SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 37 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 5 de octubre - 5. oktobra 2000 OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVA RS Bajuk politik meseca 0 VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR Andrej Bajuk ohranja naziv politika meseca, saj mu je ta naziv dodelilo 169 anketiranih, tesno za petami pa mu je Janez Janša, kije zbral 154 glasov, kažejo izidi najnovejše javnomnenjske raziskave, ki jo objavlja Delo 1. oktobra. Na tretjem mestu je Lojze Peterle (113 glasov), sledijo pa Janez Drnovšek (83), Milan Kučan (76), Marjan Podobnik (49), Borut Pahor (31), Zmago Jelinčič (30), Franc Zagožen (25), Janez Podobnik (14) itd. Politik meseca je izbran tako, da anketirani po svoji izbiri navedejo dva, ki sta po njihovem mnenju najbolj zaznamovala slovenski politični prostor v preteklem mesecu. Spominska proslava v Teharjah Veleposlaništvo RS v Argentini obvešča vse slovenske državljane, ki stalno ali začasno prebivajo v Republiki Argentini, da bodo lahko volili nove poslance v Državnem zboru Republike Slovenije na naslednje načine: Na Veleposlaništvu RS v Buenos Airesu. Suinacha 1380. 3.nad.. bo edino volišče v Republiki Argentini. ki bo odprto 15. oktobra 2000 od 9.00 do 17.00 ure. Volivec, ki mu je bila izdana volilna karta za tujino, bo lahko glasoval (volil) na podlagi volilne karte (ki jo mora prejeti iz Slovenije) in osebnega dokumenta, s katerim bo izkazal svojo identiteto. Volilni odbor, ki ga bo na predlog Veleposlaništva in Ministrstva za zunanje zadeve imenoval predsednik Republiške volilne komisije v Ljubljani, bo po končanem glasovanju preštel oddane glasovnice in do 17.00 ure (do zaprtja volišča na veleposlaništvu) prispele 5) pošiljke volilnih gradiv po pošti. Vse glasovnice, ki bodo na Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu prispele 15.10.2000 no 17.00 uri, bodo no diplomatski poti posredovane Republiški volilni komisiji. Ta bo upoštevala vse glasovnice, ki bodo tia dos-tavliene do 20.10.2000 do 12.00 ure. 21 Volivec bo lahko volil po oošti. pri čemer mora poslati potrjeno volilno karto in izpolnjeno glasovnico na okraino volilno komisijo. od katere ie tudi prejel ob-vestilo o volitvah. Uslužbenci Veleposlaništva RS v Argentini in posebni pooblaščenci bodo volilne karte potrjevali po spodaj navedenem razporedu. Pošta z volilnim gradivom mora biti dostavljena na okrajno volilno komisyo naikasneie do 20. 10. 2000 do 12.00 ure, zato priporočamo hitro pošto DHL ali podobno. 2} Volivec lahko voli na volišču v domovini fv Sloveniji!, na katerem je vpisan v splošni ali posebni imenik ob pogoju, da ima s seboi osebni dokument, in volilno karto, iz katere je razvidna številka volišča. POTRJEVANJE VOLILNIH KART Zakon o volitvah v Državni zbor flgloča. da se upošteva no pošti poslana glasovnica, če ie kuverti z glasovnico priložena potrjena volilna kar-l&^Volilne karte bodo tudi tokrat potrjeni uslužbenci Veleposlaništva RS v Duenos Airesu in posebni pooblaščenci Veleposlaništva RS v Argentini za potrje-vai\je volilnih kart, prav tako pa jih lahko Potrjujejo argentinski uradni organi, ki s° pooblaščeni za ugotavljanje identitete (nPr. policijski uradniki, notarji). Pooblaščenci Veleposlaništva RS v Bue-n°s Airesu bodo ob potrjevanju volilih kart lahko tudi prevzeli zapečatene kuverte z volilnim gradi-v°m (glasovnice in volilne karte), ki jih bodo predali volilnemu odboru na volišču na Veleposlaništvu RS v Buenos Airesu. Potrjevanje bo potekalo po naslednjem razporedu: BUENOS AIRES 1) Od 09. do 13.10.2000 vsak dan, od 9.00 do 16.00 na Veleposlaništvu RS v Buenos Airesu, Suipacha 1380/ 3 (Teresa Tomažin, Valeria Bajda, Tomaž Kunstelj). 2) V Slovenski hiši (Ramon L. Falcon 4158) v soboto, 14.10.2000, od 20.00 do 21.00 ure (Valeria Bajda). 3) V Hladnikovem domu (Msgr. J. Hladnik 3970, 1826 Rem. De Escala-da) v soboto, 14.10., od 19.00 do 21.00 ure ter v nedeljo, 15.10., od 10.00 do 12.00 ure (dr. Andrej Fink). 4) V Našem domu (H.Yrigoyen 2756, 1754 San Justo) v soboto, 14.10., od 8.00 do 10.00 ure in v nedeljo, 15.10., od 9.00 do 10.30 ure (Herman Zupan). V Društvu Slovenska pristava (Republica de Eslovenia 1851, 1712 Castelar) v soboto, 14.10., od 10.30 do 12.00 ure in v nedeljo, 15.10., od 11.00 do 12.30 ure (Herman Zupan). 6) V Slomškovem domu (Castelli 28, 1704 Ramos Mejia) v soboto, 14.10., od 8.00 do 10.00 ure in v nedeljo, 15.10., od 10.00 do 12.00 ure (Božidar Fink). 7) V Slovenskem domu v San Martinu (Itde. A.J.Campos 129, 1950 San Martin) v soboto, 14.10., od 8.00 do 10.00 ure (Teresa Tomažin) in v nedeljo, 15.10., od 10.00 do 11.00 ure (Tomaž Kunstelj). 8) V Slovenskem domu Carapachay (Dra.C.Grierson 3837, Carapachay) v nedeljo, 15.10., od 11.30 do 12.30 ure (Tomaž Kunstelj) 9) V Asociacion Transmurana de Bernal (Cerrito 938) v soboto, 14. 10., od 16.00 do 17.00 ure (dr. Andrej Fink). 10) V Slovenskem podpornem društvu Triglav (M.Porcel de Peralta 1458, 1408 Buenos Aires) v soboto, 14.10., od 16.00 do 17.00 ure (Tomaž Kunstelj). BARILOCHE V Planinskem stanu (9 de Julio 700, 8400 Bariloche) v petek, 13.10, od 18.00 do 22.00 ure (Božo Eiletz). MENDOZA V Slovenskem domu (Urquiza 339, 5500 Mendoza) v petek, 13.10., od 20.00 do 22.00 ure (Jože Šmon). MIRAMAR V prostorih Slovenskega centra (Calle 28, N" 2468) v soboto, 14.10., od 10.00 do 12.00 ure (predstavnik veleposlaništva). ROSARIO V Slovenskem društvu Triglav (Mitre 3924, 2000 Rosario), v petek, 13.10., od 18.00 do 20.00 ure (Emilio Žigon) V Teharjah pri Celju je bila v nedeljo, 1. oktobra, slovesnost v spomin na žrtve Teharskega taborišča junija 1945. Slovesnost se je pričela z mašo mariborskega škofa Franca Krambergerja ki je v pridigi med drugim dejal: “Danes, ko smo se zbrali na mestu, kamor se pol stoletja ni smelo priti, ter obujamo spomin na vse žrtve teharskega taborišča, v katerem je bilo junija leta 1945 ubitih več kot štiri tisoč domobrancev, želimo pokazati, da nismo le na grobišču in da ne preštevamo kosti naših svojcev, kot nam nekateri očitajo. Iz krvi teh ljudi - mučencev, kijih moramo priznati za člane slovenskega naroda, je nastala naša država, ki je dolžna odkriti in povedati objektivno resnico mladim o slovenski preteklosti, saj le tako neobremenjeni lahko stopijo v svojo prihodnost.