Št. 95. V Oorici. due 27. uovombm 1900. Letnik II. l/.haja vsuk toreL in sobolo v tftliiii o\> II. uri picdpoldnt1 /.a nn-slo [it oh H. uri |m|)ol(lini /.a di'/.i'Jo. Stum1 po pošli pri'jt'inaii ali v Gorici na. Join pošiljan celoIHno S K.. polletno 4- K. in oi'lrlii'liio 2 K. I'roduja si' v (inrici v tol>akarnali Sell war/ v Solskili ulirali in .1 «¦ I- Ifi'siL/. v iXunskili ulirati po S vin. IX LI XV J> \j xjL (Zjiih'iinjc izriunje) t reriništvu in upi :tviii*tvu be naliajala v *N a r o d n i I i s k a r u i», ulii'a Wtturini h. At. lJ. Dopise jc naslovili i,a iirfdništvo, (tirlasc in narocnino pa na upravnistvo «¦(JoriiM1». Oglasi sc raninijo po ptjtil- vrstali in sic»»r ako sc tiskajo 1-krat po Hi vin.. 2-krat po 14 vin., 8-krat po 12 vin. Ako sc vcekrat liskajo. rai':u- nijo st' po pogodbi. Izdajutelj in odgovorni urednik Josip lVIarušič. Tisku „Narodna tiskarna" (odgov. J. JYlarusie). 0 ljudskem štetju. Mej torn, ko iiam dajejo polne roke opravila državnozborske volilve, hi knmlu prezrli drugo važno ¦ polifei-čno delo, za kater.o se nioramo v jediiaki meri zani- inati, kakor za volitve. in to jo ljudsko stetje, kateremu se blizaino bitrimi ko- i'aki. Kajti ta politiüen akt jo za nas avstrijsko Slovano tako velikoga pomena, da bi utegnilo proziranje važnosli to.ua akta z naše strani imoti usodepolnih posledie za nas v vsakoni oziru, kakor jih jo že imolo za minulih dob. Hadi toga je treba, da smo tudi v tern pogledu dobro poučeni, predno gremo na delo. Kakor znano, se vrši v nasi državi ljudsko šletje vsako deselletje z name- noiii, da so tern potom izve o narasčaju ali o gubilku slevila avstrijskili narodov, odnosno števila vsevkupnega probivalstva naše države. Na prirastok ali gubitek žtevila probivalstva pa uplivajo raznotori odnosaji, to pa zlasti z oziroin na na- rodnosli in njibov kvantitalivni razvoj. Doslej se še vedno zainore reči, da je Avstrija po veeini svojega prebival- stva s 1 o v a n s k a d r ž a v a, kajti av- strijskili Slovanov je 19 milijonov, dociin je drugih narodnosli v naši državi lo \\ milijonov. Ker [»a imarno Slovani bas v teh drugih narodnostih hudega polilicnega sovražnika, kateri bi rajši danes nego jutri, da izginomo Slovani s povrsja te zemlje, radi tega si ta političen sovraž- nik na vse kriplje prizadeva, da bi naso število zmanjsal na kateri koli način in za vprvo priskrbol svotu spričevalo, da Avstrija po večini svojega prebivalstva ni veo slovanska, niarvet: v prvi vrsli — nemška država. Na kateri način si . naš sovražnik prizadeva skreiti stevilo avstrijskili Slo- vanov, to je našim eitateljom voe ali maiij že z'iauo, vendar no škoduje, ako vse to ponovimo za to priliko, ki zahtova od vsacega od nas, da slori svojo na- rodno dolžnost. Naš političen sovra/nik slavi nani na vseb konoib in krajib mreže, da bi nas dobil za odpadnišlvo. 'To dt^la s po- tujcovanjein nasega priprostoga ljudstva, pa. no inanj s potujeevanjem zavednejega dela našega naroda. V naše priprosto ljudstvo, zlasti mej delavske stanove soj(i s<» si^ino polujeevanja eostokral siloma. nami'oc oinli, kjor jo nas človek prinio- ran iskali si krnba pri oholem lujcu ; tu inora nas elovok t:csto na javno za- tajiti svojo narodnost, ako noOe izgubili krnba. — To bridko izkusnjo iina naš<> ljudstvo zlasti v obinojnib |>okrajinab in vsakdo, ki je to skusil, V(^, kako iM^oli- k an i so ti lujci. ki zabtevajo od naso<>a (jloveka vrbu ti'doga dela siv to, da za- taji svojo narodnost. Ali tudi del našo tako/.vane iuloli- g(Mice s(! pusti zavajati po tujcili, da postaja ali naravnost ntv.vosla svoji na- narodnosti in se šo ponašaz jezikom tuje narodnosti, ali pa je tako mlac'na in popuslljiva, da v vaznili trenotkib no pokaže odločno svoje narodnosti. noma- lokrat iz pos(»bnib družabnib ali tudi sluzbonib ozirov. Teni potom se je torej zgodilo, da sc; je stevilo našega naroda navidezno že izdatno skrčilo, a se navidezno pomno- žilo stevilo tujcev v naši domovini. 