šolo), 13 % delavcev profila tehnik (s srednjo šolo), 6 % delavcev profila inženir (z višjo šolo) in 3 % delavcev profila diplomirani inženir (z visoko šolo). Struktura novih zaposlitev v polovici srednjeročnega obdobja kaže, da je zadovoljivo kritje le pri kadrih širokega profila in profila tehnik. Zelo nizka je udeležba kadrov z višjo in visoko šolo le 3 %. Zato pa je toliko močneje presežen plan po delavcih ozkega profila (predvidenih je bilo 2.485 novih zaposlitev, realiziranih pa je bilo še v prvi polovici srednjeročne^ obdobja 3.151). Takšna kvalifikacijska struktura pa ni v skladu s smernicami družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976- 1980, ko je v strukturi zaposlenih predvidenih samo 4 3 % dclavcev ozkega profila, v občini Velenje pa je delež priučenih delavcev okrog 60 %. To kaže na slabo tehnično opremljenost dela, organska sestava kapitala je še vedno nizka.
Močne potrebe po priučenih delavcih in dokaj visok obseg novih zaposlitev je privedel do pojava zaposlovanja iz drugi hrepublik, saj lastni demografski viri niso več zadostovali .ta^co, razširjenemu obse-
gu zaposlovanja. V polovici srednjeročnega obdobja je bilo v občini Velenje letno poprečno novo zaposlenih 1.170 delavcev iz drugih republik, največ iz SR Bosne in Hercegovine.
Zaradi neusklajenosti med potrebami združenega dela in prilivom strokovnih kadrov iz šol prihaja do pojava, da je po posameznih poklicih večje povpraševanje, kot pa je kadrovska ponudba. Obratni pojav je skoraj zanemarljiv. V občini Velenje so izraziteje iskani poklici ekonomske, pedagoške in rudarske usmeritve vseh profilov.
Občina Mozirje je po površini skoraj trikrat večja od obline Velenje, vendar je pretežen del površin kmetijskih. Po višini narodnega dohodka na prebivalca je mozirska občina med slabše razvitimi. Število delovnih mest je še danes manjše od števila delovno sposobnega prebivalstva. Po podatkih občinske zdravstvene skupnosti je bilo 31. 12. 1978 zaposlenih 4.157 oseb.
Samoupravne organizacije in skupnosti so v obdobju 1976- 1980 predvidevale 1.193 novih in nadomestnih kadrovskih potreb. Tudi v tej občini ni usklajenosti med letnimi in srednjeročnimi kadrovskimi potrebami, vendar so razlike mnogo bolj sprejemljive. Letne potrebe po kadrih so višje, saj so že sedaj presegle napoved iz srednjeročnega načrta, čeprav še manjka plan potreb za leto 1980. Na osnovi letnih potreb naj bi se v štirih letih zaposlenost povečala za 1.287. "oseb. Dejansko naraščanje je po letih precej enakomerno in je v skladu 7. občinskimi resolucijami, čeprav dosežena stopnja zaposlenosti še vvdno ostaja za planirano.
OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE
Na podlagi 24. člena Statuta Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje
sklicujem
5. SEJO SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE, ki bo v sredo, dne 4. 4. 1979 ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje.
Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Obravnava in potrditev zapisnika in sklepov 4. seje z dne 7. 12. 1978.
Z Obravnava in potrditev realizacije finančnega načrta za leto 1978
—	obravnava poročila o realizaciji programa za leto 1978
3.	Obravnava predloga finančnega načrta za leto 1979.
4.	Obravnava in sklepanje o predlogih:
—	dvig ekonomske cene v vzgojnovarstvenih zavodih,
—	sprememba Pravilnikov o plačevanju oskrbnine v vzgojnovarstvenih zavodih.
5.	Imenovanje
—	razrešitev člana in imenovanje nadomestnega člana izvršnega odbora OSOV,
—	imenovanje člana odbora za samoupravni nadzor.
6.	Delegatska vprašanja.
Prosimo delegate, da se seje zagotovo udeležijo in predložijo natančno izpolnjena pooblastila.
Predsednica skupščine DANIELA LIPOVŠEK
J
OBČINSKA
TELESNOKULTURNA SKUPNOST VELENJE
Na podlagi 20. in 22. člena Statuta Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje
sklicujem
3. REDNO SEJO SKUPŠČINE OBČINSKE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI VELENJE, ki bo v
četrtek, 5. aprila 1979 ob 17. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje.
Predlog dnevnega reda:
1. Poročilo verifikacijske komisije.
Z Pregled sklepov in potrditev zapisnika 2. redne seje.
3.	Realizacija Finančnega načrta OTKS Velenje od 1. 1 do 31. 12. 1978-predlog.
4.	Finančni načrti OTKS Velenje za leto 1979 — predlog.
5.	Sporazum o opravljanju del in nalog na področju telesnokulturne dejavnosti v letu 1979 - predlog.
6.	Imenovanje članov odbora za LO in DS - predlog.
7.	Razrešitev v. d. sekretarja skupnosti.
8.	Delegatska vprašanja.
Predsednik skupščine TONE PEČOVNIK
Izvajanje plana potreb po kadrih za tekoče srednjeročno obdobje v občinah Velenje in Mozirje
Zaradi odpravljanja regionalnih neskladij naj bi manj razvite občine pospeševale z razširitvijo obstoječih oziroma z odpiranjem novih obratov. Pomanjkanje delovnih mest v občini Mozirje je privedo do tega, da še danes odhaja na delo v druge občine okrog 1.000 prebivalcev. Z ustrezno strukturo investicij in ustreznim kadrovanjem bi omogočili mladim, da bi se lažje zaposlili doma, saj je iz srednjeročnih potreb in iz priliva strokovnih kadrov v združeno delo razvidno, da obstaja v občini splošno pomanjkanje kadrov.
Struktura novih zaposlitev pove, da je tudi v občini Mozirje visoka udeležba delavcev ozkega profila (60 %), solidna zasedba je pri profilu tehnik in širokem profilu 7 % oz. 30 %, pomanjkljiva pa je kadrovska struktura delavcev z višjo in visoko šolo (2 % oz. 1 %). Med novimi zaposlitvami je bilo v zadnjem času tudi nekaj priliva iz drugih republik.
Ker je zaposlovanje proces, katerega vzporedno spremljajo socialnoekonomski pojavi, je potrebno k načrtovanju kadrov pristopiti čimbolj interdisciplinarno. Planiranje razvoja kadrov ima med vsemi oblikami družbene reprodukcije najdaljše cikluse. Zato naj bodo upoštevani tako splošnogospodarska gibanja, razvoj tehnologije dela kot tudi demografsld pokazatelji. Ce upoštevamo, da razvoj tehnologije trenutno ne prinaša kakih večjih sprememb v strukturi stopenj zahtevnosti dela, povzroča naraščajoče zaposlovanje primanjkljaj lastnih kadrov. Medrepubliške delovne migracije resno opozarjajo na dosledno izvajanje družbenih dogovorov samoupravnih sporazumov in ukrepov za reševanje z migracijo povezane problematike.
ANICA PR1STOVŠEK
Na osnovi splošnega razpisa za vpis novincev v šolskem letu 1979/80, ter na osnovi ustreznega sklepa občinskega koordinacijskega odbora za usmerjanje vpisa objavlja
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
vpis v naslednje enote srednjih šol za odrasle (izobraževanje ob delu):
1.	POKLICNA ADMINISTRATIVNA SOLA,
ki je dislociran oddelek ekonomske administrativne šole Maribor. Šolanje za pridobitev poklica ..administrator" traja 2 leti. Pogoj za vpis je končan 8. razred osnovne šole in zaposlitev.
2.	DELOVODSKA STROJNA ŠOLA,
ki je dislociran oddelek šolskega avtomehaničnega in kovinarskega centra Maribor. Šolanje za pridobitev poklica ..strojni delovodja" traja 2 leti. Pogoj za vpis je končana poklicna šola kovinarske stroke in najmanj 3 leta delovne prakse v isti stroki.
3.	EKONOMSKA SOLA,
ki je dislociran oddelek šolskega centra Slovenj Gradec. Šolanje za i pridobitev poklica ..ekonomski tehnik" traja 4 leta. Pogoj za vpis je končan 8. razred osnovne šole in zaposlenost.
Prednost pri vpisu imajo kandidati, ki so jih na izobraževanje napotile njihove delovne organizacije.
Vpisovanje v navedene šole bo v delavski univerzi Velenje, Titov trg 2, vsak dan (razen sobote) od 8. do 12. ure, v ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure.
Ob vpisu je treba predložiti naslednje dokumente:
—	kandidati za administrativno in ekonomsko šolo spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole in potrdilo njihove delovne organizacije o delovnem razmerju in delu, ki ga opravljajo;
—	kandidati za delovodsko strojno šolo spričevalo o končani poklicni šoli, potrdilo njihove delovne organizacije o trajanju strokovne prakse in potrdilo o delovnem razmerju in delu, ki ga opravljajo.
Kandidati ob vpisu predložijo tudi morebitna napotila oziroma priporočila. Ob vpisu bodo kandidati obveščeni tudi o ostalih podrobnostih v zvezi z vpisom in šolanjem. Rok za vpis je 27. 4. 1979.

Številka 12 (474) - 30. marca 1979
i\53
Povsod navdušen sprejem štafete mladosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Štafetno palico so s Titovega trga odnesli taborniki, potem pa so jo do tovarne gospodinjske opreme Gorenje nosili še mladi iz Doma učencev, učenci RŠC, mladi iz vzgojno varstvenega zavoda iz atletskega kluba, osnovne šole Miha Pintar -Toledo in Modnega salona.
Štafeta se je nato ustavila v nekaterih večjih delovnih organizacijah v naši dolini: v TGO Gorenje, Rudniku lignita Velenje, Teremoelektrarni Šoštanj in Vegradovi Lesni. Od tu je "prispela na Trg svobode v Šoštanju, kjer se je tudi zbralo mnogo krajanov, v kulturnem programu pa je nastopila godba Zarja in recitatorska skupina z osnovne šole Biba Roeck. Po Šoštanju so štafetno palico nosili mladi iz TEŠ, predstavniki osnovne organizacije ZSMS Šoštanj, učenci šole Biba Roeck, mladi iz Lesne in s šole Karel Destovnik — Kajuh. Na Trg svobode so jo prinesli člani pionirske desetine šoštanjskega gasilskega društva.
S trga pa so jo tako kot v Velenju odnesli taborniki. Štafeta je iz Šoštanja nadaljevala pot proti Gorenju in Šmartnemu ob Paki. Tu so ji prisrčno dobrodošlico pripravili najprej mladi delavci trgovskega podjetja Vino iz Šmartnega, od njihovih proizvodnih prostorov do mesta osrednje prireditve pred spomenikom žrtvam fašizma v središču Šmartnega pa so jo nosili še učenci domače osnovne šole, gasilci, športniki in člani tukajšnje osnovne organizacije ZSMS. V Šmartnem so štafetno palico sprejeli in pozdravili nadvse toplo. Veliko krajanov se je na prireditvenem zboru zbralo že pol ure prej, ko se je pričel kulturni program. V njem so sodelovali šolski pevski zbor, recitatoiji, plesalci mlajše in starejše folklorne skupine ter drugi.
•Predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in društev ter mnogi drugi krajani so z zastavami, cvetjem in pesmijo štafetno palico v rokah tabornikov in spremstva ostalih, nato pospremili na pot iz Šmartnega proti Letušu. Mladi iz velenjske občine so v tem kraju štafetno palico predali vrstnikom iz sosednje občine Mozirje.
Mozirčani so štafeto s pozdravi predsedniku Titu pozdravili pred zgradbo občinske skupščine, kjer so ji domači mladinci, člani družbenopolitičnih organizacij in društev, šolarji in drugi krajani pripravili prisrčen sprejem. Ob iskrenih čestitkah tovarišu Titu in kolu, ki so ga skupaj zaplesali, je štafetna palica zatem krenila proti Nazaiju. Tu so jo prevzeli v svoje roke mladi delavci Glina in Elkroja ter jo ponesli po Glinovih proizvodnih prostorih.
Mladi iz te delovne organizacije so štafetno palico pričakali z bogatim, kulturnim programom, nato pa so pot z njo nadaljevali proti Gornjemu gradu.
Tudi v Šoštanju se je zbrala množica domačinov
Učenci osnovne šole Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki so pred prihodom štafetne palice risali na asfalt pred novo pošto.
V Mozirju so slovesen sprejem pripravili pred občinsko skupščino.
v stedišču pozornosti
Izraz našega najglobljega
spoštovanja
Na osrednji slovesnosti ob prihodu zvezne štafete s pozdravi in najboljšimi željami dragemu maršalu Titu za njegov 87. rojstni dan je spregovoril v imenu mladih in občanov Šaleške doline Dušan Jeriha, predsednik za idejnopolitično delo pri občinski _konferenci ZSMS Velenje_
V našem mestu pozdravljamo štafeto mladosti, ki je predvčerajšnjim krenila na pot po naši domovini
Štafeta mladosti je izraz našega najglobljega spoštovanja do tebe tovariš Tito, ki si pred 42 leti, ko se je partija drobila v frakcionaških bojih in nesoglasjih v vodstvu, stopil na njeno čelo ter s svojo odločnostjo in trdnimi sodelavci uredil njene vrste, jo z doslednostjo marksista in hrabrostjo izrednega vojaškega genija ter bogatimi revolucionarnimi izkušnjami vodil in usmerjal skozi vse trde in težke preizkušnje.
uvrščenosti, ki sta se in se kažeta v današnjih spornih žariščih kot edina alternativa blokovski razdelitvi sveta in politiki s pozicij sile. ...
Naše je, da s svojim zavestnim in predanim delom ustvarjamo dobrine, načrtujemo nove, razvijamo našo tehnično raven na višjo stopnjo, bogatimo naše življenje in vnašamo vanj s humaniza-cijo odnosov vse vrednosti, ki jih razvitejši od nas nimajo - ustvarjamo namreč resnično pot k sreči posameznika, ker se kot posamezniki zanjo odločamo.
In prav ti dragi tovariš
Dušan Jeriha
Mladi delavci so štafetno palico ponesli po proizvodnih prostorih nazarskega Glina.
t
Štafeta pomeni izraz naše sreče, naše pravice, da sami krojimo svoje življenje in svojo kulturo, da sami urejamo vse kar je naše - namenjamo jo tovarišu, ki je v najtežjih dneh naše revolucije delil dobro in zlo z borci na Neretvi, Sutjeski, Zelen-gori in ki je sočasno vodil in usmerjal boj vseh narodnoosvobodilnih sil v vsej Jugoslaviji do končne zmage, s katero smo dokazali, da naroda, ki ga vodi partija, katera ve, kaj hoče, in ki se bori za svojo svobodo, ne more uničiti nobena sila.
Naši pozdravi so namenjeni državniku, ki danes uživa enkraten ugled v svetu, ki ga z velikim spoštovanjem sprejemajo povsod - naše želje veljajo utemeljitelju politike aktivne koeksistence in nc-
Tito, si tisti, ki nas vzpodbuja. Tvoja neomajna vera v mlade rodove, tvoje trdno prepričanje, da bomo mladi znali nadaljevati delo, tvoja nenehna revolucionarnost, tvoj boj za mir nas obvezuje in je sestavni del našega hotenja, dela in ustvarjalnosti. Zavedamo se naših pravic, zavedamo se naše sreče in naših dolžnosti in če bo treba bomo znali za vse naše dobrine, za našo kulturno in narodno bit, za pravico gospodarjenja in odločanja stati kot nepremagljiv branik pred kakršnokoli silo. V Tebi in Tvojem življenju bomo nenehno črpali ideje in vzgled za vztrajanje na poti k najbolj humani družbi v svetu In prav zato prejmi naše najdražje pozdrave in želje, da nas še dolgo vodiš po tej poti
Kmalu že dve desetletji uspešnega dela
Šolo Miha Pintar—Toledo v Velenju so gradili z udarniškim delom — Razvejan dopolnilni delovni program — Vse
več pozornosti pouku prve pomoči ter obrambe in zaščite
učencev. V knjižnici, ki je med vsemi šolskimi najstarejša, zato skrbijo za strokovno urejanje zbirke, ki šteje preko 9000 knjig in vzgajanje mladih v zavestne bralce leposlovne in strokovne literature. Knjižnični prostori so majhni pa vseeno učenci v njih najdejo skoraj vse, kar potrebujejo. V tekmovanju za Kajuhovo bralno značko vsako leto sodeluje več kot petsto učencev in zaključek tega natečaja je običajno tudi osrednja šolska kulturna prireditev. Pri-pišimo še to, da k nemotenemu in urejenemu delu knjižnice veliko pripomorejo tudi učenci sami.