“ Po maši pa je društvo Nova slovenska Vsi, ki živite na oddaljenih kontinentih ali v zamejstvu že desetletja in stoletja, skupaj z nami sestavljate kultumo-civilizacijski organizem, ki se dandanes na raznih po- Bog, postrahuj vse tiste neumne ali pa hudoumne volilce, ki so zavoljo svojega i praznega dobička take moče v državni zbor poslali! Pa vendar, Oče nebeški, prizanesi in odpusti jim! Zakaj naši deželani, nove svobode pijani, niso vedeli, kaj delajo. Razsvetli jih pa v prihodnje, kadar zopet na volitve pridejo! zaveza, ki slovesnost tudi organizira, za udeležence pripravilo spominski program. Taborišče v Teharjah pri Celju so zgradili Nemci leta 1943. Pred koncem vojne so imeli tam ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja, po koncu vojne pa je bilo taborišče nekaj časa opuščeno. Partizani so domobrance in tudi njihove spremljevalce civiliste, žene in otroke, ki so bili dotlej nastanjeni v zavezniških taboriščih na Koroškem, pripeljali v Teharje konec maja in v začetku junija 1945. 31. maja so v Teharje pripeljali celoten Rupnikov bataljon, 1. junija je prišlo 3000 domobrancev, nekaj pa še 2. junija. Skupno 5000 domobrancev so razvrstili v skupine. Kot je na slavnosti dejal predsednik Nove slovenske zaveze Tine Velikonja, so bili tam nato pobiti vsi, ki so bili polnoletni in so se domobrancem pridružili pred 1. januarjem 1945, kar ngj bi bila večina oz. okoli 4000. dročjih uveljavlja po vsem svetu. K tem ste ogromno prispevali tudi Vi. Še nikoli niso bile razmere za povezovanje vseh narodovih moči tako ugodne kot danes - deloma zaradi vse bolj odprte družbe in demokracije pri nas, deloma pa zaradi sodobnih komunikacijskih tehnik, ki spreminjnjo planet v glo-balizacijsko vas. Biti Slovenec npr. v Ameriki je danes nekaj povsem drugega kot pred desetletji. Kjjub temu se socialdemokrati zavedamo, da v matici še nismo storili vsega za Vašo večjo vključitev v slovensko družbo -Vaša aktivna volilna pravica je še vedno komaj uresničljiva, nismo še odstranili ovir, da bi mnogim od Vas popravili storjene krivice. Premalo časa je bila SDS v vladi, da bi se lahko dostojno vrnili ali na kak način vključili v svojo pra-domovimo. Morah bi tudi bolj zaščititi svoje rnary-šine v sosednjih državah in vztrajati na načelu vzajemnosti, kadar gre za zagotavljanje enakih pravic manjšin. To so poglavitne zaveze socialdemokratov tudi v prihodneje! Poznate nas in veste, kaj pomeni naša beseda! Zgodnja danica, 1848 Dr. Milan Z' STRAN 2: Kandidati slovenske pomladi Slovenke in Slovenci po svetu Kandidati pomladnih strank Kandidati NSi Nove Slovenije - Slovenske krščanske stranke so: V prvi volilni enoti - GORENJSKA - so kandidati NSi Avguštin Mencinger (Jesenice), Jožef Cvetek (Radovljica), Janez Resman (Radovljica), Janez Jereb (Krar\j), Vlasta Sagadin (Kranj), Primož Močnik (Kranj), Slavko Bohinc (Tržič), Jože Bernik (Škofja Loka), Andrej Bajuk (Škofja Loka), Danijel Bezek (Idrija) in Tomaž Pavšič (Idrija). V drugi volilni enoti - PRIMORSKA - pa Jože Uršič (Tolmin), Rozana Špeh (Piran), Slavko Samotorčan (Izola), Marjan Starc (Koper), Avgust Danilo Pucer (Sežana), Mateja Hočevar (Sežana), Andrej Capuder (Dirska Bistrica), Janez Marinčič (Postojna), Peter Arnež (Nova Gorica), Andrej Klanjšček (Nova Gorica) in Ivan Mamič (Ajdovščina). V tretji volilni enoti - NOTRANJSKA - se bodo za glasove volivcev potegovali Majda Zupan (Logatec), Franc Kvaternik (Vrhnika), Anton Zakrajšek (Ljubljana Vič Rakovnik), Andrej Vovko (isto), Marjan Cerar (isto), Lidija Drobnič (isto), Mihael Jarc (Ljubljana center), Alfred Killer (Ljubljana Šiška), Janez Hočevar (isto), Alojz Miklavčič (isto) in Anton Kokaij (isto). V četrti volilni enoti - DOLENJSKA - pa Bogomir Štefanič (Kočevje), Janez Drobnič (Ribnica), Miha Kadunc (Grosuplje), Igor Senčar (Litija), Janez Vrbošek (Ljubljana Moste Kamnik), Marko Štrovs (isto), Helena Novak (isto), Jože Rant (Ljubljana Bežigrad), Igor Bahovec (isto), Anastazij Živko Burja (Domžale) in Mateja Starbek (Domžale). Kandidati NSi za volitve iz pete volilne enote - CELJSKO - so Drago Arzenšek (Šentjur pri Ceiju), Oskar Kocijan (Ceije), Janez Lampret (Ceije), Vilma Tekavc (Žalec), Ivan Dolinar (Žalec), Ivan Glušič (Mozirje), Marjan Salobir (Velenje), Drago Koren (Velenje), Joža Konečnik (Slovenj Gradec), Janez Gorjanc (Ravne na Koroškem) in Marjan Berložnik (Radije ob Dravi). V šesti volilni enoti - DOLENJSKA - pa Ivan Kukar (Črnomelj), Franci Vovk (Novo Mesto), Matjaž Falkner (Novo Mesto), Alojz Peterle (Trebnje), Anton Zevnik (Brežice), Anica Žugič (Krško), Danilo Marin (Sevnica), Anastazija Deželak (Laško), Božidar Humar (Hrastnik) in Andrej Dolšina (Trbovlje). V sedmi volilni enoti - ŠTAJERSKA -bodo kandidirali Miloš Bevc (Šmarje pri Jelšah), Borko Milan (Slovenska Bistrica), Ana Marija Tisovic (Slovenske Konjice), Franc Potočnik (Ruše), Miriam Poštrak (Maribor), Oto Štrucl (Maribor), Stanislav Žagar (Maribor), Jože Furman (Maribor), Zdravko Luketič (Maribor), Magdalena Šverc (Maribor) in Zvonko Lipovšek (Maribor). V osmi volilni enoti - POML1RJE - pa Jožef Kociper (Lendava), Alojz Sok (Ormož), Danijel Smodiš (Ljutomer), Jože Magdič (Murska Sobota), Ivan Mesarič (Murska Sobota), Jožef Kocuvan (Gornja Radgona), Aleksander Gungl (Lenart), Franc Donko (Pesnica), Franc Krepša (Ptuj), Peter Pribožič (Ptuj) in Franc Bezjak (Ptuj). Kandidati Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) so: V prvi volilni enoti kandidirajo Božidar Brudar (Jesenice), Jože Bere (Radovljica), Zvonko Prezej (Radovljica), Rudi Šeligo (Krai\j), Matjaž Janša (Kranj), Franc Čebulj (Krai\j), Pavle Rupar (Tržič), Boris Tomašič (Škofja Loka), Bojan Starman (Škofja Loka), Srečo Repanšek (Kamnik) in Bojan Božič (Idrija). V drugi volilni enoti so kandidati Siniša Germovšek (Tolmin), Mitja Jančar (Piran), Ivan Bizjak (Izola), Igor Colja (Koper), Andrej Vatovec (Sežana), Jože Jeršinovič (Ilirska Bistrica), Vesna Vodopivec (Postojna), Tomaž Šinigoj (Nova Gorica), Niko Jurca (Nova Gorica) in Miha Brejc (Ajdovščina). V tretji volilni enoti se bodo za glasove volivcev potegovali Gregor Gomišček (Logatec) in France Cukjati (Vrhnika), v Ljubljani pa: Janez Cimperman, Barbara Brezigar, Alenka Paulin, Milan Zver, Polonca Dobrne, Milan Orožen Adamič, Anton Jeglič, Vaško Simoniti in Jože Zagožen. V četrti volilni enoti kandidirajo Alenka Gabrič (Kočevje), Jože Tanko (Ribnica), Janez Janša (Grosuplje), Anton Kovič (Litija), v Ljubljani Dimitrij Kovačič, Veronika