MILKA UMBEROERJEVA: Ženska vzgoja. Naša doba odpira ženstvu pot v boljšc, vrednejšo bodočnost. Vsa znamenja, ki'nam jih prinaša vsak dan, glasno in odlocoo oznanjajo prihajajočo bodočnost ženstva, kakor nebroj znamenj oznanja prihod pomladi, ko še zima v svoji oblasti z ledeno roko oklepa prirodo. Res, v zimi smo še tu pri nas, in le malo je onih izvoljenih, ki so šle pogumno prsd vsemi drugimi svojo pot v jasni, topli luči resničnosti in lepote, ostavivši svoje čakajoče, šibke sestre v mrazu in temi. Le v nejasnih obrisih se čakajočemu ženskemu svetu prikazuje y sedanjosti zažeiiena pomiad. Koliko jih je, ki niti ne slutijo njcnega prihoda! Oglejmo si ta ženski svet! Zalosten je nogled na ta zaostali del človeštva. To so razmere, ki bijejo v obraz kulturi 20. veka. Mezadovoljnost, nesreča je tu doma. Tavanje in beganje za fantomi, za lažisrečo je pač skoro špecielno ženski šport. Flitvost, praznota zaradi pomanjkanja pravega sniisla za življenje, za vse njegove vrednote in lepote tira večino ženstva za površnimi užitki brez treznih, resnih smotrov — za ljubeznijo, za zakonom za vsako ceno, brez pravega pojmovanja svojih človeških dolžnosti in pravic. Da tako brezmiselno življenje ne prinaša zadoščenja, je naravna posledica. Prej ali slej pride streznenje tudi pri ženski, ako ji ni v brezmejni plitvosti in omejenosti prihranjeno vsako globje spoznanje. Vloga resne, trezne, intiligentne žene pa v današnji dobi tudi ni zavidanja vredna. Povsod se v obstoječih razmeraii stavi sto zaprek svobodnemu, zdravemu. polnerau razvoju ženske iindividualnosti. Najsi tudi narašča klic po enakopravnosti žene, naj se odpirajo ženstvu vsa javna mesta, bolj.še službe, kot so one učiteljic in nižjih uradnic, naj so tudi poedine zastopnice dosegle in uresničile v svojein življenju ideal žene preko vsakdanjih razmer z jekleno voljo in izrednimi zmožnostmi, so to bile izjeme. Ves ostali ženski svet pa trpi v okovih zastarelih razmer zavedno ali nezavedno. Vse koncesije in pravice, ki jih bo doseglo ženstvo, bodo ostale več ali manj formalnega pomena, dokler se ne vzgoji generacija, da se s splošno izobrazbo ženskega kakor moškega sveta v najširših plasteh vkorenini pravilno spoznamje pravic in doižnosti, ki jih ima vsak človek — bodisi mož ali žena — kot individii do sebe in do človeštva. Po vsem svojem bitju in bistvu ima žena v mnogem oziru brezdvomno druge pravice in dolžnosti kakor mož. Teh občečloveških pravic in dolžnosti se mora ženstvo jasno zavedati in jih tudi udejstvovati. Kakor jih moškemu svetu kratiti nihče nima pravice, jih tudi nam ne bo nihče jemal, kadar se bo vse ženstvo v jasnem umevanju in zdravein smislu zavedalo svoje nalo^e. Slavna naloga žene je matennstvo, kar se vobče poudarja. Preprosta,- po svoji naravi neizprijena žena vsaj instink- tivno zasleduje ta smoter. Samo v to ni rreba bogve kako globokega zavedanja fcli posebne vzgoje in izobrazbe. Vendar fca človeka to ne zadostuje! I Poglejmo moža! Ali ni tudi njegov prvotni glavni namen očetovstvo? — Le pa se je mož tega od nekdaj vse globlje Pavedal kot žena in z zdravimi silami Stremil in delal, da je dosegel v življenju Vse drugo, ngodnejše stališče od žene, ki njemu in njegovi družini zagotavlja pii- titeren obstanek. Kdo bi irdil, da so možu, vobče služba, kupčija in vse njegovo de- lovanje glavni namen! — Ali ni ljubezen ao žene, do otrok resnemu možu glavno, i daje vscmu njegovemu življenju lepoto i vzpodbudo, da se mu