PRIZADEVANJA
PIONIRJEV IN MLADINCEV
Člani pionirske organizacije so vključeni v vse dejavnosti, ki jih gojijo na šoli in različne celoletne akcije kot so bralna značka, Vesela šola in na prvem mestu seveda Jugoslovanske pionirske igre. Letos potekajo pod geslom Narava, zdravje in lepota in vsi člani pionirske organizacije na šoli vneto opravljajo vse predpisane tekmovalne naloge, da bi dosegli kar najboljše rezultate. Vsako leto izidejo vsaj štiri številke njihovega glasila Meteor, pri čemer pionirjem radi priskočijo na pomoč v uredniškem odboru Informatorja tovarne Gorenje. Ob posebnih priložnostih pripravijo tudi posebne izdaje. Naslednja številka Meteorja bo izšla v dneh pred prvomajskimi prazniki, posvečena pa bo obrambnim pripravam. Če dodamo še udeležbo na številnih prireditvah, pomoč v raznih solidarnostnih akcijah in sodelovanje na najrazličnejših drugih področjih, potem je na dlani, da so delovna hotenja pionirjev zastavljena zelo obsežno in pestro.
Pri vseh dejavnostih, ki jih opravljajo, učenci osnovne šole Miha Pintar-Toledo uspešno razvijajo tudi samoupravno organiziranost dela. Posebno zanimivo rešitev so našli mladi iz šolske osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Ustanovili so temeljne organizacije združenega dela in jim dali naslednja imena: tozd Papirnica in knjigarna, tozd Hranilnica in tozd Usluge. Mladinci se redno sestajajo pri mladinskih urah kluba ABC, kjer razpravljajo o
Tudi najmlajšim po napornem delu tekne okrepčilo
Zelena straža je preteklo sobot
različnih aktualnih temah, poslušajo predavanja, pripravljajo kviz tekmovanja in podobno. Prav v teh dneh so pripravili interno tekmovanje z naslovom Od SKOJ-a do ZSMJ, zmagovalec pa se bo udeležil zaključne občinske prireditve v Šmartnem ob Paki. Tudi mladinci sodelujejo na vseh šolskih in drugih prireditvah, žanjejo uspehe v tekmovanju za Kajuhov pokal, ob zaključku vsakega leta pa izdajo svoje glasilo Na razpotju. Učenci sami pripravijo delovni program in ga sami pod vodstvom mentorja tudi izvajajo. Da bi si že tu pridobili čimveč izkušenj iz samoupravljalske prakse in spoznali delovanje delegat. sistema, se bodo udeležili tudi ene izmed skupščinskih sej. Ocenjujejo, da se bodo morali tesneje povezovati z mladimi v krajevni skupnosti pri čemer pa poudarjajo, da se njihovi člani predvsem v krajih, kjer imajo podružnične enote, tvorno vključujejo v reševanje aktualne krajevne problematike.
SKRB ZA POKLICNO USMERJANJE
Pri strokovnem in načrtnem usmerjanju učencev v različne poklice so na osnovni šoli Miha Pintar—Toledo v zadnjih letih uspeli narediti velik in kvaliteten korak naprej. Za poklicno
organizirala čiščenje Hrastovca
usmerjanje učencev skrbijo pal holog in posebna komisija, kil pri svojem delu ugotavljajo, dal se učenci v ta prizadevanja premalo vključujejo, ker pokli-l cev ne poznajo dovolj. Zato skušajo v učne procese vključe- r vati čimveč poklicev, da bi I učenci spoznali njihove značil- j nosti. V ta namen organizirajo [ številna predavanja, razgovore,! ekskurzije in podobno. Program poklicnega izobraževanja vklju- [ čuje tako učence kot tudi njihove starše. Sproti jih seznanja- [ jo s potrebami po posamezni! | poklicih, preverjajo naklonje- j nost otrok k različnim dejav- i nostim in pri tem sodelujejo i skupnostjo za zaposlovanje, organizacijami združenega dela, [ srednjimi šolami ter komisijami I za štipendiranje. Življensko in delovno pot svojih učencev | spremljajo tudi po končani [ osemletki. Tako pridobljene iz-1 kušnje so nadvse dragocene in kažejo na to, da se z učinkovitim poklicnim usmerjanjem [ lahko doseže marsikaj.
Pričujoči zapis o osnovni šoli Miha Pintar-Toledo iz Velenja : bi tudi za vnetega bralca bil j predolg, če bi se hotel dotakniti -prav vsega, kar se na šoli zani- J mivega dogaja. Pa prihodnjič it o čem. Ob tako polnem in raznolikem delavniku bo prilož-; t nosti prav gotovo še več kot [ dovolj.
J. KRAJNC i
„Vsak, ki hoče spoznati delovni utrip osnovne šole, bi moral vsaj teden dni živeti z nami, da bi si nas lahko ogledal z vseh strani, saj se na šolah dogaja mnogo zanimivega," so nam malo za šalo malo zares povedali v pozdrav ob nedavnem obisku na osnovn-šoli Miha
Ravnatelj Emil Hartner
Pintar—Toledo v Velenju. Ugotovitev je prav gotovo na mestu, saj se priložnostni obiskovalec kaj hitro najde v zadregi, ko ne ve, čemu naj bi se najprej posvetil in kako vsaj delno potešil svojo radovednost. Skoraj neverjetno se zdi, koliko življenjske energije in neukrotljive ustvarjalne domišljije premorejo mladi učenci. Predpisane šolske obveznosti so vse prej kot majhne pa kljub temu se vsak dan najde nekaj časa tudi za izvenšolske dejavnosti, katerih dovolj širok seznam nudi zares pestro izbiro in omogoča zadovoljevanje skoraj slehernega delovnega interesa. Tudi na velenjski šoli Miha Pintar-Toledo je tako. Že prostrana avla in dolgi šolski hodniki sprehajalca hitro prepričajo, da učencem in učiteljem nikakor ni in ne more biti dolgčas. Stene so obložene s fotografijami, risbami, spisi in drugimi »dokumenti", ki pričajo o dosežkih najrazličnejših dejavnosti. Prav o teh pa smo tudi največ kramljali. Beseda je tekla o vsem, kar se tačas na šoli zanimivega dogaja, za začetek pa so nam postregli z nekaterimi najosnovnejšimi »osebnimi" značilnostmi.
Najzanimivejši je vsekakor podatek, da bo šola Miha Pintar-Toledo kmalu proslavila dvajsetletnico delovanja. Dogradili so jo leta 1961 in je prva med velenjskimi hrami učenosti, ki so jo v tistem času nezadržne rasti našega mladega mesta postavili z udarniškim delom. Šola danes hrani veliko dokumentov prejšnjih velenjskih šol, nekaj pa so jih odstopili celjskemu muzeju. Ima tri podružnične enote: Škale, Ple-šivec in Cirkovce. Pouk je zaradi velikega števila otrok dvoizmenski, tako da so vsi razredi polno zasedeni od jutra do večera. Šola šteje skupaj 814 učencev, od tega 94 v podružnicah. Za njih skrbi 61 delavcev, med njimi 39 učiteljev. Pouk se odvija v kabinetih, ki so, kot ocenjujejo, razmeroma dobro opremljeni. Marsikaj jim seveda še manjka, saj se trudijo, da bi organizirali najsodobnejše učne metode in pripomočke. Pogrešajo predvsem bolje opremljen kabinet za tuje jezike in kabinet za obrambo vzgojo. Prav obrambnim pripravam posvečajo v zadnjem času veliko pozornosti, zato pa potrebujejo tudi potrebno opremo. Že nekaj časa s pridom uporabljajo tudi
sistem interne šolske televizije.
Dopolnilni šolski program je približno tak, kot ga običajno najdemo v delovnih načrtih drugih osnovnih šol. Učenci se udejstvujejo v približno štiridesetih krožkih. Ve^i del teh svobodnih dejavnosti predstavljajo stalne in že utečene oblike dela, nekaj pa je občasnih, ki jih pripravijo ob različnih priložnostih in akcijah. Mentorsko delo v teh krožkih opravljajo učitelji, uspelo pa jim je dobiti tudi nekaj zunanjih sodelavcev, s katerimi zelo dobro sodelujejo. Pripravljajo že program dela za vse dejavnosti v prihodnjem šolskem letu in ob tem razmišljajo tudi o razpisih mentorskih del in nalog. Dela je namreč vedno več, čeprav se s problemom fluktuacije učiteljev kljub pomanjkanju stanovanj ne srečujejo toliko kot drugod.
ZELENA STRAŽA
Med šolskimi dejavnostmi, ki so v zadnjem času najbolj opozorile nase je nedvomno treba spregovoriti besedo ali dve o Zeleni straži. Že ime pove, da je njihova poglavitna naloga skrb za lepo in urejeno okolje ne le v neposredni bližini 'Sole ampak v krajevni skupnosti oziroma v mestu nasploh. Pripravili so že nekaj večjih očiščevalnih akcij, odslej pa jih bodo organizirali vsako soboto. Čistijo področje krajevnih skupnosti Desni breg in Šmartno, obronke bližnjih gozdov, predvsem pa skrbijo za vrt v šolskem atriju. Tujih prav v tem času čaka dovolj dela, ko bodo dokončno urejali atrij, sadili drevje in okrasno grmičevje. Pri tem pa jim. je pomoč ponudil tudi velenjski Komunalni center. Ne gre prezreti še ocene, da so pripadniki zelene straže zelo uspešno varovali gozd pred brezvestnimi „ljubi-telji" novoletnih jelk. Vse akcije ovekovečijo s fotografijami in jih nato razstavijo na šoli. S tem želijo k svojemu delu pritegniti čimveč mladih vrstnikov, ki jim ni vseeno, ali vidijo okrog sebe smetišče ali lepo urejene in cvetoče zelenice. Za popestritev dela se tvorno povezujejo z vsemi sorodnimi organizacijami in društvi. Tesno sodelujejo s taborniki, lovci, ribiči, jamarji in drugimi ter občasno pripravljajo tudi zanimiva predavanja.
RAZVEJANOST SVOBODNIH DEJAVNOSTI
Vse oblike dopolnilnega dela bi lahko razdelili v tri skupine. Ljubitelji telesne kulture delujejo v šolskem športnem društvu Lignit, kulturne dejavnosti združuje kulturno umetniško društvo Majda Kurnik, tretjo skupino pa sestavljajo krožki, ki ne sodijo k športu oziroma kulturi. To so predvsem že omenjena Zelena straža, matematični, zgodovinski in OZN krožek pa kino klub, folklora, gospodinjski krožek in drugi. Še večji razcvet teh dejavnosti onemogoča dejstvo, da se skoraj polovica učencev vozi v šolo in domov. Ti so seveda zaradi pomanjkanja časa pri delu v krožkih mnogo manj aktivni. Kljub temu pa je zanimanje za vse te dejavnosti sila veliko. V ŠŠD Lignit je tako aktivnih preko 15 učencev višje stopnje pa tudi nekaj iz nižje. V sklopu društva deluje osem krožkov, v njih pa poleg iger gojijo tudi moderno gimnastiko, plavanje, taborni-štvo in planinstvo. Najpomembnejša med njimi je nedvomno atletska pionirska šola, ki z vztrajanjem mladih perspektivnih atletov dosega zavidanja vredne rezultate. V občinskem in republiškem tekmovanju šolskih športnih društev doslej niso bili med najuspešnejšimi predvsem zaradi preskromnih prostorskih in kadrovskih možnosti. Dva učitelja telesne vzgoje sta premalo, zato si tudi tu po najboljših možnostih pomagajo z zunanjimi sodelavci. Vsako leto pa za svoje učence pripra\jo celo vrsto šolskih tekmovanj in turnirjev ter med drugim proglasijo najboljšega športnika in najuspešnejši športni razred.
Za živahno kulturno dejavnost na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo skrbijo člani KUD Majda Kurnik. Recitatoiji, dramska skupina, dva pevska zbora, likovniki, literati in mnogi drugi sodelujejo na vseh šolskih proslavah in različnih prireditvah v Velenju. Najnovejša oblika njihovega dela pa so likovne razstave amaterjev in akademskih slikarjev, ki se jim ob otvoritvah tudi predstavijo in pokramljajo z njimi. Na šoli nenehno skrbijo tudi za to, da bi knjiga resnično postala ne-razdružljiva prijateljica vseh
Učenci urejajo šolski atrij
Odprli XI. razstavo Likovni svet otrok
Pod pokroviteljstvom Pionirskega lista so na osnovni šoli Karel DcjtnavKik Kajuh v Šoštanju v soboto odprli tradicionalno razstavo Likovni svet otrok — Podelili šest enakovrednih nagrad — Razstava bo odprta do 30. junija
Na osnovni šoli Karel Destovnik (Kajuh v Šoštanju je bila preteklo soboto spet prisrčna slovesnost, ka-1 tero so pripravili tamkajšnji učitelji ob otvoritvi XI. tradicionalne razsta-1 ve Likovni svet otrok, katero so f letos namenili varstvu okolja.
Tudi za letošnjo razstavo so po-, slali svoja likovna dela učenci iz več kot 80 osnovnih šol iz raznih krajev j naše republike. Vsa dela bodo razstavljena do 30. junija, nekaj pa so jih predstavili tudi v izredno lepem katalogu, ki so ga tudi letos izdali za to priložnost.
Vsi si želimo, je zapisala v katalog Helena Berce-Golob - predstavnica [republiškega zavoda za šolstvo, da bi : bili rezultat našega dela dobro otroško likovno delo v risbi, sliki, grafiki, plastičnem oblikovanju in tudi v oblikovanju prostora. Želimo, da bi i bilo to dobro likovno delo vključeno v čisto okolje, želimo si urejenih [parkov v lepo oblikovanem urbanističnem prostoru, želimo si tudi, da bi otroci s svojimi deli, dejanji in Zgledom vplivali na starše in vse ['druge odrasle.
Med organizacijo letošnje likovne ; razstave v Šoštanju so si prizadevali," da bi čim bolj široko zajeli problematiko varstva narave, da bi prišle 1 čim bolj do izraza vse pretresljive izpovedi učencev o onesnaženem okolju ter spodbudne želje za varovanje tistega lepega, kar nam je še 'ostalo. Treba je reči, da so ta hotenje učenci izpolnili.
Prav zato je razstava velikega vzgojnega pomena tako za mlade ustvarjalce in njihovo okolje, kjer so dela nastajala kot tudi za vse, ki si bodo to zanimivo razstavo še ogledali. V njej bodo gotovo našli obilo spodbud, kot je v svojem otvoritvenem govoru poudaril predstavnik republiškega zavoda za šolstvo Oto
Pungartnik, za svoja prizadevanja na področju varstva okolja.
Oto Pungartnik seje ob tej priložnosti zahvaUl vsem učencem, ki so prispevali svoja dela za razstavo, posebej še nagrajencem in učiteljem mentoijem, nadalje osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh in vsem, ki so
pomagali pri organizaciji tako velike in zahtevne akcije. Obenem je zaželel, da bi bile te vrtse razstave tudi v bodoče tako uspešne kot doslej.
Med slovesnostjo ob otvoritvi razstave so razdelili tudi enakovredne nagrade šestim šolam. Prejele so jih osnovna šola I. celjske čete iz Celja,
Bolnišnica Slovenj Gradec - otroški oddelek, Osnovna šola - Limbuš, Osnovna šola Simon Jenko Kranj, Osnovna šola Srečko Kosovel Sežana, in osnovna šola Ravne na Koroškem. posebne Kajuhove plakete pa so prejeli učitelji, ki že od vsega začetka s svojimi učenci sodelujejo na tej razstavi.
Taborništvo v zagonu
Taborniki v Gornji Savinjski dolini so v zadnjem času izdatno pomnožili svoje vrste in vsestransko obogatili wojo dejavnost Ustanoviti enote v vseh krajih -Težave z opremljenostjo
V zadnjem obdobju se je taborniška dejavnost v Gornji Savinjski dolini krepko razmahnila. Vrste taborniške organizacije se niso le številčno pomnožile, tudi njena dejavnost je >ostala bolj vsestranska in vse-»insko bogatejša. Takšen bi ahko bil kratek povzetek ocene, ki so jo taborniki mozirske občine sprejeli na svoji nedavni etni skupščini. Nekaj besed o njihovem delu pa vseeno ne bo odveč.
Taborniki svoje dejavnosti nedvomno niso usmerili le na ozko in samo njim kstno področje. Zavzeto sicer uresničujejo začrtani program in si iz dneva v dan pridobivajo novih taborniških veščin, vseeno pa jim v nobenem primeru ni tuje sodelovanje na številnih drugih področjih in s številnimi drugimi dejavniki v občini in izven nje. Uspehi zato niso slučajni in tudi priznanj jim ne manjka. Samo dva podatka. Gornje-savinjskim tabornikom je poveljstvo ljubljanskega armadne-področja ob DNevu JLA podelilo posebno priznanje za vzorno sodelovanje z vojaki, gomjegrajska enota pa je prejela zvezno taborniško priznanje za opravljeno akcijo Pozdrav Titu.