Kunstek Pretnar, Peter Verlič, Andrej Bručan, Marija Senčar, v Domžalah pa Majda Pučnik-Rudl in Tomaž Štebe. V peti volilni enoti so kandidati Zoran Justin (Šentjur), v Celju Franc Jazbec in Stanislav Hren, V Žalcu Jurij Blatnik in Franc Sušnik, Mirko Zamernik (Mozirje), Anton Hojnik in Peter Radoja v Velenju, Bogdan Gabrovec (Slovenj Gradec), Aleksander Kotnik (Ravne na Koroškem), Viktor Puhr (Radlje ob Dravi). V šesti volilni enoti se bodo za naklonjenost volivcev potegovali Rajko Štefanič (Črnomelj), v Novem mestu Albert Pavlič in Janez Mežan, Franc Hribar (Trebr\je), Andrej Vizjak (Brežice), Branko Krznarič (Krško), Branko Kelemina (Sevnica), Peter Šuhel (Laško), Slavko Kmetič (Hrastnik, Trbovlje) in Dragica Jazbec (Zagorje ob Savi). V sedmi volilni enoti: Miran Ulbin (Šmarje pri Jelšah), Jožef Jerovšek (Slovenska Bistrica), Rudolf Petan (Slovenske Konjice), Aleksander Brunčko (Ruše), v Mariboru pa Davorin Kranjc, Andrej Stramlič, Bojan Mulec, Zvone Erbus, Mojca Kralj, Valter Pristovnik in Franc Tržan. V osmi volililni enoti pa so kandidati Štefan Prša (Lendava), Marjetka Vrbnjak (Ormož), Maksimiljan Gošnjak (Ljutomer), V Murski Soboti Drago Šiftar in Janko Bezjak, Jože Jurša (Gornja Radgona), Franc Krivec (Lenart), Pavel Ornik (Pesnica), na Ptuju pa Franc Pukšič, Miroslav Luci in Marjan Petek. Kandidati SLS + SKD Slovenske ljudske stranke so: V prvi volilni enoti s sedežem v Krap ju kandidirajo: Jože Zupančič (Jesenice), Jože Antonič (Radovljica), Anica Urbanija (Radovljica), Peter Vencelj (Kranj), Metka Zevnik (Kranj), Ivan Bizjak (Kranj), Vinko Perne (Tržič), Igor Draksler (Škofja Loka), Vincencij Demšar (Škofja Loka), Tone Smolnikar (Kamnik) in Janez Podobnik (Idrija). V drugi volilni enoti s sedežem v Postojni kandidirajo: Ivan Božič (Tolmin), Saša Žužek Režek (Piran), Jožef Marlon Kovačič (Izola), Ivan Pinter (Koper), Iris Pahor (Koper), Marino Kontelj (Sežana), Ivica Smaila (Ilirska Bistrica), Josip Bajc (Postojna), Zoran Madon (Nova Gorica), Milan Turk (Nova Gorica) in Branko Tomažič (Ajdovščina). V tretji volilni enoti s sedežem Ljubljana-Center so kandidati: Stanislav Brenčič (Logatec), Helena Hren Vencelj (Vrhnika), Franci But (Ljubljana-Vič), Jože Kušar (Lju-bljana-Vič), Izidor Rejc (Ljubljana-Vič), Nada Skuk (Ljubljana-Vič), Zvonko Ivanušič (Ljubljana-Center), Tadej Hrušovar (Ljubljana-Šiška), Andrej Umek (Ljubljana-Šiška), Janko Deželak (Ljubljana-Šiška) in Ivan Oman (Ljubljana-Šiška). V četrti volilni enoti s sedežem Ljublja-na-Bežigrad kandidirajo: Valentin Južnič (Kočevje), Benjamin Henigman (Ribnica), Anton Jakopič (Grosuplje), Franci Rokavec (Litya), Janez Žagar (Ljubljana-Moste), Marjan Jereb (Ljubljana-Moste), Lojze Marinček (Ljubljana-Moste), Franci Demšar (Ijublja-na-Bežigrad), Janez Zajec (Ljub(jana-Beži-grad), Ciril Smrkolj (Domžale) in Janez Per (Domžale). V peti volilni enoti s sedežem v Celju Iz življenja Kriza okoli korupcije v senatu se vedno bolj zapleta. Dejansko si danes noben resen opazovalec ne upa prerokovati, kako se bo stvar zaključila. Politična primes in osebni interesi igrajo preveč važno vlogo. ZGODOVINA SE PONAVLJA Dejansko je bilo še pred zadnjimi predsedniškimi volitvami veliko vprašanje, kako bosta mogli sodelovati na oblasti tradicionaln,a sicer leva radikalna stranka in nov izraz argentinske levice Solidarna fronta. Povezava obeh je predstavljala neznanko za bodočnost in od rešitve te neznanke je bila odvisna politična stabilnost neslednjih štirih let ustavne dobe. Doslej smo kar s presenečenjem ugotavljali, da kljub zelo različnim pogledom na marsikatero zadevo in kljub gospodarskemu programu, ki je precej drugačen od ideologije in obljub Povezave, to ni motilo bolj ali manj normalnega izvajanja oblasti. To je bilo možno zlasti zaradi navidez dobrega razmerja med obema prvakom strank: predsednikom De la Ruo in podpredsednikom Alvarezom. Ko pa je eksplodirala kriza v senatu, se je vedno bolj krhalo tudi dobro razmerje med njima. Javne izjave soglasja in solidarnosti ne morejo prikriti, da ima napor enega in drugega različno smer: predsednik želi stvar umiriti, podpredsednik pa jo goni v ekstrem. Kakšno je politično ozadje tega trerja? Chacho Alvarez s svojim iskanjem etične prozornosti išče lastno politično bodočnost. Potisnjen v ozadje tihega dela v senatu in omejenega javnega nastopa, ki ga argentinska ustava predvideva za podpredsednike, se je pričel bati, da je s tem mestom njegova politična kariera dosegla višek. Moral se je pokazati javnosti in lastni četi dokazati, da ni izgubil tistega zagona, ki ga je pripeljal na prva mesta domače politike. Katerega orodja se je poslužil? Tistega, ki mu je vedno prinašal bogate obresti: kandidirajo: Jurij Malovrh (Šentjur pri Celju), Bendikt Poderggjs (Celje), Miroslav Terbovc (Celje), Milan Dobnik (Žalec), Franc Zagožen (Žalec), Jakob Presečnik (Mozirje), Herman Arlič (Velenje), Marjan Jakob (Velenje), Albin Naglič (Slovenj Gradec), Janez Praper (Ravne na Koroškem) in Darinka Mravljak (Radlje ob Dravi). V šesti volilni enoti s sedežem v Novem mestu kandidirajo: Andrej Fabjan (Čemo-melj), Franc Hudoklin (Novo mesto), Vida Čadonič Špelič (Novo mesto), Alojzij Metelko (Trebnje), Anton Cerjak (Brežice), Franci Bogovič (Krško), Kristjan Janc (Sevnica), Peter Hrastelj (Laško), Marjan Schiffrer (Hrastnik), Margareta Jeraj Kunc (Trbovlje) in Sašo Anžur (Zagorje ob Savi). V sedmi volilni enoti s sedežem v Mari- boru kandidirajo: Franc Potočnik (Šmarje pri Jelšah), Ivan Žagar (Slovenska Bistrica), Dušan Arbajter (Slovenske Konjice), Anton Zorko (Ruše), Anton Bergauer (Maribor), Štefan Klinc (Maribor), Franc Kangler (Maribor), Peter Pavel Klasinc (v dveh okrajih v Mariboru) in Janko Razgoršek (v dveh okrajih v Mariboru). V osmi volilni enoti s sedežem na Ptuju kandidirajo: Jožef Kocet (Lendava), Vili Trofenik (Ormož), Ozvald Tučič (Ljutomer), Janko Halb (Murska Sobota), Ivan Obal (Murska Sobota), Slavko Mihalič (Gornja Radgona), Janez Kramberger (Lenart), Venčeslav Senekovič (Pesnica), Alojzij Kaučič (Ptpj), Robert Čeh (Ptuj) in Darinka Fakin (Ptpj). Tone Mizerit boja proti korupciji. A s tem, da se je postavil v nasprotno smer od predsednika, je obenem zapadel stari bolezni argentinske politike: sporu med predsedniki in podpredsedniki. Ta zadeva spada med argentinske klasike dvajsetega stolefja. Sam Peron je imel nenehne težave s podpredsedniki. Za