1'a je so tretji nacin. kako sc; krei sU;vilo slovanskoga prebivalstva v Avstriji. a da raste stevilo neslovanskib narod- nosti. Ta način jo izseljevanje in prise- Ijevanjo. Štatistika nam kaže, da s<; vsako loto izscj,li veliko stevilo Slovanov iz Avstrije v druge kraje, največ v Ameriko, a da so skoro v istcMii razmerju nase- ljujc'jo k nam ljudje iz d'ruzili držav, iz Nemčije in Italije. K temu nenaravnemu pojavu veliko jiripomorc; slab« stanje našciga kmetijstva in pa dejstvo, da gre veliko kmetij vsled zaoštajanja da\kov ild. na bobc;n, a lastniki po svcjIu s Ire- buhoni za kiubom. Pa tudi runogo ua.šega dolavsküga staun si inora iskali zasluzka zunaj države vsled tega, ker podjetniki nam sovražne narodnosti jemljo v deb» rajsi ljudstvo iz tujib drzav. Vse to pa upliva zolo na ljudsko slotje in jo bilo deloina krivo, da se ui iz- vedelo resnice o pravi moči slovan- skill naroduosti v Avstriji, katore so golovo veüjo po stevilu, kakor pa jt; po dosedanjern izkazu znano. Toda danes sLojinio prod volikim vprasanjom: ali pa se izve la rc^snioa tudi pri bodočem ljudskem štetju, ki *v inia vršiti prve dni novc;ga stoletja ? I'o vsej pravici se je bati, da lie, kajti ka- kor rečono, nasi politični sovražniki lio- čejo lo resnico prop i- c;či ti. Kajti ti naši sovražniki so no sranmjojo mno/it: svojo stevilo z nasim ljudslvoni. ker oni so si postavili svoj politiOen načrt, zani- kali in zatreti slovauske narodnosti in s pomocjo istib uinotno podpn.'ti nioč n j i b o ve narodnosti. Ali proti tej nakani se je nam avstrijskim Siovanom na vso moč po- staviti v bran pri prvom ljudskem štetju in lo z oziroiu na nolranje politiene raznicM'e v državi, kalere nemalo uplivajo tudi na zunaj. Zadnjib dosot let so so razmore za nas zelo neugodno zasukalo. Na tisočo jib je zapuslilo domoviuo in mnogo jib jc; pogollnila tudi odvisnost, vslod cjesarseje uiolmio skreilonase slevilo. Ako bi so na bodočem štelju prakticirala stara laktika, tedaj je gotovo. da v ve- liko radost nasib političnlb nasprotnikov. še padc; stevilo avstrijskili Slovanov za mnogo, mnogo. Tri bodočom stetju gre za to, da se izve moč pojedinega naroda -in njoga krajovno porazdeljonjo in to razmerje inora podati to šlotjo jasno in nopokvarjono. Dosedaj jo bila navada. da so jo „slob)" po takozvanein . „obuevalnem jo- ziku". Ako jo recimo kak nemški pod- jetnik imol par sto slovenskih delavcev, od kalcrib nokateri so znali nemski je- zik, todaj je ta Nomec nasproti politieni oblasti izjavil. da so ti njegovi dolavci sami Nomci, Oeš,: jaz znam le nemski in tudi oni govorijo (občujejo) z menoj ncMiiski. Tako je veljala nasproli sloven- skemu delavou oblika „bbcovalni jezik'', a v statisliki je potem stalo „narodnost". Možno je, da obvelja la taktika tudi na bodocjem stetju;' Zato trc;ba opreznosti. Ako se pripeli, -da bi ta ali oni tuji podjotiiik kar svoje volje nazna- nil svoje slpy-enske delavee po „obče- valnom jeziku", ki bi bil seveda njego v in lie na>, ledaj se je treba pritožiti