Odred Gornjesavinjskih partizanov ima svoje enote v različnih krajih mozirske občine. Večinoma se sestajajo vsaj enkrat tedensko in si na teh rečanjih pridobivajo in krepijo znanje o orientaciji in drugih taborniških veščinah, na številnih izletih in pohodih pa poskrbijo za svojo telesno pripravljenost. O pomenu njihove dejavnosti za krepitev obramb-lih sposobnosti ne kaže izgub-jati besed. Krajevne enote resnično plodno sodelujejo z rsemi družbenopolitičnimi in družbenimi dejavniki v sleherni crajevni skupnosti ali kraju kjer delujejo. Pred kratkim sta novi moti v polni meri zaživeli še na Rečici ob Savinji in v Radmirju.
že pred njimi pa so delovale enote v Mozirju, Nazarjah, v Gornjem gradu in nal Ljubnem. Ena izmed temeljnih nalog v bodoče je oživitev taborniške dejavnosti še v drugih krajih Gornje Savinjske doline, zlasti v njenem gornjem delu. V njihovem delovnem načrtu za letošnje leto seveda ne manjka vzgojno—izobraževalnega dela. načrtujejo tudi številne izlete, pohode in taborniška tekmovanja, pa še sodelovanje na vrsti drugih prireditev je našlo svoje mesto v obsežnem delovnem programu. Njihovo dosedanje delo zavrača vsak dvom, da načrta morda ne bodo uresničili, prav tako pa so se trdno odločili razrešiti tudi vse probleme, ki še tarejo njihovo organizacijo in med njimi je na prvem mestu dokaj šibka opremljenost.
J.P.
Tekmovanje znanju iz SLO
Občinsko tekmovanje bo 21. aprila — Tekmovanje po osnovnih in srednjih šolah bodo potekala do sredine aprila
Šolsko leto 1978/79 je jubilejno leto organiziranega usposabljanja in pripravljanja mladine za SLO. Letos namreč mineva trideset let takšnega delovanja. Pb vsej republiki bodo ob tej pomembni obletnici tekmovanja o znanju iz SLO za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol, 1. in 2. razredov srednjih šol ter za delavsko in kmečko mladino od 16. do 17. leta starosti. Tekmovanja bodo najprej organizirali na osnovnih in srednjih šolah, sledila bodo občinska tekmovanja, medobčinska tekmovanja ter republiško tekmovanje, ki bo na Urhu pri Ljubljani, kjer bo tudi zaključna manifestacija. v Tudi v naši občini so že pripravili razpored tekmovanj. Do sredine aprila bodo'potekala tekmovanja na osnovnih in srednjih šolah, v soboto 21. aprila pa bo
občinsko tekmovanje, ki se naj bi ga udeležilo preko 60 ekip. Osnovnošolske ekipe bodo tekmovale iz vsebine pouka prve pomoči in zaščite, izvedle orientacijski pohod ter streljale z zračno puško. Srednješolska mladina ter delavska in kmečka mladina pa bo s svojimi ekipami tekmovala v poznavanju orožja in vojne opreme, v mladinskem mnogoboju in v streljanju z ma-iokalibersko puško. Tekmovale bodo petčlanske, po možnosti mešane ekipe. Start tekmovanja bo pred Domom učencev Rudarskega šolskega centra oziroma šole Veljko Vlahovič. Podrobna navodila za tekmovanje so bila objavljena v tretji številki osmega letnika biltena SŠD. Dodatna navodila pa bo ekipam poslal občinski štab za pripravo tega tekmovanja.
Še vedno premalo mest v vrtcih
Prihodnjo sredo seja občinske skupnosti za otroško varstvo — Na seji bodo ocenili delo v preteklem letu — V lanskem letu bilo v vzgojno varstvenih zavodih 1.324 otrok — Se vedno veliko nerešenih prošenj — Ekonomska cena naj bi se dvignila za 17 odstotkov
Prihodnjo sredo bo seja skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Na seji bodo med drugim obravnavali finančni načrt za lansko in letošnje leto ter analizirali delo preteklega leta. Predvidevali so, da bodo v vzgojno varstvena zavoda Velenje in Šoštanj do konca lanskega leta vključili 1500 otrok, vendar jim to ni uspelo. V krajevni skupnosti Topolšica so predvidevali izgradnjo vrtca, ki pa bo imel prostor v novi adaptirani šoli in bo začel delovati šele letošnje leto. Prav tako bo šele letos sprejel prve otroke vrtec Konovo v katerem je prostora za 40 otrok. Zastala je tudi gradnja bloka v Šoštanju v katerem bodo trije oddelki vrtca. Predvidevali so, da bodo ti pričeli delovati že lani, vendar kot kaže, šele prihodnje leto. Vsa namenska sredstva je občinska skupnost otroškega varstva v preteklem letu vložila v gradnjo vrtca v krajevni skupnosti Šalek — Gorica, v adaptacijo šole Topolšica, kjer bo tudi prostor za vrtec, dograditev vrtca na Konovem, ostanek pa so vezali pri Ljubljanski banki kot del potrebnih sredstev za gradnjo jasli v letošnjem letu. Ob koncu lanskega leta je bilo vključenih v vzgojno varstvena zavoda Celje in Šoštanj 1.324 otrok v starosti od 8. mesecev do 7. let kar predstavlja 31,6 odstotka vseh otrok te starosti v občini. Poleg tega pa imajo v družinskem varstvu pri 13. varuhinjah še 67 otrok in se tako odstotek otrok, ki so vključeni v organizirano varstvo zviša na 33,2. Ob koncu lanskega leta je imel vzgojno varstveni zavod Velenje 140 nerešenih prošenj za sprejem otrok od 8. mesecev do 7. let. Druga izredno pomembna dejavnost, ki jo izvajata vzgojno varstvena zavoda že nekaj let je osemdeset urni program za petletne otroke, ki redno niso vključeni v vrtec. V to dejavnost je bilo lansko leto vključenih 305 otrok iz večine krajevnih skupnosti občine. V letošnjem letu bo ta program
obvezen za vse petletne otroke. V lanskem letu je občinska skupnost otroškega varstva sofinancirala program občinske zveze prijateljev mladine, Društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih,_ Taborniškega odreda in Šaleške folklorne skupine. Subvencionirali pa so tudi šolsko prehrano, dodeljevali otroški dodatek kmečkim in drugim otrokom ter štipendirali dijakinje srednje vzgojiteljske šole. Pomembna naloga te skupnosti je tudi urejanje otroških igrišč. Lansko leto so dokončali igrišče v krajevni skupnosti Šalek - Gorica ter opravili vsa pripravljalna dela za ureditev centralnega otroškega igrišča v Velenju. Investitorja tega igrišča bosta poleg občinske skupnosti otroškega varstva Velenje še krajevna skupnost Velenje — levi breg in samoupravna interesna komunalna skupnost.
Na prihodnji seji občinske skupnosti otroškega varstva Velenje bodo delegati spregovorili tudi o povišanju ekonomske cene v vzgojno varstvenih zavodih. Ta cena naj bi se povišala povprečno za 17 odstotkov in bi torej znašala za predšolske otroke 1.760 dinarjev, za dojenčke pa 2.500 dinarjev. Lestvica subvencioniranja bo ostala nespremenjena, skupnost otroškega varstva pa bo prispevala k ekonomski ceni otroka 480 oziroma 1.000 dinarjev. Tako naj bi plačevali starši s osebnimi dohodki nad 4.000 dinarjev na člana družine od 1. maja letos dalje za predšolske otroke 1.280 dinarjev mesečno, za dojenčke in otroke v družinskem varstvu pa po 1.500 dinarjev. Dvig ekonomske cene utemeljujejo s tem, da so njihovi osebni dohodki neusklajeni, poleg tega pa jih želijo, dvigniti v skladu z dvigom osebnih dohodkov v letošnjem letu v občini. Poleg tega se bo dvignil prispevek za nabavo živil za 13 odstotkov in prispevek za materialne stroške za 9 odstotkov.
M. T.
<*
s *
s
*
v
s *
s *
s
s *
s
s s s
s *
i
Krajani Cirkovc so lansko jesen asfaltirali cesto od Hrastovca do središča vasi. Mnogo so naredili z udarniškim delom, saj so opravili skoraj tri tisoč udarniških ur. Vendar pa delo še ni končano. Te dni so pričeli z urejanjem bankin. Tudi te bodo naredili s prostovoljnim delom. Računajo da bo tudi za to delo potrebno blizu tri tisoč udarniških ur.
Občinska gasilska zveza Velenje namenja veliko skrb izobraževanju novih članov. Tako so pripravili 59 urni tečaj. Po končanem tečaju pa je več kot 50 gasilcev konec prejšnjega tedna moralo opraviti še preizkus znanja. Pred zaključnimi izpiti, ki so bili v prostorih IGD tovarne usnja Šoštanj, so se skupaj s člani komisije še fotografirali.
edsebojno razumi
zagotavlja še boljši
prihodnje dosegali še večje uspehe.
V vsa družbena dogajanja se vedno in ob vsaki priliki tvorno vključuje tudi osnovna organizacija Zveze komunistov. Njena prisotnost se čuti na vsakem koraku. V zadnjih letih je organizacija uspela znatno pomladiti svoje vrste in takšni naravnanosti bodo tudi v bodoče posvečali največ pozornosti. Bolj bodo skušali k svojemu delu pritegniti tudi tiste člane, ki so povezani v drugih osnovnih organizacijah pa na Rečici prebivajo, predvsem pa bo treba veliko več. časa in dela nameniti vključevanju kmetov v vrste zveze komunistov.
Tudi za borce velja, da več kot uspešno razrešujejo večino svojih lastnih problemov, skrbijo za ohranjevanje in oživljanje revolucionarnega izročila, za spominska obeležja, njihovega prispevka pa ne manjka ob nobeni akciji krajevne skupnosti.
Mladinska organizacija je vsa leta dobro delala, v zadnjem času pa je še posebej poprijela za delo. Mladi so si izdelali zahteven letni delovni načrt, takšen načrt pa si pripravljajo še za vsako tromesečje posebej in hkrati sprotno ocenjujejo njegovo uresničevanje. Zares so izredno aktivni. Ne le na področju športa in kulture, s svojimi stališči in predlogi se pojavljajo na vseh ravneh družbenopolitičnega in samoupravnega življenja krajevne skupnosti. NJihvi predstavniki so delavni v delegacijah, v svetu in skupščini krajevne skupnosti, slučajnega obiskovalca pa bi presenetila tudi njihova števil č-Nost na sstanku krajevne kon-
ference socialistične zveze Tudi po tej plati torej n bojazni za bodoče uspešno delo krajevne skupnosti Rečica.
Industrija je na področju tej krajevne skupnosti bolj slabo zastopana. Zgornjesavinjski kmetijska zadruga ima na Re čici enoto lastne kmetijski proizvodnje in mehanično de lavnico, prav sedaj pa so ospredju dogajanj v mozirski občini natezanja okrog njene bodoče lokacije. Na Rečici si ob vsem tem le sprašujejo čemu služijo srednjeročni pro grami in drugi planski doku ■menti, če jih ne upoštevamo Sicer sodelovanje z zadružnimi enotama še vedno šepa in bodo morali v prihodnje šel zagotoviti, ob večji pripravlje nosti zadruge seveda. Boljše sodelovanje z modno konfek cijo Elkroj kjer pomoči nikd ne odrečejo, v krajevni skup nosti pa ob tem pravijo, di skušajo sodelovanje vsebinsko poglobiti in ga razširiti še ni delegatsko in druga področji
V preteklih letih so v te krajevni skupnosti dosegli nek" zavidljivih uspehov. Na pra mesto postavljajo posodoblje cesto med Rečico in Žeko cem. Asfaltno prevleko so pol žili na 3100 metrih v širini metre. Veljala jih je dobre milijone dinarjev, predraču vrednost pa je bila skor dvakrat višja. Toliko star milijonov so prihranili s sam prispevki krajanov in z ogro nim številom prostovoljnih lovnih ur. Razširili in izbdjs so tudi cesto v Poljani, kar pomembno z gospodarske turističnega in drugih vidikov posdobili pa so tudi prec odsekov v kraju samem
Mala osebna izkaznica
Krajevna skupnost Rečica ob Savinji meri 31,84 kvadratnih kilometrov. Njena najvišja točka sega 1563 metrov visoko in najnižji le 335. Dve tretjini njenih ] površin obsegajo gozdovi goratega sveta obronkov Mo-zirskih planin in eno tretjino kmetijska zemljišča. Ima zmerne padavine, najbolj moker mesec pa je oktober. Meji m krajevne skupnosti Mozirje, Nazarje, Šmartno, Bočna in Ljubno.
Krajevna skupnost Rečica šteje 2220 prebivalcev ki bivajo v naseljih Rečica, Dol Suha, Poljane, Grušovlje, Homec, Šentjanž, Varpolje, Nizka, Spodnja Rečica, Trnovec, Spodnje in Zgornje Pobrežje in Prihova. Je razmeroma gosto naseljena, saj na enem kvadratnem kilometru prebiva 70 prebivalcev, občinsko povprečje je le 30. Od skupnega števila prebivalcev je dobra polovica, ali 1054 žensk. Zaposlenih je 657 krajanov. Tri četrtine od teh ima delo na območju mozirske občine, ostali pa se vsakodnevno
vozijo na delo drugam
Edina večja organizacija združenega dela na njenem območju je Modna konfekcija Elkroj. Dokajšen vir zaslužka predstavlja gozd, kmetijska zadruga ima na Rečici svojo enoto, ki prideluje hmelj na 34 hektarih zemljišč, m Rečici pa je našla svoje mesto tudi njena mehanična delavnica. Čistih kmetov je malo, največ pridelujejo mleko, jajca, piščance in pitajo goveda. Dokaj močna je obrt, zlasti lesno-predelovalna. Trgovine so štiri in krajani v precejšnji meri občutijo dokaj pičlo ponudbo in šepavo preskrbo. Možnosti za razvoj turizma so nedvomno obilne, razen nekaj začetkov kmečkega turizma pa m tem področju ni bilo kaj prida storjenega. Tudi ponudba v gostinstvu je slaba in prenočišč skorajda ni
Na področju krajevne skupnosti deluje le ena osnovna šola in še to obiskujejo šolarji le do 4 mzreda. V njenih prostorih je našel mesto še en oddelek vrtca.
sodeč po delu v prvih mesecih bodo načrt celo presegli. Pohvalijo se lahko, da so v številnih sekcijah uspeli zbrati športnike iz skoraj vseh naselij v krajevni skupnosti in ekipe prav v teh dneh tekmujejo v malem nogometu. Letos se bodo lotili še izgradnje slačilnice in drugih za delo prepotrebnih prostorov.
Strelci so letos že zakoračili v četrto desetletje uspešnega
Rdečega križa, društvo upokojencev tvorno razrešuje svoje in širše probleme, z zavzetim delom in znatnimi uspehi pa se ponašajo tudi rezervni vojaški starešine.
Ko na Rečici govorijo o društveni dejavnosti, seveda ne morejo mimo ugotovitve, daje delo na področju turizma povsem zamrlo. Turističnega društva ni, pogoji za razvoj turizma so obilni, prav tako je v celoti zamrlo delo hortikulturnega društva, čeprav skrbi za okolje v kraju in krajevni skupnosti le ne manjka. Pogrešajo tudi dejavnosti društva prijateljev mladine in tudi tu se „odsotnost" popolne osnovne šole še kako pozna.
Socialistična zveza delovnega ljudstva zgledno deluje. V svojem okrilju tvorno združuje vse dejavnike v krajevni skupnosti in usklajuje njihovo delo. Z občani so uspeli navezati tesne stike. Vsakega med njimi namreč obiščejo ob pobiranju članarine in se z njim pogovorijo o njegovem vsakodnevnem delu in življenju. Ob tem in ob uspehih, ki jih dosegajo se občani vse bolj zanimajo za delo svoje krajevne skupnosti. Udeležba na različnih sestankih in akcijah je iz dneva v dan boljša, v veliki meri pa se je izboljšalo tudi delo delegacij, ki že dobiva pravo podobo. Na
Naše uredništvo na obisku
v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji
V__/
Tokrat smo se ustavili v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji. Morda smo imeli srečo, morda smolo. Tukajšnji krajani so namreč v teh dneh imeli dela na pretek. Dela na družbeno—političnem, samoupravnem in obrambnem področju jim namreč ni manjkalo. Iz dneva v dan so se sestajali, dogovarjali in ustvarjali. Kar težko smo našli vrzel v natrpanem delovnem programu, jih zmotili pri živahnem vsakdanjem utripu in se pogovorili o delu in življenju kraja in krajevne skupnosti. Prav zato je bilo tudi sogovornikov malo, kar pa ne pomeni, da nismo zvedeli vsega kar smo želeli.