časa Osvobodilne revolucije Lonardi ni mogel mimo Rojasa in je odstopil. Frondizi je moral še pred padcem odstraniti Alejandra Gomeza. Perete je bil senca za dobe predsednika Illia. V trefjem mandatu Peron tu imel težave s svojo ženo Isabelito, ker mu je ona bila pač absolutno podvržena. Alfon-sin in Victor Martinez se nikdar nista razumela. Menem je Duhaldeja po dveh letih poslal za guvernerja v provinco Buenos Aires, z Ruckaufom pa je bilo njegovo razmerje kaj problematično in med njima nikdar ni bila podpisana mirovna pogodba Tako stopamo v novo stoletje s starimi težavami. KAKO IZ MOČVIRJA? Alvarez pa se ne zadovoljile z ofenzivo v senatu. Sedaj posega na področje gospodarstva in zahteva nov zagon na tem področju. Dejansko je njegov udarec leti na gospodarskega ministra. Druga tarča pjego-vih puščic pa je postal minister za delo, okoli katerega se suče vsa afera senata. Ob vsem tem pa se vsak dan srečujemo z novicami v parlamentu. Tam je najbolj izpostavljen senator Cantanero, za katerega je Alvarez zahteval, naj ga zbornica izključi. A naletel je na hud odpor peronis-tov in tudi na neprijaznost radikalov. Cantanero je dobil zato le dva meseca dopusta, o kakih drugih spremembah pa senat noče ničesar slišati. Le predstavnik iz Santa Cruz Melgarejo je odstopil in čeprav mu ostavke niso sprejeli, je i2javil, da se zaradi razžaljene časti ne bo nikdar vrnil v zbornico. Medtem je obtoženi Ramon Ortega pred sodnikom izjavil, da ni nikdar prejel podkupnine niti s senatorjem Cafierom o tem govoril. Z druge strani senat izvaja ofenzivo proti sodniku Liporaciju, za katerega menijo da je „nelegalno obogatel"' Sedaj pa sam Cafiero izraža, da če ne bo mogoče dokazati podkupnin in korupcije v senatu, naj Alvarez direktno odstopi. To pa je seveda že višek sprenevedanja, saj je bil Cafiero tisti, ki je prvi obtožil svoje kolege korupcije in tudi pred sodnikom nekatere izmed njih imenoval. Da je politično dogajanje še bolj zapleteno, je šef vlade avtonomnega mesta Buenos Aires Anibal Irarra izjavil, da „Solidar-na fronta ne sme nastopati kot opozicija ■ Dejansko je Alvarez res nastopal, kot bi bil v opoziciji, ne pa v vladi. Tu pa zapišimo dve pripombi: prva, da je borba proti korupciji umestna (zlasti v sedanjem argentinskem prostoru), pa nnj bo kdo v opoziciji ali na vladi. In še: Ibarra je druga osebnost v Fronti in mu je tudi dosti do tega, da pokaže lastni profil, ker se dobro zaveda da bi zaton Alvareza pomenil njegov lasten vzpon. Za konec še pogled na gospodarski oder. Zadrge dni je bilo precej govoric, da je vlada ponudila bivšemu ministru Cavalln predsedstvo Centralne banke. V resnici dejanske ponudbe ni bilo, le nekoliko ogle-dovapja, ali bi Cavallo sprejel kako mesto v vladi. In ni šlo za Centralno banko, marveč za novo davčno ministrstvo. Cavallo je seveda namig zavrnil. S svoje strani pa se je tudi voet smo okusili božanski melos neminlji-Va domovine, slovenske in one druge, 'dealne. še predno so se predstavili v Mendozi, s° peli 17. avgusta v Santiago de Chile in s,cer v cerkvi Divina Providencia. Vrnili so se v petek 18. in že isti večer s°delovali na koncertu Univerzitetnega simfoničnega orkestra. Ob spremljavi delne-Sa orkestra so pod taktirko Andraža Hauptmana izvedli Bachov motet BWV 225 „Sin-dem Hemn ein neves Lied“. Tako je valežna mendoška publika prišla v stik s miti kvalitetnem zborom. V San Juanu so bili od 19. do 21. avgusta na Drugem mednarodnem zborovskem festivalu. Kot je povedal Zvone Žigon - Avejev glasnik - so bili nastopi zelo uspešni; zbor je navdušil številne poslušalce (ca. 2.000); obilo je bilo ploskanja in skandiranja, torej priznanja. V sredo 23. avgusta se je Komorni zbor predstavil v Slovenskem domu. V prvem delu je Mendoški pevski zbor zapel šest pesmi, dve slovenski, druge od argentinskih avtorjev. Zadnjo, Pregones del Altipla-no, je s čarangom spremljal Nesti B;ijda. Zbor je bil v dobri formi - zasluga Roxane Munoz - in je izredno lepo izvedel svoj program. Predsednik Društva, Davorin Hirscheg-ger, je nato napovedal nastop gostov iz Slovenije. Veseli smo jim izdrazili dobrodošlico, predsednik pa se jim je že vnaprej zahvalil za njihovo narodnobuditeljsko in povezovalno turnejo, ki ni nastala brez žrtev. Program je bil zamišljen za slovensko srenjo, čeprav je bilo navzočih veliko argentinskih prijateljev. Deset slovenskih, neknj narodnih oz. ponarodelih, nekaj umetnih; neknj zelo poznanih in zato zelo blizu našemu čutenju. Zadnji dve, argentinskih avtorjev (Russo in Ramfrez), sta vzbiyali začudenje tudi po pravilni izgovorjavi besedila. Seveda, v samem zboru imnjo svetovalca za to, ki je Fernando Mejias. V tretjem delu koncerta sta zbora skupno zapela tri pesmi: Planinsko, Lipo in Slovenijo v Svetu, to pot pod vodstvom Fernanda Mejiasa, ki je bil, kot znano, do odhoda v Slovenijo, pevovodja mendoške-ga zbora. Bilo je mnogo navdušenja, nepopisnega veselja ob srečanju dveh Slovenlj. Sledila so darila, zahvale, šopki - in končno pogostitev z empanadami in žlahtno kaplico. Naj še omenim, da je Društvo zbor Ave pogostilo že na predvečer koncerta z asa-dom. Gostom na čast sta zapela Fantovski oktet in folklorna skupina Bajdovih fantov ,,Los Chanares". Pa še na nekem drugem področju se je Društvo izredno potrudilo. Prav za to priložnost, za ta obisk, da se ne bi kdo od visokih gostov spotaknil - ob vhodu. Uspelo mu je skončati pločnik pred Domom, naskočilo pa je tudi zadnjo etapo del v lokalu in v zgornjih prostorih, ki so namenjeni za oddajo turistom. Dom na ulici Ur-quiza ni več zaplankan dom, s ponosom razkriva odslej svoje čedno pročelje. V nedeljo 27. avgusta je zbor Ave pel pri slovenski maši. Izvajal je prelepe Sattnerje-ve skladbe. Gotovo je bila to zanje precejšnja žrtev, sqj so se sobotni nastopi končali zelo pozno. Vendar so spet zapeli angelsko lahkotno, čistobarvno, sveče in precizno, -pa v spoštljivo pobožnem razpoloženju. Tako smo znova spoznavali kakovost Avejevih izvajanj in zaslutili, v čem je skrivnost njihovih uspehov, priznanj, nagrad, odličij, popularnosti. Nadaljevanje prihodnjič Resurrecturis Resurrecturis, Tistim, ki bodo vstali, je naslov notne izdaje glasbenega triptiha, treh kompozicij skladateljev, ki so počastili spomin na žrtve revolucije v Sloveniji: Primož Ramovš, Jože Trošt in Samo Vremšak. Vse tri so doživele krstno izvedbo na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 29. junija 1995 pod dirigentskim vodstvom Marka Muniha. Ramovševo simfonijo Pietd, Troštov Rekviem in Vrem-šakouo Exercitus grandis nimis valde je navdihnila tematika, k; jo je v pesnitvi Črna maša prvi predstavil Tine Debeljak, intelektualec, polonist, po vojni pa aktiven emigrant v Argentini. Vremšaka pa je spodbu- dilo tudi izročilo Balantiča, Majcna, Gradnika in preroka Ezekijela. Besedilo je izbral in povezal pisatelj Zorko Simčič. Notno izdajo sta pripravila Nova slovenska zaveza in Slovenski spominski odbor, uvod je napisal Marjan Štefanič, muzikološko analizo del dr. Matjaž Barbo, kot sourednik pa je sodeloval še Vito Primožič. (po Delu posredoval Vinko Levstik) Pismo iz Slovenije ... veseli me, da spodbujate mlade k volitvam v Sloveniji. Res potrebujemo tako pomoč, kajti v naših ljudeh doma je toliko brezbrižnosti, da nam bo težko uspelo premagati komuniste, ki so ljudem popolnoma oprali možgane. Računamo na vašo pomoč!