jzplača delovati i se boriti? Res je, da je v življenski orbi marsikdo otopel, da mu je zatemnel esničnl ideal življenja. Vkljub temu ideal toji! 2ena pa je nekako podzavedno, v nelsni slutnji sledila svoji nalogi, ostala je zivljenjski borbi pasivna, naslanjajoč se : moža, prejemajoč in pričakujoč od »jega vse. Ker si ni ustvarjala življenja ^ma, temveč ga ji je ustvarjal mož, zato e ni razvila žena do one samostojnosti, eodvisnosti in svobode kakor mož. Res je, da dolžnosti materinstva — lasti v Rotovi dobi — vežejo ženo mnogo >i!3 a moža' vendar ne izčrpa svojih sil ko, da bi bila nesposobna za vsako sa^stojno delovanje in nezmožna za vsak oj Nasprotno imamo dokazov dovolj, da ¦> se baš samostojne matere, ki so ostale rez nioške opore, prav uspešno udejstvoaie v življenju. fa tako sainostojnost in neodvisnost ouo predvsem treba vznojiti vsako w>. 4a ne bo več svoje življenske zadače caaia v tem, da se zateče čiinprej v arno zavetje« zakona, brezskrbno iz- ročajoč svojo usodo v roke možu, ki ga eesto kaj nialo pozna, lahkomiseino žrtvujoc samo seDe, vso svojo osebnost, svojo svoooao, da izgine kakor potok v reki. /_a to ceno aoseze sicer koinoano,-a ne kaove kaku zaslužno mesto, doseže čast gospe, ki ji Cestita in se ji klanja ves svet — moški kakor ženski — prea njenimi neomozenimi sestrami, ki so pievzele vso pezo življenja na lastne raine, ki si s težKim bojem pnborijo vsako ped pravic v clobi, ki si je nadeia inie »demokratična«. Ni čudo, aa vse drevi za zakomom, ki reši ženo vseli skrbi, da so ženstvu voDče vsi diugi pokiici le za silo, začasno pribežališce, zaradi česar tudi žene ne uosežejo v drugih pokiicih svojih moških kolegov, ki se posvetijo svojemu poklicu z vnemo, za vse živijenje. — Zakom je tudi edini legitimni izliod v dosego materinstva. Kaj naj bo z onimi žeuami, ki ostajajo glasom štatistike brez para?! — Kdo si uaj lasti pravico, obsoditi jih v nenaravno usodo, odrekati jim bistvo vsebine življenja?! — To je ledenomrzli objem zime, ki ga šc ni otajal lopli dih pomladi, da nan', vzklije novo, zdravo življenje v vsej lepofi piirode. lreba je predvsem vzgojiti ženo, da se ji zbudi ponos, zavest lastne cene in dasi po svojem bistvu posebne. toda polne veljave z možem, da se družita oba dela kot enakovredna faktorja, da v nvedsebojnem spuštuvanju in ljubezni prevzameta skupno odgovornost v življenju brez podrejanja ali izkoriščanja enega dela. To bo pa le možno tedaj, če bo žena v resnici moralno in materialno neodvisna od moža, povsem samostojen človek. V to je treba vzgajati ženstvo žc od zgodnje mladosti, da se mu zbuja zanimanje za vse življenje, zlasti za one strani, kjer doseže žena največ uspeha in zadoščenja. Oziraje se na /ensko naravo in na razmere, v katerih živi, naj se navaja žensko mladino na samostojno delo. Kdor je imel priliko primerjati žensko in moško ^olsko mladiino, je gotovo opazil vobče pri dečkih več intenzivnosti v mišljenju in več samostojne sodbe, medtem ko večina deklic prekaša dečke v agilnosti in lahkoti v prisvajanju m izvajanju raznih sprstnosti. S tem seveda ni rečeno, •ia bi se s tako strogo opredelitvijo odrekala vsem žcnskam samostojnost in intenzivnost mišljenja ali moškim vsaka spretnost. Vendar bi se le z upoštevaujem individualne nadarjenosti odločala smer vzgoji in izobrazbi. V gotovih panogah pač ženstvo ne bo delalo nikdar resne konkurence moškemu svetu, obratno pa ostane polje neomejenemu ženskemu delovanju. (Konec prih.)