Rečiška krajevna skupnost leži na prostranih južnih pobočjih mozirskih planin in sega daleč na ravnino osrčja Gornje Savinjske doline. Številke o njej so zapisane drugje, morda le bežen pogled v zgodovino. Prvi pisani viri o Rečici segajo v leta okrog 1100. Plemiči Kageri so svoja posestva leta 1140 podarili ljubljanski cerkveni gosposki. Trške pravice je Rečici podelil kasneje ljubljanski škof in domačin z Rečice Ivan Tavčar. Listina je vsebovala tudi trško sodstvo, o čemer še •danes priča sramotilni steber, pranger ga imenujejo, v središču kraja. Glede na uspehe, ki jih dosegajo so prepričani, da je Svoje s,poslanstvo" resnično opravil že pred stoletji. Na bogato preteklost spominja tudi dvorec patriarhov, Tavčarjev dvor imenovan, ki pa bi — resnici na ljubo — zaslužil nekoliko več pozornosti.
Sicer pa segajo dokazi še veliko dlje nazaj v zgodovino. Iz rimskih časov sta se ohranila dva nagrobnika, pred dobrimi petnajstimi leti pa so v Šentjanžu odkrili tudi ilirska grobišča. Žgane žare so naravnost čudovito izdelane in zanesljivo domnevajo, da je teh in podobnih zgodovinskih dokazov še več, le čas in sredstva bo treba najti in jih še odkriti. Tu so potem še razvaline gradov Negojnica in Rudenek, pa kmetija v Lešju in še bi lahko naštevali.
Na Rečici z veseljem povedo, da je njihova šola najstarejša daleč naokrog in je bila usta-
novljena že leta 1777, da so gasilci pričeli z delom že leta 1882 in da je zadnje leto prejšnjega stoletja na tem področju nastala močna zadruga. Še bi lahko napisali marsikaj zanimivega, pa bo morda vseeno bolje, če se več pomudimo v sedanjosti.
Društvena dejavnost v tej krajevni skupnosti ima globoke korenine. Pričnimo kar z gasilci. Že kar po pravilu so povsod med najbolj aktivnimi in tudi v tej krajevni skupnosti seveda niso izjema. Delujgo tri društva in vsa se ponašajo z lepimi uspehi. Na Pobrežju so pred nedavnim s prostovoljnim delom in s samoprispevki tamkajšnjih prebivalcev zgradili prostoren dom in tudi sicer dosegajo izredne uspehe na drugih področjih. Na Rečici so kupili nov avto, do praznovanja stoletnice pa nameravajo zgraditi tudi nov dom. Tudi v Grušovljah delajo zagnano, povsod pa nameravajo še bdj posodobiti svojo opremo in se še bolj usposobiti.
Kulturno društvo Franc Skok je vsa povojna leta med najbolj aktivnimi v Gomji Savinjski dolini. Danes v njegovem okviru delujejo tri dramske skupine, zadnji so se mu pridružili člani Žgornjesavinjskega študentskega kluba, ki pod imenom „Rečičke cime" že dosegajo lepe uspehe. Pevski zbor je letos slavil desetletnico uspešnega delovanja, sicer pa pevske dejavnosti tudi poprej ni manjkalo. Na Rečici so lahko upravičeno ponosni na prenovljeni prosvetni dom, ki g3 je prosvetno društvo temeljito prenovilo z izdatno pomočjo krajanov in drugih dejavnikov v krajevni skupnosti. Pozabiti ne smemo na godbenike. Na Rečici ima namreč sedež delavska godba občine Mozirje, ki v zadnjem času ob strokovni pomoči velenjskih godbenikov dosega vse lepše uspehe.
Športno društvo Mladost je doseglo takšno raven množičnosti s kakršno se lahko ponaša le malokateri kraj v občini. Samo v lanskem letu so pripravili 43 različnih prireditev na katerih je sodelovalo skoraj 600 športnikov. Za letošnje leto načrtujejo kar 65 prireditev in
dela. V vsem tem času so bili vedno med najboljšimi v Gornji Savinjski dolini in so na različnih tekmovanjih širom naokrog prejeli veliko priznanj in pokalov, najbolj pa so ponosni na Zlato plaketo republiške strelske '.veze, ki so jo prejeli ob svoji 30-letnici. Delavni so seveda tudi lovci in prav minulo nedeljo so na Loki pod Raduho pripravili občinsko lovsko tekmovanje v veleslalomu. Z bogatim izročilom in uspehi se ponašajo še čebelarji, prav tako nikoli ne odrečejo aktivisti
Rečici pravijo, da se krajani še zlasti zavzeto lotevajo reševanja različnih problemov, če njihova mnenja in predlogi ne naletijo na gluha ušesa. Med drugim so doslej že prodrli s svojim predlogom za drugačno delitev sredstev za telesno kulturo, v minulih dneh pa jih najbolj žuli podatek, da v predsedstvo občinske konference SZDL ni bil predlagan nihče iz kmetijstva. Zavzeto in vsebinsko poglobljeno delo krajevne skupnosti je torej le rodilo obilen sad in na Rečici so prepričani, da bodo v
Pranger-zanimiv zgodovinski spomenik
Številka 12 (474) - 30. marca 1979
anje in sodelovanje kodoče delo
drugih naseljih.
Edini d odej v Gornji Savinjski dolini so poskrbeli tudi za prometno varnost. Uredili so namreč vseh deset postajališč na območju krajevne skupnosti.
nih odsekov, napeljali in obnovili bodo vodovod v naseljih Grušovlje in Šentjanž, vse sile pa bodo uperili še v izgradnjo mrliške vežice. Kar se da zagnano se bodo lotili izdelave
kako opredeljevali vsakdanji življenjski in delovni utrip kraja in krajevne skupnosti v celoti. Mladi so manj vezani na kraj, pa še izdatne težave imajo s prevozi v Moziije in nazaj. Ob novi šoli bi bila nujna tudi izgradnja telovadnice, saj bi ta še bolj razmahnila športno in druge dejavnosti.
Na prostovoljnih mladinskih delovnih akcijah primejo za delo tudi najmlajši.
Se vsaj z enim uspehom se lahko pohvalij o. Pred leti so namreč uspeli urediti prvi zazidalni okoliš, kar je za vso Gornjo Savinjsko dolino že kar kritičen problem. Okoliš je danes že zazidan, oziroma v bližnji prihodnosti bo, zato že razmišljajo o drugem.
Tudi sicer jim načrtov ne. manjka in so tesno povezani z najbolj žgočimi problemi s katerimi se krajevna skupnost Rečica v tem času ubada. V letošnjem letu nameravajo posodobiti še nekaj manjših cest-
srednjeročnega načrta za naslednje obdobje in snovanja drugih pomembnih aktov. Veliko dela pa bo terjala tudi izgradnja čistilne naprave in kanal iza.cije.
Najpomembnejša postavka v načrtu za prihodnje srednjeročno obdobje bo nedvomno izgradnja nove šole, ki naj bi bila poslej zopet popolna osemletka. Vrzel, ki je nastala ob preselitvi višjih štirih razredov v Mozirje, je globoka. Ni več sadov bogate izvenšolske dejavnosti osnovnošolcev, ki so še
Končno bi radi uredili tudi poštni sistem, ki je sedaj v nasprotju z vsako logiko. Nerazumljivo je namreč, da morajo prebivalci Grušovelj, Šentjanža in drugih naselij po poštne pošiljke v Nazarje — mimo pošte na Rečici. Tudi za telefonske priključke je veliko zanimanja, zlasti v naseljih izven središča krajevne skupnosti.
Še hujši problem so družbena stanovanja. V vseh letih po vojni so na Rečici zgradili vsega štiri in mlade družine iz kraja naravnost bežijo. Nekaj družbenih stanovanj sicer imajo v različnih starih poslopjih, vendar so ta v obupnem stanju. Za te vrste stanovanj bo torej treba poskrbeti kar takoj. Tudi o organiziranju zdravstvene službe že razmišljajo, pa še o čem. V Spodnji Rečici bi radi trgovino, bolj bi radi povezali desni breg Savinje s središčem V Spodnji Rečici "bi radi trgovino, bolj bi radi desni breg Savinje s središčem krajevne skupnosti in bolje bi radi uporabili obširna neizkoriščena zemljišča, kar bi bilo možno z regulacijo Savinje. Tako bi pridobili primeren okoliš za razvoj industrije. Še na eno možnost so se spomnili. Gre namreč za Golte in njihov nadaljnji razvoj. Pri reševanju perečega problema bi veljalo Upštevati tudi dostop z Rečice. Cesta je danes že speljana do Goličke loke, od tam pa je do hotela dobrih 20 minut hoje. Možnosti za parkirne prostore so; pa še po južnem pobočju je cesta speljana in bi bilo njeno vzdrževanje še toliko lažje.
V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so torej veliko postorili, veliko imajo načrtov in precej problemov. Dosežena raven medsebojnega razumevanja in sodelovanja nedvomno zagotavlja še boljše bodoče delo.

Tavčarjev dom — zgodovinskim spomenikom je treba nameniti več pozornosti
ALOJZ TKAVC iz Šentjanža: O tem, kaj se je v zadnjem letu dni dogajalo v naši krajevni skupnosti, nisem najbolje seznanjen, ker sem se pred nedavnim vrnil iz Jugoslovanske ljudske armade. Kljub temu pa lahko za več let nazaj ocenim, da se je tudi pri nas marsikaj
Alojz Tkavc
premaknilo naprej. Mladi Rečičani smo zlasti veseli asfaltiranega rokometnega igrišča in preurejenega nogometnega igrišča. Na Rečici nam športno udejstvovanje mnogo pomeni, zato smo takih objektov seveda zelo veseli. Tudi namizni tenis večkrat igramo, prostora, kjer bi se lahko zbirali, pa nimamo. Pogostokrat pripravljamo plese, športna tekmovanja in podobno, v zadnjem času pa nam je na voljo tudi vse več kulturnih prireditev.
NUŠA IVANČIC iz Rečice: „Vsa leta svojegi življenja sem preživela na Rečici in razvoj naše krajevne skup-
ske gradnje, saj družbenih stanovanj nismo gradili. Rečica pa bi za še hitrejši razvoj nujno potrebovala kak stanovanjski blok. Naše področje je izrazito kmetijsko, zato bi tudi tej panogi morali posvečati več skrbi Sicer pa se mi zlasti spodbudno zdi to, da smo preuredili kulturni dom, ki mu bo treba seveda še marsikaj popraviti in da je v njem vse več zanimivih kulturnih ter drugih prireditev. V delo na kulturnem področju se aktivno vključujejo tudi mladi, kar nas še posebej veseli."
FRANC PAHOVNIK iz
Rečice: ,,Na Rečico sem se preselil pred štiridesetimi leti in če se danes spomnim nekaj let nazaj lahko rečem, da smo tudi pri nas uspeli marsikaj urediti. Mislim predvsem na ceste, trgovine in še marsikaj. Morda smo včasih stopali korak za drugimi kraji, tako, da si danes želimo še marsičesa, kar bi lahko naredili Kot vse druge
dinci in mladinke smo in še bomo sodelovali na vseh prostovoljnih delovnih akcijah, le nekoliko boljše prostore si bo morala pridobiti mladinska organizacija. Pogrešam več skrbi za čisto okolje, ne bi pa bilo slabo, če bi končno oživili tudi delo turističnega in hortikul-
Franc Pahovnik
Rečičane pa me najbolj moti to, da nimamo mesnice. Včasih je bila odprta, sedaj pa že nekaj časa ne dela več. Trgovine so sicer dobro založene, le po meso se je treba odpeljati v Mozirje, kar nam razumljivo povzroča precejšnje preglavice."
Bojan Kotnik
turnega društva. Pogoji so odlični, uspehov pa nikjer."
ROMAN KVAS: „Vesel sem, da smo v tako prostrani krajevni skupnosti uspeli ustvariti tako visoko raven složnosti, da mladi dosegamo tako lepe uspehe in da smo prav mi nosilci povezovanja. Seveda problemov in pomanjkljivosti v naši krajevni skupnosti tudi ne manjka. Pošta recimo. Kaj težko je namreč razumeti, da morajo prebivalci Grušovelj, Šentjanža in drugih naselij po poštne pošiljke v Nazarje in se pri tem peljejo mimo pošte na Rečici. Moti me tudi, da nimamo več osemletke. Včasih je šola s

TONE HRIBERNIK - Predsednik skupščine krajevne skupnosti. ANTON TIRŠEK - Predsednik sveta trajevne skupnosti. JOŽE CELINŠEK - Predsednik krajevne konference SZDL
Nuša Ivančič
nosti zato dobro poznam. Ravno velikega razcveta v povojnih letih nismo doživeli, za marsikaj pa smo le bogatejši. Prav gotovo bi se dalo napraviti še več, predvsem na področju stanovanj-
BOJAN KOTNIK: „Mlad sem in bom zato najprej pohvalil svoje lastne vrste. Mladi smo> resnično dosegli zavidljive uspehe. To še predvsem velja za področje športa, kulture in prostovoljnega dela. Dosegli smo visoko raven množičnosti, saj pripravljamo tekmovanja med vsemi kraji in zaselki v krajevni skupnosti. Tudi na kulturnem področju smo dejavni v številnih oblikah društvene dejavnosti. Mla-
Roman Kvas
svojo dejavnostjo na vseh področjih dajala kraju in krajevni skupnosti tehten pečat. Danes tega ni več in tudi na to področje bomo morali usmeriti veliko volje in dela"



s
Letna konferenca ZB NOV Gaberke
V soboto, 24. marca 1979 so se zbrali člani krajevne organizacije ZB NOV Družmirje -Gaberke v dvorani doma družbenih organizacij v Gaberkah na letni konferenci, na kateri so podali članstvu obračun dela za preteklo leto. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je organizacija v preteklem letu opravila veliko dela.
Na konferenci so se seznanili tudi z mednarodnim političnim položajem v svetu in doma. Opravili so tudi nadomestne volitve in izvolili v odbor Vero Napotnik ter Franca Zaleznika.
Prav tako so izvolili komisijo za spomeniško varstvo in pisanje krajevne kronike v sestavi: Ivan Zaje, Angela Apšner in Matevž Podvinšek. Potrdili so delegate za konferenco SZDL Gaberke - Družmirje Staneta Podvinška, Vlada Videmška in Franca Cav-nika.
Konferenca je sprejela delovni program za leto 1979. V prazpravi pa so imeli pripombe na zdravstveno službo, ki sedaj ne nudi borcem tistih uslug in storitev, kot bi jih lahko nudila v dispanzerju za borce, katerega naj bi čim prej ustanovili.
Zborovanje borcev NOV v Ravnah
Tudi na letni konferenci aktivistov in borcev ZB v Ravnah v nedeljo 25. marca so najprej obravnavali poročilo o dosedanjem delu in o političnih dogodkih doma in v svetu.
Na konferenci so po poročilih razpravljali o programu dela za leto 1979 in zasnovi programa do leta 1982, ki se vskladju-je z programom občinskega odbora ZZB NOV Velenje za obdobje 1978 - 1982. Seznanili so se o akciji „Ničesar nas ne sme presenetiti", z nalogami na področju SLO in DSZ.
V razpravi je bilo nakazanih več problemov glede vzdrževanja in urejanja spomeniških obeležij NOB, o zdravstveni službi, ki sedaj ni urejena za borce tako, kot bi morala biti, glede reševanja pravic borcev do občinske priznavalnine, o pravi-
Boljši prostori za Šoštanjske upokojence
V nedeljo je bila tudi letna konferenca društva upokojencev Šoštanj. Pred pričetkom konference je mešani zbor društva upokojencev pod vodstvom zborovodje profesorice Justine Trobina zapel štiri pesmi, za kar so jih navzoči nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Predsednik društva Miha Hliš pa je seznanil prisotne o dodeljeni zgradbi društvu za društevni dom, ki se bo uredil za društevene potrebe po predloženem predračunu ob finančni pomoči republiškega odbora DV.
M. V.
Odličja ob mednarodnem dnevu invalidov
Ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov, ki je bil 25. marca, je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun pripravil sprejem, na katerem je dolgoletnim zaslužnim funkcionarjem Društva invalidov Ve-
Za spomin smo se tudi fotografirali
Bili smo v jami
cah ukradenih otrok, ki še nisu ustrezno rešene.
Podana poročila predsednika, tajnika, blagajnika predstavnika ZZB NOV Velenje so soglasno potrdili skupaj s programom dela za leto 1979.