- sporočite vsej Argentini. Kako pa je bilo v petek pri nas? Številni simpatizerji so dodobra napolnili dvorano kulturnega doma škofa Jakoba Trobca. Med številnimi gosti smo lahko pozdravili generalnega tajnika stranke gospoda Štro-usa, članico izvršnega odbora stranke in obenem našo kandidatko v državni zbor gospo Lidijo Drobnič, nekdanjega župana mesta Ljubljane Jožeta Strgarja in še druge predsednike sosednjih občinskih odborov. Prav posebnega aplavza pa je bil deležen naš rojak iz Argentine Vital Ašič. Vidno presenečen nad našim narodom nam je prav ganljivo razlagal svojo pot od izgona iz domovine pa do danes. Temeljito nam je predstavil tudi družino Bajuk in slovensko skupnost v Argentini. Res prijeten večer so popestrili tudi pevci fantovskega zbora z Dobrove. Da smo bili vsi skupaj res prepričljivi, nam je pokazalo tudi dejstvo, da se je v tem večeru članstvo v naši občini skoraj podvojilo. Upamo, da bomo tako prepričljivi tudi v tem mesecu, ki ga preostane še do volitev. Le tako si nadejamo, seveda skupaj z vami, dobrih rezultatov. ZA NOVO SLOVENIJO - S KORAJŽO NAPREJ! N.N., Polhov Gradec ■■■■■■■■■■■■■MMIMIlMIIIIMMIIBMIIMMMIBIi i'i ilPiilU »i» "li Hliljl TONE MIZERIT RAST XXIX (3) SLIČNOSTI IN RAZLIČNOSTI Vse pride in vse mine. Po dveh tednih bivai\ja v Ljubljani se je bilo treba posloviti od poletne šole, od novih znancev in prijateljev, od „krušnih družin“ ter začeti krožno pot po Sloveniji. Nekaterim je bilo res težko, suj so se nova poznanstva globoko zakoreninila v srce. Ne želim se ustaviti le pri omembi krajev. Tako kot sem v prejšnjem pismu mnogo pisal o srečanjih, bi danes rad poudaril sličnosti in različnosti, ki nas mimo naravnih lepot Slovenije družijo ali razlikujejo od tamošnjih rojakov. Pričel bi kar pri dvodnevnem obisku Štajerske in Prekmurja. Ta del potovanja je spadal še pod program, ki gaje kril Urad za Slovence po svetu. Tu je prva različnost in sicer z lansko RASTjo. Njim je Urad financiral udeležbo poletne šole in ves ostali obisk Slovenije. Letos pa je finančno prispeval k vozovnicam, kril štipendije za poletno šolo in dodal dva dni za obisk Prekmurja. Za ostali obisk Slovenije pa na Uradu v tedanji zasedbi (ga. Mihaela Logar) niso hoteli ničesar slišati. Na pomoč je torej priskočil Boštjan Kocmur, ki je te obiske vedno organiziral in nam letos za izredno nizko ceno ponudil desetdnevno potovanje po nujznamenitejših krajih na vzhodni strani Alp. Z raznimi sponzorji in potem še s podporo Ministrstva za kulturo RS je potem tudi to potovanje bilo zastonj. A o tem prihodnjič. Vrnimo se k potovanju v Prekmurje. Dvodnevni obisk je predvideval srečanje v Celju, obisk zanimivosti Prekmurja in povratek v Ljubljano. Udeležila se ga je naša skupina in pa mladi iz Kanade, s katerimi smo se šele na avtobusu resnično zbližali V poletni šoli za to ni bilo časa. Obisk Prekmurja je bil še v režiji SKAMa, a nas prijazni Štefan Kržišnik ni mogel spremlja- ti, tako da je to prepustil mladima Nataši Kavaš in Martinu Pucu. To le prvi dan, ker potem sta se oba poslovila in prišli smo v roke drugim vodičem, katerih imena se niti ne spomnim. Vse je bilo precej improvizirano. Še šofer na avtobusu se je nekam kislo držal. Mu nismo bili všeč? V Celju smo obiskali mestni muzej, si ogledali cerkev ob prijaznem spremstvu župnika, se srečali s skavti, se predstavili, nekaj prigriznili z njimi in malo popeli - pa odšli naprej proti Prekmurju. Pa Teharje? Za organizatorje potovar\ja ne obstajajo, ali pa niso važne. Za nas so bistvene! Zlasti še potem, ko smo v mestnem muzeju videli grafična opričevanja grozot druge svetovne vojne, razbohotene slike partizanov, Titov portret, o Teharjih pa le eno skrito sliko, ki pa ničesar ne pojasni o grozotah, ki so se tam dogodile. Fantje in dekleta so presenečeni spraševali k^j in kako: odgovor je, da se pač v tem tudi s krščanskimi in demokratično čutečimi Slovenci razhajamo. Nimajo pojma, kaj se je tam dogodilo ali pa se še vedno bojyo to javno priznati. Prekmurje nas je sprejelo z dežjem. Ni sicer lilo, a pridno nas je blagoslavljalo, ko smo si ogledovali slavne mline na Muri, se na splavu podajali na drugi breg in ogledovali tipično rokodelstvo. Potem smo v Beltincih, po prijaznosti župana Kavaša, prisostvovali predstavi otroške folklorne skupine, ki je doživeto podala vrsto pesmi, plesov in recitacij. S kakšno ljubeznijo so najmlajši sodelovali! Zasluga gre gotovo požrtvovalni učiteljici. Da, kot v naših šolskih tečajih. V tem smo si slični. Po predstavi smo še mi zapeli, recitirali in se nato še naplesali na „prijateljskem večeru", Kjer se je slovenska glasba mešala s kumbjjami in pokojnim Rodrigom. Še ena različnost. Potem nočitev v salezijanskem zavodu, vrryenem redu v dobi po letu 1991, pa Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena V naši skupnosti so vse obletnice važne, ker za vsemi stojijo dalekovidne, plemenite osebnosti, ki so znale presojati potrebe tistega časa in začele s pogumom delo; če Bog da tudi za prihodnost z jasnimi in poštenimi nameni. S to zavestjo smo obhajale 34. DAN ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA v jubilejnem letu 2000. Kot že vrsto let je za to namepjena prva sobota v mescu septembru z različnim programom. Ob 17. uri smo se zbrali rojaki iz vseh Domov ob oltarni mizi v slovenski cerkvi Marye Pomagaj v Slovenski hiši. Skupaj s prvosobotnimi verniki in z mašnikom prelatom Jožetom Škrbcem smo molili, priporočali