na prislojno oblast. Vsakdo inora prod ko- misijo sain odgovarjati, to pa točno in resnično, kajli vsaka neresnienost zapade globi. Občevalni jezik je tu le abotna IVaza. Ako podjetnik tujoc govori s taboj njogov in nc; tvoj jozik, iz tega se ne slodi, da si tudi li Nemec a|i pa Italijan, marveO on govori svoj jezik s teboj iz obolosli, ali pa, ker tvojega jezika ne /-na. Ti pa labko znaš dva in tudi vee Injili jozikov, a radi toga ostaneš 1e Slo- venoc. ker te je rodila slovenska niati. Na to zad<»vo so vrnomo .so veekrat, za danes nam je le opozoriti nase ljud- stvo, da se naj ne da preslepiti ter da je strogo v izvr.sevanju svoje dolžnosti in strogo pri kontroli zapisavanja. Zapo- mniti si je le to; obcevalni na^ jezik po sedanjib nasib narodnili prestopkih je le oni, katerega govorimo d o in a s svojo družino in ta je slovensk, ne pa oni, katerega smo tu in tarn prisiljeni govoriti s tujim podj(itnikoin. Da pa vrsiino na pribodnjem stetju strogo svojo politično dolžnost, to nam volevajo zlasti izvenrcnlne politiC-ne raz- mere v Avstriji, katere zabtevajo. da se prikaže Slovanstvo te države v svoji p r a v i m o č i. Po tern, k a k o se bode izvršilo to štotje, se utegnejo tudi zasu- kati pribodnje razmore v prilog ali škodo nam Siovanom, kajti nastop avstrijskib Slovanov na torn slelju bode tudi uplival na postopanje nasib nasproluikov v bo- . doče, ki rnorda menijo, da smo izgubili že vso svojo narodno zavest. Nam av- slrijskim Siovanom pa je na tern stetju naložena še ona dolžnost. katero inoramo v scnlanjih easib vršili nasproti — vsemu Slovanslvu. Odgovor, ki ni bil odgovor. V svojein elanku ,.Soca" in nasa dubovsčina".sem pozval one od „narodno napredne", da odgovore: ali se naša na- rodna dubovsuina bori mari za n e p r a- v i č n o «stvar, ako sc; bori za obranitev verc; in narodnosti, ali se bori z nopo- štenimi sredstvi, ako nagovarja ljudstvo, naj se ne da zvoditi od poti post(»ncf*a narodnega in versko m o r a I n c; g a a i v I j o n j a? Ali bočo inorda nasa na- rodna dubovščina zavajati narod v na- rodno i z d a j s t v o in ali je mar za n o z d r a v i, t u j s t v u i n i z m o z g o- v a I v. o in služoči n a p r c; d e k V To d u h o v J3 č i n a n i in n i ! In ako se ruje proti taki dubov- ščini, je li to pravično in pošteno V Kdo je torej /arcs pravičon in zares pošten ? JVlesto da mi odgovorite na ta vpra- šanja, ste se uprav \)o — advokatsko izvili in skoeili miino tc^ga vprašanja, ki bi vas najbrže spravilo v zadrego, ako bi boteli odgovarjati, in.skočili ste na od- govor glede dr. Gregorcica uaklonjenosti soli in učiteljstvu ter pruvite, da vam LISTKK. Blaga svast. Maloruskl: M. Vovčok. IX. Dekle se je bilo malo zavedlo in poniagalo je nialeri v kaki stvari, in tmli do mono je izpregovorilo po cloveško. Ali ko so jc;le boditi k njej neke prija toljice, plitve glave in noeiincM-no, todaj so jo zopet znorile. Ni botela sodoti vou dc.nia, ni ti jej ni bilo mari za delo: le v goste bi bila hodila in vedno je botela novo obleko. Ce je bila dciiiia, oblacila se je do poludno in naprlila na se vse, kar je bilo treba in kar ni bilo treba, kakor na obesalo v sobi. Co je dobila mati kako kopejko, jo je jela takoj za- btevati: a mati je bila laka, da jo je slu- sala ter jej dala. In potem je bilo naj- bujše za me: kajti stara je botola pri- braniti v gospodinjstvu. kar jo potratila bci. Niti oddahniti se mi ni pustila: „Uelaj, delaj in delaj!" Gospod je bil dal spomlad, toploje