Program zajema obujanje tradicij NOB s predavanji, pohodi in proslavami, varstvo in urejanje spomeniških obeležij, urejevanje borčevskih zakonitih pravic, sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v kraju, prirejanjem izletov v partizanske kraje, predavanje Filma »Narodno osvobodilni boj v Šaleški dolini", pisanje krajevne kronike, obiske in obdaritve bolnih članov, sodelovanje na proslavi ob „Dnevu borca" na srečanju borcev in mladine ob odkritju spomenika na Gori jurišev. *
M. L.
Po razpravi o podanih poročili so med drugim sprejeli sklepe, da je treba dodeljeno zgradbo čim preje urediti za potrebe društva, da se predloženi program dela društva uresniči z organizacijsko utrditvijo, nude-nje pomoči članom pri reševanju njihovih pravic, z obiskom in obdaritvijo bolnih in socialno ogroženih članov, da se organizirajo posveti s članstvom in prirejajo izlete v zgodovinske in partizanske kraje.
Sobotno jutro, značilno za mesec marec. Mala skupina ljudi se je zbrala pred vhodom v jamo na starem jašku. To so bili delavci tozda Kontrole tozda Kuhalni aparati in TGO Gorenje, ki so si želeli ogledali velenjsko jamo.
Ko smo se seznanili s podrobnostmi jamskega dela smo stopili v kletko in se odpeljali v globine velenjskega premogovnika. Povedali so nam, da si bomo ogledali čeli A in B ter mehanizirano pripravo za izdelovanje rovov.
Najdlje smo se zadržali pri ogledu odkopa stropa, kjer smo bili tudi seznanjeni z načinom odkopavanja premoga v premogovniku. Po prihodu na mehanizirano pripravo, so nam „knapi" ponudili tudi „čik"; seveda nam je pozneje delal male težave v prebavnih organih. Težave smo imeli tudi z nizkim stropom rova, kajti nepričakovano si se kam zaletel in zaščitna čelada je že poskočila na glavi. Tako se je marsikdo zamislil, kako bi bilo brez tega zaščitnega sredstva. Nekaj za tem pa smo se spet podali v kletko in kmalu zagledali beli dan. No, tu smo se prav prisrčno nasmejali umazanim obrazom kolegov. Po tem pa smo odhiteli v kopalnico in se lepo po rudarsko uredili ter odšli na malico, kjer nas je čakal predstavnik sindikata tozda RPP s katerim smo se pogovarjali o poslovanju in problematiki obeh tozdov.
Ob odhodu smo povabili tovariše iz tozda RPP na obisk v našo delovno organizacijo. Tovariši so se nam zahvalili za povabilo in obljubili, da nas bodo obiskali v TGO Gorenje. SREČNO! in odšli smo.
lenje podelil odlikovanja predsednika republike.
Nekdanji predsednik društva Izidor Florjan je za dolgoletno požrtvovalno delo prejel red zasluge za narod s srebrno zvezdo.
Erna Mraz in Teofik Šehič pa sta prejela red dela s srebrnim vencem. Svečani podelitvi odlikovanj so prisostvovali: Janez Miklavčič, Jože Tekavec, Marcel Medved in Zdenka Slomšek.
V delegaciji društva invalidov pa so bili še Lojzka Zaleznik, Slavka Kajzer in Edvard Centrih, ki je tudi spregovoril o 10-letnem delovanju Društva invalidov Velenje.
V. K.
PLANINSKE VESTI
Odlikovanja za planince
Savinjski meddruštevni odbor planinskih društev je na svoji zadnji seji v letu 1978 razpravljal o kriterijih za podelitev priznanja Prijatelj planin. Iz občine Velenje so prejeli priznanja: Jože Melanšek, Anica Pod lesnik, Kristian Hrastel, Magda Žist, Milan Valenčak, Metka Po-cajt in Milem Požek. Slovesna podelitev priznanj je bila dne 22. 12. 1978 na Ho mu nad Zabukovico, interna pa dne 16. 3. 1979 v Velenju.
Nagrajencem se UO PD Velenje za njihovo večletno brezplačno delo in prizadevanja za napredek planinskega gospodarstva, delo z mla-
dino, ije na propagandnem, organizacijskem, vzgojnem in kulturnem področju v korist širšega kroga delovnih ljudi in občanov, se pismeno zahvaljuje preko tednika, za opravljeno delo in obenem čestita.
UO PD Velenje meni, da je vsako aktivno in uspešno brezplačno delo potrebno vsaj moralno vrednotiti, možnosti in potreb v druž-beno-političnih organizacijah in društvih občine Velenje za udejstvovanje občanov pa je na voljo še precej. Posnemajmo!
Predsednik ANDREJ KUZMAN
Šolanje psov
-
Tako se sami prepričali, da so pogoji v jami zelo težki in da imajo rudarji težko in nevarno delo.
Direktorju TOZD RPP tov. Oremožu in ostalim, ki so nam omogočili ogled delovišč se prav lepo zahvaljujemo.
ANTON ZEMLJAK
VIŠJE ODŠKODNINE ZA ZEMLJIŠČA
Člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so na ponedeljkovi seji obravnavali vrsto pomembnih 2adev. Med drugim so se seznanili s poročilom o problematiki varstva družbenega premoženje, s stanjem na področju varnosti v minulem letu, obravnavali pa so tudi sklepe in stališča medobčinskega sveta ZKS s področja kmetijstva.
Sprejeli so še odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti občine Mozirje. Na podlagi tega odloka se bo povišala odškodnina za spremembo kmetijskega in gozdnega zemljišča v okoliših, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti ter urbanističnimi redi. Odškodnina za kvadratni meter njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov 1. in 2. katastrskega razreda bo poslej 20 dinarjev, za 3. in 4. razred 15, za 5. in 8. razred in za vse druge vrste kmetijskih zemljišč in gozdov pa 10. dinarjev.
Novi odlok spreminja tudi odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v kamnolome, gramoznice in glinokope. Ta odškodnina bo poslej znašala 5 odstotkov prodajne vrednosti za kubični meter. To je petkratno povečanje v primerjavi z določili doslej veljavnega odloka. Zanj so se odločili predvsem zaradi izredno slabega finančnega stanja kmetijske zemljiške skupnosti, ta pa naj bi z zbranimi sredstvi v bodoče bolj kot doslej pripomogla k pridobivanju novih rodovitnih zemljišč in v večji meri sodelovala pri arondacijah, komasacijah in drugih opravilih. Kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje se je namreč doslej srečevala s težavami že pri zagotavljanju sredstev, potrebnih za nemoteno tekoče leto.
J. P.
Šolanje psov je področje dela kinološkega društva, ki privablja vsako leto več članov. Na društevenem vajališču lahko sami pod strokovnim vodstvom izšolajo svojega psa. Dobra vzgoja pa je za psa pomembna. Vsak lastnik bi moral skrbeti za vzgojo svojega psa. Seveda ga ni treba učiti raznih zvijač. Za njegovo varnost in lastnikovo' dobro počutje je dovolj, da ga ta nauči vaje kot so „sedi, prostor, sem" Kako ga nauči, pa lastnik zve v „pasji" šoli. Nevzgojen pes, največkrat po gospodarjevi zaslugi, postavi v slabo luč gospodarja in celotno pasmo, ki ji pripada. Končen rezultat pa je odklon okolice. Ta psa ne sprejme in posledice so lahko zelo neugodne in usmerjene proti psom sploh.
Najprimernejši za šolanje so psi službenih pasem. To so: nemški ovčar, doberman, nemški bokser, airedaletarier, veliki
uvedlo novo obliko organizaciji tečaja. Predvsem tisti, ki imaj pse službenih pasem, naj opravljali celotni program šola nja psov: vaje poslušnosti, vaj obrambe iskanja izgubljeni predmetov. Če pa je dovo zanimanja za šolanje samo poslušnosti, in tudi pridejo poštev prav vse pasme in veliko sti psov, organizira društvo š krajši in cenejši tečaj, ki zajem samo vaje poslušnosti. Tako na veže lastnik s psom zelo tesei stik, z vsako uro šolanja je pe bolj ubogljiv, lastnik pa ugotav lja, kaj vse ga lahko nauči.
Namen društva je pomoč čla nom, da naredijo pse znosne z okolico. Tako znajo svoje obvladati, psi se vklopijo v oko lico, lastniki pa najdejo v tečaji razvedrilo in pogostokrat pre potrebno rekreacijo.
Kinološko društvo Velenji bo tudi letos priredilo tečaj a
Še sreča, lik, da ne gorijo svetilke. Hk, naju vsaj, hk, nihče ne vidi
S PREŽIHOVE CESTE V VELENJU -
šnaucer. Za te je nujno, da lastnik ppskrbi tudi za njihovo šolanje. Žal nam je vsakega teh psov, ki ga vidimo, kako na sprehodu vleče gospodarja, se zaganja v ljudi in druge pse, se potepa, skratka - je nemogoč. Lastnik se sicer lahko odloči in da psa v šolo človeku, ki se s tem ukvarja. Vendar to ni najboljša rešitev. Boljša in cenejša je, da gresta oba s psom v šolo.
Kinološko društvo Velenje prireja tečaje za šolanje psov vsako leto. Doslej je bilo v tečajih že nad 50 lastnikov s svojimi psmi, 20 pa jih je opravilo ISP-A. Že leta 1977 je
šolanje psov. Tečaj se bo v petek, 6. 4. 1979 ob 1 na društvenem du. Potekal bo v času dvakrat na se lahko udeleži oseba od 16 let s svojim ali psom. Primerna starost ps okoli enega leta (do dveh Pasma in čisto pasemskost nista pomembni. Prvi vseh, ki bi želeli svojega šolati, bo v petek, 6. 4. 1979 16. uri na društvenem Vse ostale informacije dobite vsak torek od 16. do ure v društveni pisarni dard — dvorišče).
J.
Velenju rekordno število vokalnih skupin
Nedavno 4. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije v Velenju v organizaciji Radia Velenje je bil nov res da le
bežen pogled v kvalitetno raven malih vokalnih skupin
U
Nedavno, četrto srečanje v Velenju v organizaciji Radia Velenje, je znova potrdilo, da so male vokalne skupine vse pomembnejša sestavina amaterskega kulturnega življenja v naši republiki. Zgovoren dokaz za 4o, da se male vokalne skupine vse bolj uveljavljajo v širšem slovenskem kulturnem prostoru, je nedvomno tudi podatek, da je ljubiteljem slovenskih narodnih in umetnih pesmi v velenjskem domu kulture pelo rekordno število skupin doslej - trinajst. Pa tudi kvaliteta se od srečanja, prvo je bilo leta 1974 v Črni na Koroškem, do srečanja nenehno dviguje.
Ta hip sicer ni na voljo točnega podatka, koliko malih vokalnih skupin deluje v naši republiki. Kljub temu pa je vendarle mogoče trditi, da vse več naših delavcev in občanov obljublja zvestobo slovenski ljudski in umetni pesmi. Prav vse skupine pa si tudi prizadevajo, da bi. kot smo znova slišali na 4. srečanju v Velenju, otele pozabi ljudske pesmi kraja oziroma pokrajine, kjer delujejo, oziroma lepoto slovenske ljudske pesmi predstavile našim ljudem, posebej še mladini.
Vodje skupin in seveda pevci sami najbolje vedo, koliko ur na teden, mesec in leto žrtvujejo le vokalne skupine, da bi kar ijbolj uspešno opravile svoje lanstvo. Pa vendar so te ipine, to je mogoče prav :o ugotavljati od srečanja do :čanja, deležne premajhne po-rnosti in pomoči. Tako občinske kulturne skupnosti, po->ej pa še zveze kulturnih
organizacij, kulturna društva, krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela bodo morali v prihodnje namenjati večjo pozornost delovanju malih vokalnih skupin in jih tudi gmotno podpirati. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da je v zadnjem obdobju nastalo več novih malih vokalnih skupin, tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih.
Dejstvo, da namenjajo v zadnjem času v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih večjo pozornost kulturnemu življenju, kar je izpričano tudi z ustanavljanjem in delovanjem malih vokalnih skupin Slovenije, je prav gotovo razveseljivo in hkrati spodbudno.
Nekaj od
skupin, ki delujejo tako v okviru delovnih organizacij oziroma krajevnih skupnosti, se je predstavilo občinstvu tudi na 4. srečanju v Velenju.
S skupnimi prizadevanji mora gibanje malih vokalnih skupin Slovenije, tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih, pognati še večje in tesnejše korenine. Seveda pa je na malih vokalnih skupinah resnično odgovorna naloga — nenehno bogatiti in posodabljati repertoar in kvaliteto.
4. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije je bil nov, resda le bežen pogled v kvalitetno raven malih vokalnih skupin Slovenije. Po odmevih občinstva sodeč dosedanja prizadevanja za večjo kvaliteto malih vokalnih skupin Slovenije niso bila zaman. Seveda pa
pevci zadnje besede v tej vzezi še niso povedali.
Z vsakoletnimi srečanji malih vokalnih skupin Slovenije,-doslej so bila v Črni na Koroškem, Moravcih in Velenju, zasledujejo organizatorji več ciljev. Prav gotovo je eden od pomembnih - spodbujanje k množičnosti kot temelju kvalitete. Sicer si bo organizator prihodnjih srečanj, to je Radio Velenje, tudi prizadeval za uveljavitev nekaterih novih oblik dela, pri čemer ima v mislih med drugim tudi med drugim tudi organizacijo semi-naijev za vodje skupin, zbiranje pevske literature za male vokalne skupine, pa spodbujanje za nove priredbe oziroma za nove skladbe za male vokalne skupine itd.
Seveda pa so vsakoletna srečanja, ki prav gotovo pomembno vplivajo tudi na strni-tev sil malih vokalnih skupin oziroma njihovega gibanja, tudi priložnost za medsebojno spoznavanje skupin, izmenjavo izkušenj ter za nove dogovore za sodelovanje in povezovanje.
Male vokalne skupine Slovenije doslej niso imele določenega kraja za vsakoletna srečanja, podobno kot ga imajo okteti v Šentjerneju oziroma pevski zbori v Šentvidu pri Stični. Zdaj bo ta vsakoletni pregled dosežkov malih vokalnih skupin Slovenije v Velenju, v organizaciji Radia Velenje, ki želi tudi na ta način opraviti svoj del kulturnega poslanstva pri ohranjevanju slovenske ljudske in narodne pesmi, sočasno pa spodbujati kontinuirano de-
IIIHIIMIHIINIIlUHUlIHIIHIIIHIHIIIIIIIIimilllllUlIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIH
STANE TERČAK
jurisev
Borci XIV. divizije na Smrekovcu 24. februaija 1944. (Foto: J. Petek)
Opreznost
6 bila potrebna, četudi je pri-iskala noč. Pri Viktorju na lesnem krilu je vnovič začelo treskati. Končno so Švabi ven-larle izvohali, kje naj bi bila laša komora. In že smo imeli »ve žrtve: ranjence, ki so jih ■deli izstrelki granat in min. llekaj mul je obležalo v snegu. Koli njih je pil sneg toplo kri.
Vse. kar je bilo sposobno, je dSlo na položaje. Kajuhova
kulturna ekipa, ki sicer ni bila borbena edinica, se je borila z ramo ob rami s starimi, preizkušenimi jurišači. Na položaju na Graški gori je padel to popoldne dne 22. febr. 1. 1944 tudi član kulturne ekipe kipar Be-lač.
Ronko ni zapustil položaja. Kot star izkušen borec komandant, jurišač, je vedel, da so takile večerni trenutki kaj pripravni za napade in da tudi na
lo in kvalitetno rast malih vokalnih skupin Slovenije, pa seveda tudi ustanavljanje novih.
V Velenju so prepričani, da bodo lahko ob letu, na 5. srečanju, pozdravili nove male vokalne skupine in da bo prihodnje, jubilejno srečanje resnična prelomnica, tako v njihovem vrednotenju in priznanju, kot v nadaljnjem razvoju. Seveda pa bo 5. srečanje priložnost za poglobljeno oceno doslej prehojene poti malih vokalnih skupin Slovenije ter za pregled dosežkov in vpliva dosedanjih srečanj na razvoj in rast malih vokalnih skupin Slovenije.
Tako organizator, Radio Velenje, kot male vokalne skupine Slovenije pa pričakujejo, da bo za njihova prizadevanja in dosežke v prihodnje tudi več razumevanja v sredstvih javnega obveščanja.