naše pokojne duhovnike, žene in javne delavce ter prosili navzočega Boga, naj nakloni duhovne in telesne moči sv. očetu Pavlu Janezu II., za Slovenijo in Argentino v osmih lepo sestavljenih prošnjah. Berili sta posredovala preds. Zveze Pavlina Dobovšek in Ignacij Grohar. Prelat Škrbec je v homilyi osvetlil deset boiyih zapovedi za poglobitev življenja v krščanski veri, katero neusmiljeno napadajo razne sekte. Darove so prinesle zastopnice Domov: Ani Podržaj, Pavla Škraba in Anica Zakrajšek. Z orgelsko spremljavo Anke S. Gaserjeve smo z ljudskim petjem dopolnjevali vse naše molitve v nebo. Mašo je vodila tajnica Zveze Mirjam P. Rant. Sledil je koncert. Slovenski pevski zbor Gallus je pripravil pod vodstvom Anke S. Gaser za to priliko „ Cerkveno leto v pesmi". Predali smo se pobožnim zvokom desetih pesmi priznanih komponistov. Harmonija zbora in solistov nas je osvojila. Za trud z uspehom vseh: dirigentke, pevk in pevcev ter organistke Mirjam Klemenc se je predsednica prisrčno zahvalila po zasluženem aplavzu občinstva in izročila šo- pek rož požrtvovalni dirigentki, ker tudi vedno rada sodeliye pri Zvezi. Nadaljevale smo naše prijateljsko sre-čarye v obednici v Slovenski hiši, kjer nas je čakalo skromno okrepčilo. Zbrane ob okusno pripravljenem omizju nas je nagovoril prelat Škrbec, toplo čestital Zvezi k visoki obletnici in se zahvalil za sodelova-rye z dušnim pastirstvom, kadar so rabili kako pomoč ob raznih praznovaryih, obiskih, itd., predsednica Pavlina Dobovšek pa vsem za udeležbo, zvestobo in vsestransko pomoč. Le s požrtvovalnimi rojaki smo do sedty obstale in izpeljale ali udejanile zamisli, načrte in akcije. Na pr. Zimski paketi so bili kriti z uspešno prodanimi številkami za srečolov. Dva darovana dobitka - namizni prt in vokvirjena umetniška slika Andrej-ke Dolinar sta našla tudi dva dobitnika to pot izžrebanih nagrad. Prt bo spominjal na Zvezo družino iz San Justa, v Castelarju pa slika rož s čudovitimi barvami. Čečeva tiskarna (Talleres Graficos Vilko S.R.L.) je tudi letos zastory natiskala lične programe- Naj velja za vse in vsakemu posebej naš domači: BOG LONAJ! Na voljo so že božične vizitke, ki so delo naših umetnic: Dolinar Andrejke, Omahna Janike, Ruper Vere, Sparhakl Veronike in (že naš lanski dobrotnik) umetnika Andreja Makeka, ki so rade volje odstopili honorar za DOBRODELNI SKLAD naše Zveze. Zveza Jto1■ VMkhA* v n ■■■■■■■■nHMKiCRHHnnB ponovni ogledi znamenitosti, tipično kosilo s tipično hrano (ki pa tipično našim mladim ni bila všeč), nato pa povratek v Ljubljano. Drveli smo proti Maribora - in drveli mimo Maribora. Pa Slomšek? Tudi on za organizatorje potovarya ne obstoja? Se jim zdi, da bi bilo za dvajset mladih, ki pridejo iz daljne Argentine povsem odveč vsaj ustaviti se na grobu edinega slovenskega blaženega, čigar sistem „nedeljskih“ šol so uporabljali in z iyim ohranili lepoto slovenskega jezika? Vsekakor je bil izlet (ali ,,ekskurzija", da bomo bolj sodobni in nam ne bodo očitali Zbor Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gaser „arhaičnosti“ našega jezika) organiziran kot za skupino mladih, živečih v Sloveniji-Zato je bistveno, da taka potovanja organizira človek ali ustanova, ki pozna tudi naše sličnosti in naše različnosti, da bomo subjekt in ne objekt, nekega projekta (tudi ta stavek je perecej „sodoben“, ha!). Z usti še polnimi krofov, smo prišli v Ljubljano. Odveč je poudarjati, da je vso pot donela pesem, nekoliko iz pesmaric, nekaj slovenskih, nekaj španskih, pa še „koncert“ heavy metal, ki gaje Pavel priredil na kitari za kanadske poslušalke. Nad. na 5. str- lil RAST XXIX pleše na ljubljanskih ulicah argentinske narodne plese Novice iz Pisali smo pr MISS SLOVENIJA je postala Mariborčanka Maša Merc, Prva princesa Katarina Sevšek iz Ruš in druga Antonija Novak iz Podvelka (glej sliko) DAN BREZ AVTOMOBILA 21 slovenskih mest (Borovnica, Celje, Grosuplje, Kamnik, Kuzma, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo Mesto, Odranci, Podvelka, Ptij, Rad (j e ob Gravi, Ruše, Sevnica, Slovenj Gradec, Solčava, Šoštanj, Žalec, Žiri) se je 22. septembra pridružilo evropskemu dnevu brez avtomobila. V prestolnici so postavili delne zapore Slovenske ulice (od Ajdovščine do Aškerčeve ceste), Trga osvobodilne fronte, Resljeve, Petkovškovega nabrežja, Wolfo-ve, Vegove in Zoisove ulice. Promet v mest-hem jedru je bil mogoč le za mestne avtobuse, taksije, interventna vozila in druga vozila, ki imajo posebna dovoljenja ljubljanske občine. SLADKO VINCE PITI... Letošnja vinska trgatev seje v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših - Podravje, Posavje in Primorska - začela skoraj istočasno. Slovenski vinarji bodo letos pride- lali 90 milijonov litrov vina, kar bo na ravni letnika 1998. Največji pridelek bo letos na Primorskem, v Podravju in Posavju pa pod pričakovanim. VEČ KORUPCIJE V SLOVENIJI Slovenski odbor mednarodne organizacije Transparency International (TI) v ustanavljanju je sporočil, da je izšel let.ošn,ji indeks korupcije, ki je Slovenijo potisnil za tri mesta navzdol. Omenjena mednarodna organizacija za boj proti korupciji je Slovenijo med skupno 90 ocenjevanimi državami uvrstila na 28. mesto, saj je dosegla 5,5 od desetih možnih točk. Leta 1999 se je Slovenija s šestimi doseženimi točkami uvrstila na 25. mesto. Ocene so razvrščene v razponu od deset točk, kar pomeni, da je država „zelo čista“, do nič točk, ki državo označijo za „zelo koruptivno“. SLOVENSKE RAKETE Na 13. svetovnem prvenstvu raketnih modelarjev v Liptovskem Mikulašu na Slovaškem je v kategoriji raket za doseganje višine (S1B) med seniorji zmagal Jože Čuden iz Slovenije. Njegova raketa je dosegla višino 710 metrov. Ekipa Slovenije je za prvouvrščenimi ZDA in Rusijo osvojila tretje mesto na svetu, v kategoriji raket s trakom (S6A) pa so bili tako slovenski seniorji kot tudi juniorji šesti. - Senior Drago Perc je v kategoriji raket s padalom (S3A), s katerimi je treba doseči čim dajjši čas poleta, osvojil prvo mesto in postal svetovni prvak, ryegov seniorski kolega Andrej Vrbec je osvojil tretje mesto, tričlanska slovenska seniorska ekipa je dosegla drugo mesto na svetu, junior Simon Urbas in slovenska juniorska ekipa pa sta tretja na svetu. Gre za največji slovenski uspeh na SP raketnih modelarjev doslej. SLOVENIJA V SYDNEYU 2000 24. septembra: Po dveh zlatih medaljah je najboljši slovenski dosežek na Olim-Piadi 4. mesto v finalu 800 m Brigite Langerholc (glej sliko). S tem je postavila nov slovenski državni rekord. 