(Ma)
V celodnevni šoli niti četrtina učencev
Pred 4. sejo skupščine občinske izobraževalne skupnosti — Uresničene vse zastavljene naloge
V naši občini je osem osnovnih šol s podružnicami Na vseh teh šolah je bilo v preteklem letu 191 oddelkov, od tega 13 kombiniranih. Šole je obiskovalo 4.725 učencev. Pri realizaciji zastavljenega delovnega načrta je sodelovalo 412 delavcev, celotna dejavnost delovne organizacije VIZ Velenje pa je bila usmerjena predvsem k uresničevanju zastav ljenih smortov na področju idejnosti vzgojno izobraževalnega procesa, ljudske obrambe in družbene samozaščite, varovanju zdravega človekovega okolja, izboljšanju vzgojno izobraževalnega dela, razvijanju samoupravnih odnosov in svobodne menjave dela ter razvijanju materialnih pogojev za opravljenja osnovne vzgojno izobraževalne dejavnosti.
Kot je razvidno iz gradiva za
Informativni dan
Zgornjesavinjski študentski klub ga bo pripravil v soboto, 3. marca popoldan v Mozirju
Jutri ob 16. uri bo v Mozirju, v sejni dvorani občinske skup ščine, informativni dan za srednješolce iz Gornje Savinjske doline. Pripravlja ga Zgornjesavinjski študentski klub z namenom, da bi seznanil srednješolce z načinom študija na posameznih fakultetah in jih opozoril še na težave, s katerimi se bodo srečevali med študijem.
Na informativni dan so orga-
nizatorji povabili tudi predstavnike občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, pa seveda predstavnike delovnih kolektivov in Gornje Savinjske doline. Zato bo tekla beseda tudi o kadrovski problematiki in potrebah v združenem delu Gornje Savinjske doline in o povezovanju Gorenja z gospodarstvom občine Mozirje.
četrto redno sejo skupščine samoupravne interesne izobraževalne skupnosti, je bil na vseh šolah realiziran zastavljeni program rednega pouka po obsegu in vsebini. Po posameznih oddelkih je bilo povprečno izvedenih približno 1000 ur pouka, na vseh šolah pa kar dvesto tisoč ur pouka. Učni uspeh je bil v povprečju več kot 98 odstoten, organiziran pa je bil med letom tudi dopolnilni pouk za težje razumljive predmete.
Pomembno komponento pri vzgojno izobraževalnem ddu predstavljajo prostovoljne dejavnosti učencev in njihove dejavnosti v šolskih organizacijah in društvih. Na šolah je bilo v preteklem letu izvedeno preko tisoč različnih akcij, na katerih je sodelovalo več kot 25 tisoč učencev (nekateri učenci sodelujejo v več akcijah). V skladu s srednjeročnim načrtom razvijanja celodnevne osnovne šole imamo v naši občini že 41 oddelkov te šole, ki jih obiskuje 1.060 učencev, kar pa je vendarle komaj 22,4 odstotka vseh učencev v občini.
V skrbi za izenačevanje materialnih pogojev šolanja za vse učence, so šole nakupile manjkajoče in ustrezne učbenike ter delovne zvezke. Organiziral-so obvezne učne ekskurzije ter šestdnevno šolo v naravi s smučarskim tečajm, ki se je je udeležilo 620 učencev. Seveda je bilo ob vsem tem poskrbljeno tudi za modernizacijo pouka, nabavo ustreznih učil in opreme.
Za realizacijo naštetih ter še nekaterih dodatnih nalog na področju vzgojno izobraževalnega dela so v okviru VIZ Velenje porabili 78.730.000 dinarjev. O finančnem načrtu občinske izobraževalne skupnosti Velenje v minulem in letošnjem letu pa bodo podrobneje spregovorili delegati na 4. seji skupščine te interesne skupnosti.
..........................................................................................................................................................................................
račun prvega mraka pogosto uspejo. Komora divizije se je začela zbirati. To je bil znak, da bo v prvih nočnih urah premik. V katero smer, nismo vedeli. Vedeli smo le to, da so vse smeri nevarne. Trdno prepričani pa smo bili, da bo štab divizije, v katerem so sedeli komandanti: preudarni Rudi, nagli Vasja, redkobesedni Luka, načitani Matevž in študirani Cene, preudarili pravo, najbolj-
še, kar se da storiti. In to so tudi storili!
Ronko, stari maček, je bil na oprezu za hrbtom divizije. Nenadoma je zopet udarilo iz nižin gozda kakor strela iz jasnega. Usulo se je iz mraka, zasipalo je gozd, kjer smo se nahajali, s točo krogel. Ronko se za tako muziko ni dosti menil. S komandirjem Požaijem sta sedela pod mogočno smreko in se šepetaje pogovarjala. Požar je potegnil iz žepa cigaretno dozo in ponudil Ronku, ki je malokdaj kadil. Ronko je vzel cigareto, jo zmehčal in vtaknil v usta. Legla sta in prižgala pod odejo, da bi plamen vžigalice ne raz-svetlil okolice in ne izdal položaja borcev. Goreči cigareti sta zakrivala z dlanmi. Butalo je kar naprej, zdaj na desni, zdaj v sredini, zdaj na levi, in topo udarjalo med drevesi.
„Kaj ne morejo nehati!" je komaj izgovoril Ronko, in že se je zabliskalo in udarilo, da so zlomljene veje letele po zraku. Dim je pokril prostor, kjer sta sedela. Pritisk ju je dvignil in vrgel na tla. ŽAreč cigareti sta jima zleteli iz rok in ugasnili.
Ugasnilo pa je tudi življenje komandanta Šercerjevega bataljona kapetana Ronka. Dim je za nekaj trenutkov zavil ves prostor. Počasi se je razlezel na vse strani, vlekel se je po zemlji in se zvijal med nizkim košev-jem. Nato se je počasi dvignil p r o ti vrhovom okleščenih smrek. Pogledi vseh borcev na položaju so bili uprti v dim in niti dihati si niso prav upali.
Okleščeno smrekovje in bukovje je kazalo sveže, globoke rane, umazani sneg je bil pomešan z mrzlo zemljo in mahom. Najbližnji borci so bili oškrop-ljeni s to umazano brozgo. Komandir Požar je bil v trenutku pokonci. Srepo je gledal okoli sebe in pobral svojo brzostrelko. Ni mogel takoj zbrati svojim misli. Borci so priskočili h komandantu Ronku. Ležal je vznak. Na desnem sencu mu je zevala velika rana. Curek krvi in
možganov, debel za moško pest, se mu je poeedil iz rane. Obraz je bil spačen od silne trenutne bolečine. Oči so široko zevale, lasje so mu bili razmršeni. Bil je v trenutku mrtev. Zadel gaje izstrelek minskega bacača. Ugasnilo je bogato življenje.. .
Ležal je pod smreko, negibno zravnan. Nihče izmed borcev se ga ni dotaknil. Zapuščali so položaje s topimi vlažnimi pogledi, solze so za trenutek obvi-sele na očesnih vejicah, nato pa polzele po resnih kosmatih obrazih borcev. Fantje so se poslavljali od svojega komandanta.
„Ronko je padel!" je završalo po vsem sektorju. „Ronko da bi padel, ne verjamem, saj ni mogoče!" so mnogi borci ugo-vaijali in neverno majali z kavami.
„Ronko, saj ni mogoče, saj zdaj ni bilo juriša," so govorili zopet drugi.
„ROnko, ki se je povsod izmazal živ in zdrav? Spominjam se ga, ko smo napadli Kočevje in se ni upal nihče minirati gradu, v katerem je bila stisije-na vsa nemška in be loga rdiš ti č-na posadka. Pa je prišel on in ga miniral!" je dejal tretji.
„Ronko, komandant Krimskega odreda, ki je delal čudeže? Ta da bi padel, to ne bo držalo! Borci kakor on umirajo samo v juriših," je povzel četrti.
M n ogokrat se naključje poigra s človekom. S starim jurišačem Ronkom se je. Neštetokrat je jurišal v najbolj nemogočih situacijah, toda ostal je živ. Danes pa je padel kar tako mimogrede, ko se je borba skoraj že končala.
Nihče izmed borcev prvega bataljona Šerceijeve brigade ni hotel Ronka pokopati. Pretežko in premučno bi bilo to delo njegovim fantom. Ronka da bi pokopali? Ne in ne! Hoteli so ga imeti v spominu vedno mladega, živega, čilega komandanta. Prišli so fantje iz jurišnega bataljona in mu pripravili zad-
nje zasilno počivališče tam, kjer je padel. Položili so ga v grob na kraju, od koder se je odpiral pogled na drugo stran previsa, kjer je ležalo na kupe Švabov pred našimi položaji...
Noč je zagrinjala v svoj črni plašč Graško goro. V temini noči! so se s položajev neslišno izgubili švabski kriki in se potuhnili po bajtah južnega pobočji. Zjutraj so Švabi spet juriš^i na vrhove. Nihče se jim :rstavljal. Graška gora je lrtva in prazna. Le seseka-je, prestreljena in olupi jena debla, shojen in steptan sneg, strjena kri, ki je rdečila tla, in kupi švabskih mrličev pred našimi položaji so ostali nema priča boja in spominjali Švabe na njihov največji poraz, ki jim ga je zadala 14. Udarna divizija na svojem herojskem pohodu. V spomin jim je ostalo sedem odbitih jurišev.
Divizija se je neslišno umaknila po poti, po kateri je zjutraj prišla, in zavila v smeri proti Zavodni.
Vso pot smo bili zatopljeni v težke, žalostne misli. Borci v koloni so se nehote ustavljali in pogledovali nazaj proti vrhovom, kakor bi pričakovali zapoznelega tovariša, ki jih mora vsak trenutek dohiteti. Čakali so ga zaman ...
Ko smo prečkali dolino in se povzpeli na nasprotno pobočje, je začel vzhajati mesec. V nižini je vstajala lahka, prosojna meglica. Iz nje so moleli vrhovi Graške gore, obdani z mlečno-sivo svetlobo. Topo so bolščali v nočno temino in čuvali mitra-ljezca Stojana, komandirja Gu-stlna, komandanta Ronka in še mnoge druge ...
Kurir Ludvik, ki je hodil sredi kolone, je nenadoma obstal in stopil iz vrste in dolgo temno gledal vrhove za nami.
Stegnil je roko, pokazal proti vrhovom, ki jih je osvetljeval vzhajajoči mesec, in polglasno izdavil:
„Graška gora - gora juri-Sev!"	KONEC
Sedaj na sedmem mestu
Tudi v nedeljskem srečanju proti enajsterici Kikinde se je pokazala stara bolezen Rudarja, da napadalci niti s tako imenovanih stoodstotnih priložnosti ne znajo doseči zadetka. Ze v 12. minuti je imel Buškovič izredno priložnost za gol, vendar je njegov strel kakšnih sedem metrov z leve strani zletel le nekaj centimetrov mimo leve prečke gostujočega vratarja Popoviča. Srednji del prvega polčasa je pripadal gostom, ki so v 39. minuti izvedli kar tri kote zapored; vendar so domači igralci le nekako očuvali svojo mrežo nedotaknjeno. Samo nekaj minut za tem so nogometaši Rudarja znova imeli izredno priložnost za gol. Izvajali so dva kornera zapored, po drugem se je v izredno lepi priložnosti znašel kapetan domačega moštva Rusmir, ki je šest metrov od nasprotnikovih vrat prejel žogo, žal, priložnosti ni izkoristil Nekaj trenutkov za tem znova izredna akcija Rudarja. Rusmir je poslal lepo žogo v kazenski prostor gostov. Sledi močan udarec Kustudiča z glavo, vendar spet prek gola.
V drugem polčasu sta se oba trenerja odločila za menjavi. Pri gostih je v igro vstopil Džordževič, pri domačih pa je prvič v spomladanskem delu prvenstva zaigral Janez Hudarin, ki je bil medtem poškodovan.
Že v prvih minutah nadaljevanja je Kustudič zapravil novo priložnost za zadetek, nato pa je pobuda vse bolj prihajala na stran gostov. Hitra Džordževič in Grubar sta bila pogostokrat nerešljiva uganka za domače obrambne igralce. Uhajala sta kot za šalo in iz enega takšnega preigra-vanja so si gostje zagotovili obe točki V 54. minuti je Džordževič prejel žogo na sredini igrišča, ušel
domačim obrambnim igralcem in potem mu ni bilo težko premagati vratarja Vukoviča. Gostje so imeli nato še nekaj izrednih priložnosti, da povišajo rezultat. Okrog 60. minute so spet izvajali tri kote zapored. Po tretjem je sledila prava bomba njihovega igralca Kosanovi-ča. Na srečo domačega moštva je žoga le za las zletela čez gol. V 63. minuti je Džordževič spet pobegnil domači obrambi, vendar je njegov strel ustavila vratnica. Tudi v 82. minuti so se domači obrambni igralci znašli za Džordževičevim hrbtom, vendar se je tudi tokrat žoga odbila od vratnice.
Tako so se gostje kljub izrednim priložnostim domačega moštva v prvem polčasu, povsem zasluženo vrnili domov z obe točkami. Kajti kaj pomagajo še tako idealne prilike, če ni igralca, ki bi bil sposoben postaviti piko na i. Nerazumljivo je tudi, da so domači igralci v drugem polčasu povsem popustih, igrali brez borbenosti, brez poleta-skratka, v njihovi igri ni bilo «*re.
Rudar: Vukovic, Džurič, Oruč, Rusmir, Kikič, Raukovič, Mujič (Hudarin), Buškovič, Šuica, Pop Kustudič, Miljkovič.
V nedeljo Rudar gostuje v Sisku.
S.L.
Prva spomladanska zmaga
Po polovičnem uspehu proti Muri in porazu s celjskim Kladivarjem so nogometaši selekcije iz Šmartnega ob Paki preteklo nedeljo prvič po zimskem odmoru razveselili svoje privržence s polnim izkupičkom. Tesno a zasluženo so na domačem igrišču premagali ekipo Železničarja iz Maribora z rezultatom 1:0 (0:0). Približno dvesto gledalcev ni mogla ogreti slaba igra, ki sta jo obe ekipi prikazali v prvem delu, saj so lepe akcije in nevarne priložnosti pred obema vratarjema bile dokaj redke. Domačini so vendarle bili nekoliko boljši nasprotnik, toda pred vrati gostov so bih premalo spretni in prvi polčas se je končal brez zadetkov. Po odmoru so nogometaši Šmartnega odločneje krenili v napad, da bi srečanje čimprej odločili v svojo
NOVA ZMAGA ELEKTRE
V 10. kolu SKL-vzhod je Elektra doma premagala ekipo Pomurja z rezultatom 94:74 (38:32). V prvem delu tekme so domači košar-kaši še enkrat zapravili priložnost, da si proti slabi ekipi Pomurja zagotovijo visoko vodstvo že v prvem polčasu. V nadaljevanju srečanja pa so domačini brez večjih težav nad-igrali goste. Predvsem velja pohvaliti igro mladega Breznika. Elektra je še vedno 2. na lestvici. V naslednjem kolu igrajo v gosteh z Zlatorogom.
Koše so dosegli: Bukovič 2, Štefane 5, Štaher 2, Napotnik 3, Polov-šak 27, Kokolj 10, Kafedžič 21 in Breznik 24.
9. kolo je bilo odigrano med tednom. Elektra je v gosteh premagala ekipo Drave z rezultatom 63:66.
R.N.
Uspehi ekipe Gorenja na državnem prvenstvu
Člani lokostrelskega kluba iz Velenja so se letos udeležili več tekmovanj. Zadnje je bilo državno prvenstvo na Reki, od koder so se vrnili z dobro uvrstitvijo, saj so med 14 klubi zasedli osmo mesto. To je bilo tudi zadnje tekmovanje v dvoranah, odslej bodo lokostrelci pričeli s tekmovanji na prostem. Upamo, da jih bomo kmalu lahko videli na izteku velenjske skakalnice pod gradom.
V ekipi članov Gorenja je tudi Dušan Perhač, znan velenjski strelec z zračnim orožjem. Vprašali smo ga, zakaj je puško zamenjal za lok in puščico.
„Že pred 15 leti sem v
Kaj je z Rudarjem?
Tri tekme na domačem igrišču, ena. na tujem, skupaj dve točki; to' je bera Rudarja v spomladanskem delu prvenstva. Stanje, ki kaže, da je moštvo v hudi krizi. Po nedeljskem porazu je Rudar zdrknil na sedmo mesto in se s tem zelo približal moštvom, ki morajo že sedaj resno razmišljati, kako se bodo rešila izapada.
Vse to je narekovalo, da so na ponedeljkovi seji člani izvršnega odbora Rudarja dolgo govorili o tem, kaj storiti v sedanjem trenutku, da bi se rešili iz položaja, ki ni tragičen je pa zaskrbljujoč, kot so poudarili na seji
Po odlični igri celotnega moštva v jesenskem delu prvenstva se v upravi Rudarja niso veliko ubadali z razmišljanjem o novih okrepitvah. Prepričani so bili, da bo moštvo enako uspešno nadaljevalo prvenstvo tudi spomladi. Zato sta k Rudarju pristopila le Car (prej Reka) in pa Sultanovič iz nižjerazrednega moštva Sa-obračajca iz Sarejeva. Upali so tudi, da se bo v moštvo uspešno vrnil Vugrinec, ki je bil dobrih devet mesecev poškodovan. Spomladi pa se je vse obrnilo proti Rudarju. Igralce so začele pestiti poškodbe. Janez Hudarin je prvič zaigral šele v četrtem kolu (samo v drugem polčasu), Gašič je še vedno poškodovan, vrnitev Vugrinca v moštvo je bila le kratkotrajna, saj se mu je menda znova obnovila stara poškodba in če k vsemu temu dodamo, še nedisciplino Vlajiča, kar je bil ralog, da ga v nedeljo ni bilo med prvimi enajstimi, niti vklopi za rezerve pa še, da Rudarjevim napadalcem tudi sreča v spomladanskem delu ni naklonjena, potem je vsaj delno znan odgovor, zakaj tako slab start.
V Rudarju menijo, da bo že v nedeljo nekoliko bolje, saj bo lahko prvič zaigral Ivica Car, upati je tudi, da bo Janez Hudarin nadoknadil zamujeno in v obrambi spet postal nepremostljiva ovira za nasprotnike, in da se bo napadalcem vendarle enkrat „odprlo" in zaigrali tako kot v jesenskem delu.
Prav pomanjkanje igralcev je gotovo eden izmed razlogov, njihove slabe igre, saj se ni treba nikomur bati za mesto v prvi ekipi. Da bi igralski kader izboljšali, bodo s prvo ekipo začeli trenirati nadarjeni mladinci Jelu-šič, Zirdum in Aljaž, medtem so h klubu pritegnili tudi Kolenca z Ljubnega, znova pa naj bi v Velenju treniral Rudi Hudarin, ki sedaj igra za selekcijo Šmartnega ob Paki.
Od vseh igralcev bodo zahtevali dosledno disciplino in izpolnjevanje zadanih nalog, saj so dobri odnosi gotovo eden izmed pomembnih pogojev za uspešno delo. Tudi glede tega so člani izvršnega odbora že ukrepali. Zaradi nediscipline in neprimernega odnosa do dela v klubu so na ponedeljkovi seji do nadaljnjega suspendirali Vlajiča.
Položaj, v katerem je sedaj moštvo Rudarja, resnično ni rožnat. Vendar smo prepričani, da bo izvršni odbor kluba skupaj s tehničnim vodstvom premostil sedanje težave, da se moštvo ne bi znašlo v položaju kot lani, ko se je moralo krčevito boriti za obstanek v ligi. Pri tem so lahko klubu v veliko pomoč tudi navijači, ki ne bi smeli izgubiti zaupanja v igralce, katerim so še pred nedavnim ploskali. Še manj pa so na mestu grožnje nekaterih, za katere bi lahko rekli, da so bili doslej privržcnci Rudarja le na zunaj ne pa tudi jk> srcu. -STANE VOVK
Velenju razmišljal, kako bi prišel do loka in puščice, do loko-strelcev. Vendar je ostalo le pri željah. Lani jeseni sem obiskal lokostrelce pod gradom, si ogledal republiško prvenstvo v dvorani. Tri ure sem opazoval Kranjčana Oblaka. Nato sem se odločil. Redno sem hodil na treninge v Rdečo dvorano, na Reki pa sem znova izboljšal svoj osebni rekord, ki znaša 482 krogov, v streljanju 2 x 30 puščic na razdalji 25 m." Tako pravi Dušan, ki je dosegel že vidne uspehe v streljanju, sedaj pa je na državnem prvenstvu zasedel 47 mesto. Seveda je tudi to lep uspeh, z nadaljnjim prizadevnim treningom pa bi Dušan prav gotovo dosegel še boljše rezultate.
PRIPRAVE ZA MOTOKROS
Organizacijski odbor motokros prireditev 1979 v Šaleški dolini seje sešel pretekli teden na razširjeno sejo. Priprave za samo dirko sicer tečejo že od jeseni 1978, ko je društvo prijavilo mednarodni avto moto zvezi bližnjo prireditev. Doslej so navezali stike s tekmovalci iz 15 držav, med njimi iz Italije, Avstrije, ZR Nemčije, Švice, Češkoslovaške, Švedske, Norveške in druge. Od večine tekmovalcev so že pri društvu potrjene prijave in s tem zanesljiva udeležba. Tako je pričakovati 6. maja doslej največjo in hkrati najmočnejšo zasedbo z tekmovalci iz več kot 10 držav.
Hkrati z močno mednarodno dirko bo tega dne tudi dirka za državno prvenstvo v kategoriji motorjev s 125 ccm. V tej dirki bodo nastopili tudi najboljši domači tekmovalci
Obenem je športna komisija za stalno odprla Rekreacijski center na Trebeliškem. Odprt bo že od sobote naprej, ko bo za ples in razvedrilo poskrbel kvartet Sovič iz Šoštanja.
Miklavžina četrti na Balkanskem prvenstvu v krosu
Znani velenjski tekač, zdaj še mladinec Stanko Miklavžina, je letos dosegel enega izmed največjih uspehov velenjske atletike. Zmagal je namreč na državnem prvenstvu v krosu, kar mu je prineslo tudi mesto v državni reprezentanci.
Z balkanskega prvenstva v krosu, ki je bilo pred dvema tednoma na Kosovcm polju, seje Stanko Miklavžina vrnil s četrtim mestom. Stanko je to uvrstitev dosegel kljub poslabšanemu zdravstvenemu stanju.
Drugi reprezentant, član AK Velenje, Peter Svet je v konkurenci članov dosegel 18. mesto. Peter Svet, ki je pred leti prav v Velenju osvojil naslov balkanskega prvaka v krosu, se sedaj pripravlja na tekmovanja na stezi.
korist. Ze v 53. minuti so uspeli zatresti nasprotnikovo mrežo, ko je Prašnikar prestregel podajo z desne strani in z lepim strelom dosegel edini zadetek srečanja. Šmarčani so še naprej nevarno napadali, pred svojimi vrati pa uspešno zaustavljali nasprotne napade gostov. Kljub nekaterim lepim priložnostim, ki so se ponudile napadalcem Šmartnega pa je rezultat do konca srečanja ostal nespremenjen.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, Pod-vratnik (Kralj), Krajnc, Nežmah, Omladič, A. Podgoršek, Žalig, Za-vršnik. Kodre (Hudarin), Prašnikar, Deželak.
Selekcija Šmartnega je v nedeljo prosta, v naslednjem kolu, 8. aprila pa bo gostovala, v Lendavi.
J. KRAJNC
v šport telesna kultura rekreacija
ŠAH
18. marca se je začela regijska šahovska liga, kjer tekmuje 8 ekip. Velenjsko ekipo sestavlja 6 članov, 2 članici in 2 mladinca. V I. kolu so velenjski šahisti gostovali v Rogaški slatini in tam premagali selekcijo Šmarja s 7:3. V II. kolu so v Velenju gostovali šahisti iz Šempetra in izgubili z domačo ekipo 4,5:5,5. V soboto velenjski šahisti gostujejo v Laškem.
Iz šolskih športnih društev
PRVENSTVO V KROSU
Tehnični odbor — selekcije — Atletskega kluba Velenje je organiziral občinsko prvenstvo v krosu za šolska športna društva. Tekmovanje je bilo prvega pomladnega dne na stadionu ob jezeru. Udeležilo se ga je nad 200 pioniijev. Rezultati: mlajše pionirke: 800 m: 1. Melita Zmeljak (G. Šilih I) 2:41,7, 2. Diana Verdev (B. Letonja I.) 2,43,0. 3. Jasmina Majhen (G. Šilih I) 2.46,5, 4. Polona Cesar (V. Vlahovič), 5. Marjana Peter-neš (V. Vlahovič II.).
Ekipno: 1. ŠŠD G. ŠUih I. 23 točk, 2. MP Toledo I. 37 točk, 3. Kajuh I. 49 točk, 4. Letonja 51 točk.
Mlajši pionitji: 800 m: 1.
Tone Založnik (Toledo) 2,28,1,
2.	Tomaž Polh (G. Šilih) 2.320,2, 3. Zlatko Kompan (V. Vlahovič) 2.33,0, 4. Borut Pla-skan (V. Vlahovič), 5. Mato MOLNAR (Toledo).
Ekipno: 1. ŠŠD G. ŠUih 17 točk, 2. ŠŠD V. Vlahovič 47 točkt 3. ŠŠD Toledo 48 točk, 4. ŠSD Šilih 49 točk, 5. V. Vlahovič (57 točk itd.).
Pionirke: 1000 m: 1. Stanka Zabukovnik (B. Letonja) 3.32,5, 2. Saša Lipnik (Toledo) 3.37,0, 3. Branka Kotnik (A. Aškerc) 3.38,5, 4.Sonja Ver-hovnik (V. Vlahovič), 5. Sonja Avberšek (G. Šilih).
Ekipno: 1. ŠŠD A. Aškerc 42 točk, 2. ŠŠD Biba Roeck 51 točk, 3. ŠŠD Toledo 58 točk, 4. ŠŠD Kajuh 74 točk, 5. ŠŠD A. Aškerc, 6. ŠŠD Vlahovič, 7. ŠŠD Kajuh itd.
PIONIRJI, 1500 m: 1. Jože Jelen (B. Letonja) 4.45,0, 2. Franjo Novak (G. Šilih) 4,46,0,
3.	Bojan Zupane (A. Aškerc) 4.48,0, 4. Ekrem Biščič (A. Aškerc), 5. Darko Osterc (B. Roeck).
Ekipno: 1. ŠŠD Anton Aškerc 20 točk, 2.. ŠŠD Biba Roeck 39 točk, 3. ŠŠD Kajuh 47 točk, 4. SŠD Toledo 51 točk, 5. ŠŠD Šilih 62 točk, 6. ŠŠD Letonja 65 točk.
ODBOJKA
Končano je tudi občinsko prvenstvo v odbojki za pionirje in pionirke. Med pionitji je vrstni red naslednji: 1. Kajuh I, 2. Kajuh II, 3. Gustav ŠUih, 4. MP Toledo, 5. Anton Aškerc, 6. Biba Roeck.
Pionirke: 1. Kajuh 1, 2. Kajuh II, 3. Anton Aškerc, 4. Gustav Šilih. Kot kaže lestvica imajo najboljše mlade odbojkar-je na osnovni šoli Karel Destov-nik Kajuh v Šoštanju. To je tudi razumljivo, saj učenci vadijo pod mentorstvom topolških odbojkarjev.
<0 *
* * * * *
¥ *
* * * *
DO Elektrostrojna oprema n.sol.o
Preloge b.š.p. Velenje
TOZD Krovsko-ključavničarski obrat
n.sol.o.
Šoštanj, Kajuhova b.š.
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO POLTOVORNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA 620 B
1.	Poltovorni avtomobil je registriran in vozen, izklicna cena zanj pa znaša 20.000,00 din.
2.	Javna dražba bo 4. 4. 1979 v prostorih KKO Šoštanj, Kajuhova b.š., in sicer ob 10,00 uri za družbeni sektor in ob 11,00 uri za zasebni sektor.
3.	Na javni dražbi lahko sodelujejo družbeno — pravne osebe, občani društva in druge civilne pravne osebe, ki položijo akontacijo v višini 10 % izklicne vrednosti eno uro pred javno dražbo.
4.	Izklicna cena je brez prometnega davka, ki se zaračuna kupcu od izlicitirane cene.
5.	Vozilo si je mogoče ogledati vsak dan od 6,00 do 14.00 ure, oziroma dve uri pred pričetkom javne dražbe v prostorih TOZD KKO Šoštanj, Kajuhova b.š. Na istem naslovu dobite tudi vse druge informacije ali po telefonu 881—026.
4 *
*
5 *
* * *
\
X \ \
N *
S
s H v
s *
s *
s
s *
s s v
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri TOZD SUROVINE Radlje
razpisuje
prosta dela in naloge
POSLOVODJA - DELOVODJA NA DELOVI-ŠCU VELENJE
Poskusno delo traja 2 meseca.
Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe možen takoj.
Vloge dostaviti na naslov: komisija za medsebojna delovna razmerja pri TOZD „SUROVINE" Radlje.
Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kletarstvo Slovenske gorice PE TRŽNICA VELENJE, Cankarjeva ul.
OBJ A VLJA prosta dela in naloge
1.	POSLOVODJA samopostrežne trgovine
2.	PRODAJALKE mešane stroke
3.	NATAKARICE
Pogoji za sprejem:
Pod 1. KV prodajalec—ka mešane stroke s poslovodsko šolo, ali KV prodajalec z 10 let delovnih izkušenj. Pod 2,3. Poklicna šola ustrezne smeri.
»» >
S
S *
S V
s s
s
s <»
s *
s
s *
s
s *
s
Socialistična republika Slovenije SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
RAZPISUJE
dela in naloge individualnega poslovodnega organa osnovne ( šole„KAREL DESTOVNIK-KAJUH"
za dobo 4 let	✓
t
Pogoji: Delovne naloge ravnatelja lahko opravlja, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole po Zakonu o osnovni šoli in ima 5 let vzgojnoizobraževalne prakse, kakor tudi pogoje po 511. členu ZZD. Prijave sprejema komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Velenje, Titov trg 1, v roku 15 dni od objave razpisa. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v roku 30 dni.
KOŠARKA
Pred dnevi se je končalo občinsko prvenstvo v košarki za pioniije in pionirke. Tekmovanje so najprej razdelili na zahodno in vzhodno skupino. V vzhodni skupini so tekmovale štiri velenjske osnovne šole, v zahodni pa štiri ekipe iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Najboljši dve iz vsake skupine sta se "vrstili v super ligo. Največ
znanja v tej igri z žogo je pokazala prva ekipa osnovne šole Biba Roeck, saj je tekmovanje končala brez poraza.
Končna lestvica: 1. Biba Roeck 12 točk, 2. Miha Pintai Toledo 6, 3. Gustav ŠUih 4, in 4. Biba Roeck II 2 točki. Na 5. mesto se je uvrstUa ekipa Bora (Veljko Vlahovič), 6. Anton Aškerc, 7. Bratov Letonje, 8. Kajuh
Številka 12 (474) - 30. marca 1979
vas
obveščevalec
Petek, 30. marec - Branimir Sobota, 31. marec - Modest Nedelja, 1. april - Hugo Ponedeljek, 2. april - Franc Torek, 3. april - Rihard Sreda, 4. april - Izidor Četrtek, S. april - Vincenc
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE:
30. 3. 1979 od 7. do 20. ure dr. Dušan Logar
30.	3. 1979 od 20. dr. Ivan Kralj
31.	3. 1979 do 7. ure dr. Ivan Kralj
31. 3. 1979 od 7. dr. Janez Poles
\ ;2. 4. 1979 do 7. ure dr. Janez Poles
2. 4. 1979 od 7. do 20. ure dr. Pavle Grošelj ; 2. 4. 1979 od 20. dr. Fanc Kotnik
' 3. 4. 1979 do 7. ure dr. Franc Kotnik
ZDRAVSTVENI DOM ŠOŠTANJ:
f Od 30. 3. do 1.4. 1979 dr. Jovan Stupar
ZOBNA AMBULANTA VE- v LEN JE:
'31. 3. in 1.4. 1979 dr. Miloš Ležaič, Velenje, Prešernova 9 b, telefon 851 - 335
Od 8. do 12. dežuren v zobni ambulanti SŠZD Velenje, sicer pripravljenosti doma
VETERINARSKA POSTAJA:
Od 30. 3. do 5. 4. 1979 dipl. veterinar Peter Rihtarič, So-itanj, Prešernov trg 7, telefon 881 143
31. 3. - sobota ob 15.30, 17.30 in 19.30 VOJNA ZVEZD
-	ameriški fantastični film. Režija: George Lucas. Igrajo; Mark Hamill, Peter Gusting (Zaradi izredne dolžine filma, bo prva predstava ob 15.30)
1.	4. - nedelja ob 15.30, 17.30 in 19.30 VOJNA ZVEZD
-	ameriški fantastični film
2.	4. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 V VRTINCU ZAVESTI — angleška srhljivka. Režija: Pote Walker. Igrajo: Lynne Frederick, Victoria Allum
3.	4. - torek ob 17.30 in 19.30 V VRTINCU ZAVESTI
—	angleška srhljivka
4.	4. - sreda ob 17.30 in 19.30 BITKA ZA MIDWAY -ameriški vojni. Režija: Jack Might. Igrajo: Charlton Heston, Henry Fonda
5.	4. - četrtek ob 17.30 in 19.30 BITKA ZA MIDWAY -ameriški bojni
KINO DOM KULTURE VELENJE
1.	4. — nedelja ob 10 uri MIKIJEV ROJSTNI DAN -risanka - OTROŠKA MATINEJA
2.	4. - ponedeljek ob 20 uri KAČJE JAJCE - nemško-ameriška drama. Režija: Ingmar Bergman. Igrajo: Liv Ullmann, David Garradine
KINO ŠOŠTANJ
31. 3. - sobota ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA - MIKIJEV ROJSTNI DAN - risanka
31. 3. - sobota ob 19.30 PA ŠE KAT (NIJE NEGO) - domači film
1.4.- nedelja ob 17.30 in 19.30 V VRTINCU ZAVESTI
—	angleška srhljivka
2.	4. - ponedeljek ob 19.30 VOJNA ZVEZD - ameriški fantastični
4. 4. - sreda ob 19.30 KAČJE JAJCE - nemško-ameriška drama
KINO ŠMARTNO OB PA KI
1. 4. - nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA - MIKIJEV ROJSTNI DAN - risanka
3.	4. — torek ob 20 uri VOJNA ZVEZD - angleška srhljivka
KINO TOPOLŠICA
31.3,- sobota ob 16 uri PA ŠE KAJ (NIJE NEGO) - domači
PRODAM AMI 8, letnik 75, prevoženih 33.000 km, registriran do 15. 1. 1980 leta. Anton Košir, Pesje, Špeglova 42, Velenje
REZERVNE DELE za AMI 8 -prodann. Sadik Omerhodžič, Kersnikova 1/10, Velenje.