26. septembra: Moško rogometno reprezentanco so premagali Rusi 33:22. -Easily Žbogar je v sedmi regati (laser) dosegel 13. in v skupni kvalifikaciji 23. toesto. 27. septembra: Andrej Hauptman in Groš Murn sta v moški cestni dirki na kolesih (239, 4 km) dosegla 26. in 32. toesto. - Helena Javornik ni dosegla uvrstile v finale 1500 m. V skupni razvrstitvi je tosedla 34. mesto. - V četrtfinali 200 m Alenka Bikar ni dosegla uvrstitve za napredovanje. 28. septembra: V jadranju so v katego-470 Čopi-Mažgon in Orel-Maučec vil. togati zasedli 4. in 17. mesto. S tem sta Prva dosegla končno 9. mesto, druga pa 17. Vasily Žbogar (laser) pa je na 9. regati bil 32. 29. september: Rokomet: nov poraz, Sfidaj proti Franciji: 22:29. - Štafeta 4x100 to moški so v polfinalnih tekmah zasedli 8. mesto, vendar so bili kasneje diskvalificirani zaradi napak pri predajanju. V 4x400 m pa so že v kvalifikacijah izpadli. - V metu kopja v kvalifikacijah je Evfemija Štorga izpadla z metom 54, 94 m. - Taekwondo: Marcel More (68-80 kg) ni premostil četrtfi-nal. - Jadraiye: Vasily Žbogar je z zadrjo regato osvojil skupno 20. mesto. 30. septembra: Rokometna moška reprezentanca je s porazom proti Egiptu 28:34 pristala na 8. mestu - V vožryi proti kronometru na kolesu je Martin Hvastja zasedel 22. mesto. 1. oktobra: V zadnjem nastopu syd-neyske olimpiade je Roman Kejžar pretekel maratonsko progo in s šestnajstminutno zamudo za zmagovalcem prispel na 62. mestu. ČETRTO MESTO V LA PLESIH Slovenska plesalca Andrej Škufca in Katarina Venturini sta na svetovnem prvenstvu v latinsko-ameriških (LA) plesih v ameriškem Miamiju osvojila četrto mesto, Matej Krajcer in Janja Lesar pa osmo. Na prvenstvu se je letos pomerilo 78 parov iz 45 držav. MARIBOR IMA NOVEGA TRENERJA Hrvat Ivo Šušak je novi trener nogometnega kluba Maribor Pivovarna Laško, so sporočili iz mariborskega ligaša Šušak je podpisal enoletno pogodbo z možnostjo naknadnega podafjšanja in je eden izmed najbolj priznanih hrvaških trenerjev, nazadnje pa je vodil hrvaško mladinsko reprezentanco. POZIV IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE Predstavniki slovenske politične organizacije v domovini so se 5. septembra tajno sestali. Na sestanku so sprejeli sledeči izjavo: 1. Slovenci zahtevajo združitev vsega slovenskega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo, ki naj bo enakopravna državna enota v bodoči Jugoslaviji kot zvezni državi jugoslovanskih narodov. 2. Kakor odklanjamo komunistično nasilje, tako obsojamo vsako raznarodovanje in zahtevamo, da se v smislu naravnega in božjega prava popravijo slovenskemu narodu v preteklosti storjene krivice. 3. Pozdravljamo stremljenje po združeni Evropi, od katere pričakujemo, da pravično uredi sožitje narodov. To izjavo so mi poslali s prošnjo, da jo objavim. dr. Miha Krek ROMEO IN JULIJA V UPRIZPRITVI IDNAVE ... če preidemo na glasovno stran, potem s hvalo ne smemo skopariti. Tudi zatiki so bili maloštevilni. Umetniški užitek je bilo poslušati Romeove pogovore s patrom in Benvolyem in na koncu tudi pičle besede Montegove. Pri ženskah bo treba še trenirati jačino glasu. Glasbena spremljava je bila boljša kot pri prejšnjih predstavah. Toda reprodukcija je pač fotografija, ne pa original. Ali res ne moremo ustvariti godalnega kvarteta, ki bi bil vse drugače zvenel kot plošče? Izvedba Romea in Julije je pokazala, da to zdaj res ni več diletantski oder. In resnica je, Slovenci imamo v Argentini svoje gledališče. Razprodana dvorana je dokazala, da ga znamo vsaj nekoliko ceniti. M.M. Svobodna Slovenija, št. 40; 5. oktobra 1950 Slovenija mo Peter Kozler (1824-1879) Pravnik, geograf in politik Peter Kozler se je rodil 1824 v Kočah pri Kočevski Reki. Po opravljenem sodniškem izpitu je služboval kot državni uslužbenec. 1856 je postal notar v Sežani. Po očetovi smrti je prevzel njegovo trgovino na Dunaju. S sestro in brati je kupil Cekinov grad v Ljubljani in osnoval takrat največjo pivovarno na Kranjskem. Bil je član dunajskega društva Slovenija. Bil je v delegaciji dunajskih študentov, ki je prišla 12. maja v Ljubljano, da bi spodbudila slovenske voditelje k podpisovanju peticye za Zedinjeno Slovenijo. Obstaja domneva, da je z A. Globočnikom določil barve slovenske zastave. Zavzel se je za takojšr\jo vpeljavo slovenščine v urade. Poudarjal je slovenskost Istre in zahteval za Slovenjo slovenski del Štajerske in Koroške, Kranjsko ter goriško in istrsko okrožje z istrskimi otoki. Raziskoval je meje Slovencev ter predaval o slovenskih SLOVENIJA IN MERCOSUR Oddelek za mednarodno sodelovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije je pripravil posvet z naslovom Kako poslovati z državami Mercosur. Slovenja ima razmeroma skromen obseg blagovne menjave s tem tržiščem, saj je lanski izvoz dosegel 16,7 milyona dolarjev oziroma 0,2 odstotka vsega slovenskega izvoza, uvoz pa je znašal 50,9 milyona dolarjev, kar je pol odstotka vsega slovenskega uvoza. Na posvetu so tiyi in domači strokovnjaki predstavili možnosti gospodarskega sodelovanja, predstavniki slovenskih podjetij pa svoje izkušnje pri poslovaryu z omenjenim tržiščem. Udeležence je pozdravil tudi premier Andrej Bajuk. SLOVENSKA KULTURA NA DANSKEM Slovenski veleposlanik na Danskem Andrej Logar je v drugem največjem danskem mestu Aarhus slovesno odprl teden slovenske kulture. Med njim se bodo zvrstile številne prireditve. Na ogled bo razstava likovne umetnosti, potekali bodo glasbeni večeri, pripravili pa bodo tudi srečanje predstavnikov turističnih organizacj, kulinarično predstavitev Slovenje in degusta-cjo slovenskih vin. jezikovnih mejah. Na osnovi obširnega gradiva je pripravil Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin, prvi zemjevid slovenskih pokrajin, ki pa so ga avstrjske vojaške oblasti zaplenile zaradi ,.veleizdaje". V krarjskem deželnem zboru je bil poslanec in namestnik deželnega glavarja. Zavzemal se je za uvedbo slovenskega jezika v šole. Rusko geografsko društvo ga je leta 1866 imenovalo za svojega člana. Kot vocja in solastnik pivovarne je zavzel vidno mesto tudi v začetkih industrializacje na Slovenskem. Bil je med ustanoviteji Trbovej-ske premogokopne družbe, Kranjske stavbne družbe, upravni svetnik in podpredsednik Krarjske deskontne banke ter član konzorcja za gradijo gorenjske železnice. Osebne novice Rojstvo: V družini Marka Trpina in Magde roj. Skvarča se je 12. septembra rodil sin, ki bo pri krstu dobil ime Luka Sebastijan. Čestitamo! Smrti: Umrli so Matija Jerman (12) v San Martinu ter Drago Škulj (71) in Friderik Omerzu v Bariločah. Naj počivata v miru! Novi diplomant: Na strojniškem oddelku tehnološke univerze v Haedu je 26. septembra diplomiral Albin Vladimir Magister in postal inženir. Želimo veliko sreče! V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so rojaki iz Kanade - po prizadevanju Leje Urbanc - darovali vsoto 2.964,- dolarjev. Vsem darovalcem, posebno pa gospe Leji, srčna zahvala. Odbor Zveze slov. mater in žena i iti mn ri i iTiiiiwiriT-niii i ii niinriiwwiiiiHiiT iiir' iii rMiirii Tii—■iiiiiiiiim Maii oglasi \ TURIZEM Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, ngjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968. ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumdn 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogoti 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1° of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924. FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Birič. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Sloveaski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale). SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova). Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.- Obvestiia SREDA, 4. oktobra: Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena: razgovor o Rožmanovem simpoziju v Rimu. Posebej Rožmanova povojna leta. SOBOTA, 7. oktobra: Tombola v Slovenskem domu v San Martinu. NEDELJA, 8. oktobra : Obletnica Našega doma v San Justo. ČETRTEK, 12. oktobra: Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 15. oktobra: Misijonska nedelja. V Bariločah družinski dan s kosilom. NEDELJA, 22. oktobra: Slovenski dan in obletnica Društva na Slovenski pristavi v Castelarju. SOBOTA, 28. oktobra Praznovanje 40. letnice Srednješolskega tečaja 44. OBLETNICA NAŠEGA DOMA v nedeljo 8. oktobra 2000 8.00 slovesna sv. maša med katero bomo počastili relikvijo blaženega Antona Martina Slomška 9.30 dvigai\je zastav in akademija 13.00 kosilo 17.30 začetek kulturnega programa • pozdrav predsednice Mici Malavašič-Cassullo • slavnostni govor Marjan Loboda • odrska predstava PRIČARANI ŽENIN Komedija v treh dejanjih Spisal VLADONOV V REŽIJI BLAŽA MIKLIČA • družabna prireditev ob spremljavi Showmana “ALBERTO DAISEN” Vstopnice za kosilo in odrsko predstavo v predprodaji. Prijave na telefon 4441-5528 in 4652-0342 FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 Kurati v vojski Predsednica vladne komisije za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve Barbara Brezigar in predsednik komisije Slovenske škofovske konference za ureditev odnosov z državo Anton Stres sta 21. septembra podpisala sporazum o duhovni oskrbi vojaških oseb Slovenske vojske. Z omenjenim sporazumom se ustanavlja služba za duhovno oskrbo vojaških oseb, ki bo naloge duhovne oskrbe opravljala do polnopravne ustanovitve vojaškega vikariata in ustreznega mednarodnega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem. Duhovno oskrbo v vojski bodo opravljali vojaški vikar, njegov namestnik in pomočnik ter vojaški kaplan in drugi pastoralni delavci. Vsi pastoralni delavci, kijih zaposli ministrstvo za obrambo so dolžni ravnati po pravilih in predpisih vojaške službe, razen pri pastoralnem delu, kjer se ravnajo po cerkvenih podpisih. Seveda seje Delo takoj obregnilo ob to. Po Delu nnj bi obrambni minister Janez Janša (in z njim celotna Bajukova vlada) izredno pohitel s sklepanjem sporazuma, ki RAST XXIX Nad. s 4. str. “Ostani z nami, ostani z nami do jutra..." je še donela, ko so se Kanadčani morali posloviti. Njim se je čas bivanja v Sloveniji iztekel. Slišali smo kak vzdih, tudi skrite solzice ni manjkalo in pa „ukraden poljub na vrtu šole na Poijanski“ (to je lahko naslov romana). Bila je nedelja, 16. julija. Drugo jutro se njihova skupina morala z Brnika vrniti preko oceana v Kanado. Nas pa je čakal še ogled najlepših krajev dežele, ki jo imenujemo ,,raj pod Triglavom". VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 3. oktobra 2000 1 dolar 236,47 SIT tolarjev 1 marka 106,69 SIT tolarjev 100 lir 10,77 SIT tolarjev ...NE SAMO TO, KAR VIDITE... pa nima pravne podlage. Delo trdi, da so podpisali ta „nelegalen“ dokument, ki „glo-boko posega v ustavno določeno ločenost cerkve in države", le zaradi volitev. In še drug argument navaja, koliko bi stala ta potratnost. Ta argument je vedno prisoten, kadar je treba Cerkvi kaj dati. Tudi protestantska cerkev v Sloveniji se dogovarja z vlado, da bi uvedli v vojsko tudi kurate njihove vere, suj je protestantov v Sloveniji kar nekaj odstotkov. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracidn: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države. Čeke na ime “Eslovenia Libre“ J) Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 -CII 01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar , Wm-T as „Edinost, sreča, sprava...« V nedeljo, 22. oktobra na Pristavi v Castelarju 45. SLOVENSKI DAN 33. Obletnica društva Slovenska Pristava 11.00 zbiranje, pozdrav in dviganje zastav 11.30 koncelebrirana sv. maša 13.00 slavnostno kosilo 16.30 slavnostna akademija Vsi rojaki prisrčno vabljeni! PROŠNJA! Za letoši\ji slovenski dan, ki bo posvečen Prešernu ob 200 letnici rojstva, pripravljamo posebno razstavo. Zato prosimo vse rojake, ki bi imeli kako likovno gradivo o Prešernu, da nam ga za ta dan odstopijo. V poštev pridejo knjige (razne izdaje poezij, življenjepisi), plošče ali CD njegovih del, brušure, programi, portreti, kipi ali reliefi, spominski obeski ali poštne znamke, faksimili originalov, itd. Prosimo, da omenjeno gradivo, ki ga bomo takoj po zaključku vrnili lastnikom, približate kulturnemu referentu krajevnega doma ali pa društveni pisarni v Slovenski hiši. Že v naprej najlepša hvala. Zedinjena Slovenija DA BOSTE BREZSKRBNO SPALI... Vrata dobro zaklepajte, svoje prihranke pa varno in donosno nalagajte v Slogi. S Karto Slogo ste deležni številnih uslug, pa še nagradnega žrebanja za dve nagradi: 1) Letalska vozovnica BUE-UTJ-BUE in tisoč dolarjev; 2) Desetdnevne počitnice v Hanželičevem domu, za dve osebi, v poletni sezoni. SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!