PRODAM sladko seno, otavo, lucerno. Anton Sovič, Spodnje Ravne 8, Šoštanj.
INVALIDSKA UPOKOJENKA naproša poštenega najditelja Jzgubljienih 930,00 din z denarnico, dne 21. 3. 1979 okrog 12. ure na Foitovi 8, da vrnie denar, da bo lahko plačala za stanovanje. Aleksaindra Čuček, Prešernova 9, Velenje.
V SOBOHO 17. marca mi je bilo ukradeno moško dirkalno koilo de lux Rog, mat rumene barve. Kdor bi kaj vedel, naj javi na telefon 852—8(67, ali na naslov Matjaž; Baškovič, Tavčarjeva 22, Vellenje.
»RODAM1 AMI 8, letnik 75, prevožeenih 33.000 km, registriran do 15. 1. 1980 leta. Anton Košir, Pesje, Špeglova 42, Vellenje.
kino
L
GORENJE „GLIN" Lesna industrija Nazarje
V letu 1979 širimo proizvodno dejavnost predelave lesa in ivernih plošč. Ob tem bomo na novo zaposlili večje število delavk in delavcev na obstoječih ter novih proizvodnih in vzdrževalnih delih in nalogah.
ZA TO VA BIMO K SODE L O V A NJU
VISOKOKVALIFICIRANE IN KVALIFICIRANE DELAVCE LESNE, KOVINARSKE, MEHANIČNE, STROJNE IN ELEKTRO STROKE. DELAVCE BREZ KVALIFIKACIJ ZA OPRAVLJANJE RAZLIČNIH DEL V PROIZVODNEM PROCESU.
Delavcem zagotavljamo stimulativno nagrajevanje po delu in delovnih rezultatih. Nudimo tudi vse možnosti za pridobitev kvalifikacije z izobraževanjem ob delu in možnosti za napredovanje. Vloge sprejema splošno kadrovski sektor delovne organizacije GLIN Nazarje, kjer dobite tudi vsa podrobna pojasnila.
ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE VELENJE, Foitova 2
OBJ A VLJA prosta dela in naloge
VODJE STROKOVNIH SLU2B ZVEZE TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE VELENJE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima končano srednjo šolo,
—	4 leta delovnih izkušenj — vodstvenih na področju telesnokulturne dejavnosti,
—	sposobnost dela z ljudmi,
—	moralno politična primernost.
Izbran kandidat bo imenovan na razpisana dela oziroma naloge za 4 leta. Stanovanja ni.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi na naslov: Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje, Foitova 2, Velenje, p. p. 1.
RAZSTAVA
V galeriji Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje bo v petek, 30. marca 1979 ob 19. uri otvoritev razstave ikon, slik in skulptur makedonskega umetnika GOCE KALAJDZI-SKEGA iz Šentjurja pri Celju.
O razstavljenih delih bo govoril Bogdan Pogačnik. Nekaj makedonskih narodnih pesmi bosta zapela Kostadinka ŽIV-KOVSKA IN Borče Kostevski ob spremljavi instrumentalnega tria RTV Skopje.
Razstava bo odprta do 17. aprila 1979.
prebifaistSa

ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža in očeta
IVANA KROPEJA
iz Skornega
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem delovni organizaciji Gorenje, tov. Verzela-ku in Krajncu ter šoštanjski godbi Zarja.
Žalujoči: žena in otroci
REDNI KdNO VELENJE
30. 3.. - petek ob 17.30 in 19.30 VELIKI AVTOBUS -imeriška kriminalna komedija
POROKE:
Bogdan SOPOTNIK, roj. 1955, električar iz Velenja in Erna LES-JAK, šivilja, roj. 1958 iz Velenja; Vaso BABIC, roj. 1955, avtomeha-nik iz Velenja in Djuja RISTIČ, roj. 1955, delavka iz Mezgrajc; Franc POGORF.VC, roj. 1960, rudar iz Laz in Marjana PESJAK, roj. 1955, delavka iz Velenja; Šahbaz MAH-MUTOVIČ, roj. 1956, rudar iz Velenja in Advija NUHANOVlC, roj. 1955, delavka iz Velenja; Anton HUDOURNIK, roj. 1958, rudar iz Velenja in Ana JURKO, roj. 1959, delavka iz Velenja;
SMRTI:
Dragan D A JI C, upokojenec iz Velenja, Kidrič. 23, roj. 1907; Ivan BLAZIC, upokojenec iz Arnač 27, roj. 1900; Mile JOVANOVIČ iz Velenja. Jenkova 19, star 3 mesece; Dominik KRlCEJ, upokojenec iz Velenja, Partizanska 34, roj. 1908.
ZAHVALA
j
Ob težki in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA PODGORSEKA
iz Prelog 27
se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju zdravstvenega doma Šoštanj, predstavnikom TGO Gorenja TOZD pohištvo, častiti duhovščini, železniški sekciji Celje, Šoštanj in Preloge, govornikoma tov. Milošu Volku in Viktorju Zagerju za tolažilne besede ob preranem grobu in vsem ostalim, ki so nam v hudih časih stali ob strani.
Žalujoča: žena Rezika, sinovi Jože, Maijan in Srečko ter ostalo sorodstvo.
OZD INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Komisija za delovna razmerja	•
RAZPISUJE
delovne naloge in opravila
1.	VODJE SPLOŠNE SLUŽBE
2.	VODJE PRAVNE SLUŽBE
3.	VODJE VARNOSTNE SLUŽBE
Za opravljanje razpisanih opravil se zahtevajo naslednji pogoji:
-	pod točko 1
a)	visokošolska izobrazba pravne ali družbenoslovne smeri oziroma višješolska izobrazba pravne aH organizacijske smeri,
b)	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
c)	znanje enega tujega jezika,
d)	organizacijske sposobnosti,
e)	moralnopolitična neoporečnost.
-	pod točko 3
a)	visokošolska izobrazba tehnične smeri, oziroma višješolska izobrazba smeri varstva pri delu,
b)	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, cI znanje enega tujega jezika,
d)	opravljen strokovni izpit,
e)	moralnopolitična neoporečnost.
-	pod točko 2
a)	visokošolska izobrazba pravne smeri,
b)	najmanj tri leta delovnih izkušenj kot pravnik,
c)	aktivno znanje enega tujega jezika,
d)	opravljen pravosodni izpit,
e)	moralnopolitična neoporečnost.
Za vsa navedena opravila je določena trimesečna poskusna doba. Svoje pismene vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah pošljite na naslov:
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ, komisija za delovna razmerja, 63325 Šoštanj, Glavni trg 2.
Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu.
-^^
„VEPLAS" VELENJE Celjska cesta 35 63320 VELENJE
Komisija za delovna razmerja TOZD „GALIP"
OBJ A VLJA PROSTA DELA IN NALOGE
I.	OBRATOVODJE GUMBARNE
Pogoji: srednješolska izobrazba strojne smeri ter vsaj dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog.
II.	2 NASTAVLJALCEV STROJEV
Pogoji: KV ključavničar ali KV delavec strojne smeri ter vsaj 1 leto delovnih izkušenj.
III.	KUHARICE
Pogoji: KV kuharica, zaželene delovne izkušnje. Delo za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom).
IV.	2 VRATARJEV
Pogoji: PK oz. NK delavec, zaželene delovne izkušnje
V.	VEČ NK. DELAVCEV (moških) za delo v proizvodnji.
Delovno razmerje pod točko L, II., IV. in V. se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo, določeno po pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 1 5 dni na naslov „VEPLAS" Velenje, Celjska 35, Velenje.
V________)

ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in brata
VIKTORJA GREBENŠKA
upokojenega rudaija
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sostanovalcem Aškerčeve ulice za cvetje, izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikom tov. Zlodeju in Milošu Volku, ki sta se od pokojnika poslovila v imenu Občinske skupščine Velenje, KŠ Velenje -Desni breg. ZZB Velenje, društva upokojencev in RLV, kakor tudi rudarski godbi in pevskemu zboru društva upokojencev. Lepa hvala kolektivom REK Velenje, RŠC Velenje, Litostroj Ljubljana in Hotela Paka za izraženo sožalje in darovane vence. Prav posebej pa se želimo zahvaliti kolektivu Doma varovancev Velenje, kolektivu bolnišnice v Topolšici in dr. Janezu Polesu, ki so mu lajšali bolečine in stali ob strani vse do zadnjega trenutka življenjskega utripa
Žalujoči: žena Marija, sinova Zvone in Viktor z družinama in sestra Mici
Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
veleblagovnica
nama velenje
Možnosti za razvoj turizma so velike toda neizkoriščene	Ena od eksotičnih ulic Katmanduja
prehiteli. Naj še povem zakaj?
Za prevoz naše opreme iz domovine v Nepal je zadolžena indijska letalska družba (AIC) Air India Corporation. Do'New Delhija je potekal transport brez zastojev in zapletov. V Delhiju se je ustavilo, kajti v Nepal je začasno prepovedan vsak tovorni promet preko Kathmandujskega letališča (drugega pa ni), ker ga preurejajo. Tako je morala AIC Odati prevoz naše opreme neki drugi indijski transportni družbi, kar pa je pomenilo, da je oprema odšla iz Delhija teden dni za nami. Kljub temu, da je vodja odprave Tone Škarja dobival iz Indije vsak dan telegrame, daje oprema že na poti. Ko smo prileteli v Delhi, nam je ljubka predstavnica AIC sveto zatrjevala, da bo naša oprema prišla v Nepal istočasno z nami in kako je to lepo. Mi smo ji seveda le vneto kimali in se zahvaljevalči, saj sploh nismo vedeli, da je nekaj narobe.
Ta predstavnica AIC nam je seveda ljubko in veselo lagala. 8. 3. 1979 je oprema po hudih težavah - potem, ko je moral Jamnik, ki je zadolžen za njo, še enkrat v Delhi končno prispela v Kathmandu, kjer smo jo že vsi nestrpno pričakovali in preklinjali. Naj mi bo oproščeno.
Vendar pa se zaplet nadaljuje-
AIC ni plačala prevoza tej drugi družbi in ta nam ne da tovora. Po neskončnih pregovarjanjih in zvijačnosti smo le dosegli, da so se zadovojili s 140 tovori in 6000 NRs. To je kavcija oziroma jamstvo, ostalo smo dobili. To bo seveda lažje tisti trenutek, ko bo prevoz iz Delhija v Kathmandu plačan.
Tako nič krivi smo na milost in nemilost prepuščeni tem ljudem, ki se jim poleg te^ nič ne mudi. Če hočemo opremo, jim moramo plačati 25.000 NRs, ki pa jih potem gotovo ne bomo nikoli več videli. Drugače pa bo
dolge poti. Jaz sem določen za vodjo druge skupine, ki naj bi „startala" jutri z okoli 200 nosači, če bodo seveda prišli. Za mano pa bo še ena skupina „pometla" ostanke. Danes bi morala s helikopterjem poleteti tudi posebna skupina 4 alpinistov z okoli 800 kg opreme v Luhklo (2600 m), ki je le 6 dni oddaljena od baznega tabora. Vendar pa je bil veter prehud in helikopter ni poletel. Je pa že čez pičle pol ure poletel, najbrž za nekoga drugega, ki je bolje plačal. Če bi se človek tukaj jezil, bi ga že prvi dan razneslo, to pa bi bil tudi edini učinek take jeze. Pravijo, da bo polet gotovo jutri. Ne preostane nam drugega, kot da verjamemo. Resnica pa je, da je treba polet opraviti zgodaj zjutraj, ko je vreme še mimo. Tukaj pa začno piloti migati šele okoli desetih, ko je običajno že pozno, ali celo prepozno za polete. Takšni so pač Nepalci in v teh trenutkih nam povzročajo velike skrbi Ta skupina naj bi uredila bazni tabor do takrat, ko prispe glavnina. Čisto jasno pa nam je že, da do 1. aprila, kot smo planirali, baza ne bo opremljena in ne bodo vsi alpinisti pod hribom.
Vremeje čudovito, če seveda odmislimo hud veter v višini, ki
bo naš spremljevalec na gori. Ta pa je še daleč, zato si sedaj s tem še ne belim glave. To čudovito vreme pa bo, kot pravijo domačini, imelo slabe posledice, kajti s sabo prinaša zgodnji monsun, ki pa je lahko za nas usoden. Je mar res lahko!? Morda se bo marsikdo spraševal, zakaj se delimo na skupine, zakaj ne hodimo skupaj, kot je to v navadi. Mi imamo za to, na žalost, več vzrokov. Zelo težko je dobiti veliko število nosačev naenkrat, kajti poleg nas je na osvajalnih pohodih še veliko ekspedicij: avstrijska, italijanska, japonska in veliko število trekkingov (izletov) in manjših skupin. Zaradi tega nosačev iz bližnje okolice Kathmanduja kmalu zmanjka. MOUNTAIN TRA-VELS, ki organizira nosače, poišče pomoč v oddaljenih krajih. Ti nosači hodijo po več dni, da sploh pridejo v Kathmandu. To pa pomeni za alpiniste dodatno čakanje in izgubljeni dnevi. Vsakega pa je zelo zelo škoda. Seveda imajo druge ekspedicije običajno za to posebne menažeije, ki se ukvarjajo le s tem, alpinisti pa pridejo šele takrat, ko je že vse pripravljeno. Nam so veliko nosačev pobrali tudi avstrijci, ki gredo na Lhotse in so nas
„NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov tre 2,p.o.
..NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja ,,NAS CAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,NAS CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Katmandu, 11. 3.1979
Dnevi hitijo kot divje himalajske reke, bučno, a potem se zlijoč v dolino leno premikajo dalje, nekam v neznano.
Danes mineva že 13. dan,
Ivč Kotnik
odkar sem na poti, pa se še vedno v Kathmanduju, v negotovosti, ne vem, ali bom lahko odšel na pot jutri, pojutrišnjem ali še kasneje.
Morda smo že sploh prepozni!?
Včeraj je po dolgih dnevih nervoznega čakanja odšla na pot glavnina moštva, 18 sahibov (alpinistov) z okdi 350 povteiji (nosači). Dopoldan so se odpeljali 60 km SV od Kathmanduja v mestece Lamsang (670 m) ob kristalno čisti Sunkosi. Danes zjutraj so začeli prvo etapo
Domača dela opravljajo kar na ulici
treba počakati, da se družbi dogovorita med sabo. To pa lahko traja tudi do monsuna.
Upam pa, da bo naša trma in nerganje le omehčala Indijce, da nam bodo dali opremo, da bomo lahko izpolnili poslanstvo, zaradi katerega smo tu.
Spoznali ste - zato tu tudi pišem te vrtice - s čim vse se mora ukvarjati alpinist, pa č-eprav državni reprezentant, da bo lahko tudi z dejanji na tem področju dvigal malo, a kljub temu tako veliko Jugoslavijo.
Zato še pomislimo ne, da dobili kakšno plačilo. Vemo upamo si tudi napisati, da republiška mladinska reprezei tanca že pred 4 leti na g vanju po ČSSR imela 15 US dolarjev dnevnice. Toda kiju vsemu smo ponosni, da sit alpinisti in srečni, da lahk predstavljamo naš narod tal daleč od doma.
Upam, da bodo nasledil vrstice že daleč proč od Katl manduja.
IV<
Tempelj, ena izmed
> . ... zgodovinskih znamenitosti