bilo, se streb je kapljala voda, solnoe je veselo svetilo, sncig se je tajal, po ulicali so tekli potocki. vrti so zazoloneli . . . Ljudje so jeli lioditi na bo/.jo pol. Vsako spomlad so pribajali v Kijev od vsob strani. In prišli so tudi iz naše vasi; in u.t Irgu so me zagledali ter me spoznali. „Kako pa se ti kaj voile?" vpra- šajo me. „A tvoj brat st; zelo srdi na te. Sol je za teboj v Danijanovko in lam jo zvodol, da si colo v Kijevu. „Ce j(- laka pravi, da me zapušca. kot slabega gospodarja, |>a joj ni žal tudi jaz se je odrečem !" „Kako pa živijo tain"'? vprasain. „Ali so zdravi, ali /.ivijo vsi otroci V Ali jim gre dobro!" „Kaj se-' ! pravijo. „Vse jim gre narobe. Uog si ga vedi, kaj jeto! Morda jim je lo povračilo za tvojo sol/e .. . Obubužali so tako, da si včasib še kruh izposodijo". „0 nioji ljubi rojaki — rečem jim — „saj se bomo še kaj videli? Ali pri- dote k meni na domV Imam nekaj po- slati bratu, bodito tako prijazni, da to poneseto". „Dobro"! pravijo. „Napravi za julri, pa vzamemo"'. Uila sem pristradala že pet rubljev, pa še kovcjeg. In kupila sc;m si bila robec, pjt nekoliko srajc. 1'a vzamern one tri groše iz mosnje in posljt'tii bratu sliri rubljo, za |)(;t.i pa kupim otrokom da- rove: križec, razen drobiž in starejsi do- klici spodnjieo; naj so me; spominjajo l.'iiibi olroci! SprcMiiljala sein rojako nekoliko. Hialovo siroinastvo mi ni slo iz glave! O moj mili Hog! 0 moj mili Hog! morda res trpi zaradi mojili solz. Naj mi Mali božja odpusti rneni gresnici, da sem napravila Itratu nesrečo se svojimi solzami ! To pač ni prav, da jocJem ! Saj živijo drugi še bolj nesrečni, nego jaz; živijo ubogi in bolni: jaz pa sem zdrava bvala Hogu in prislužim si kruba in obleko in se kako kopejko. Se Bog mi ne odpusti, ce pade tudi le ena solza iz očij zaradi sebe same. Če bom žo plakala, to bodi za brat a ker una žono in drobno deco! Tako sc;m si rnislila; in zdaj sem še bolj veselo delala. Naj je gospica so tako ugaujala in ropotala nad menoj, vse sem potrpela. „Morda se jej priljubim so svojo prijaz- nostjo in pokorščiuo!" —- inislila sem si. Ali ni bilo tako. Ko jo vidola, da sem potrpljiva, to me; je jela še bolj zaniče- vati, in oolo tepla me je. „Hog z vami" pravim, „naj vam služi kdo drug, jaz ne. Odkar živim, me ni nibče tepel, in če Bog da, me tudi nobeden ne bo, dokler bom živela !M „A mi tl no damo grošev! Ostati nioras do konca mesoca! Dokler ne do- služiš, ne smož iti iz službe. prej ne damo dc;narja !" „No, od mojib grožev pač ne obo- gatite, in jaz ne obubožam. Čo mi jib ne daste vi, pa mi jih da Bog". Stara je jela prositi: „Ostani nu, ostani!" Kajti imela me je rada, ker sem delala kot orna živina. (Dalje prih.) — učiteljem z a d o s t u j e, da ga smatrate za vam in šoli neprijaznega in nenaklo- njenega moža, k e r s e j e „s s v o j o jiGorico" združil s ,.Primorskim 1 is torn", Oprostite, da Vas tu zavrnem z vaSimi laslnimi besedami, da to, kar tukaj pogrevate, so že staro, znane, po vas javnosti usiljene fraze, na koje bi bil — molk najboljši odgovor, kajti še živi na Goriškem generacija, ki dobro ve, da je bil dr. Gregorčič isti, ki je v deželneni zboru sprožil misel o deželnem solskem zalogu, vsled česar so ueitelji dobili po 100 «Id. priboljska na plači ter da jo d r. Gregorčič isti, ki se je največ žrtvoval za slovensko šolstvo v Gorici in ki so še žrtvuje zjt VŠ. dorn" itd. Vse to. kar je dr. Gregorčič že storil in še stori za žolo in ueiteljstvo, ni torej v vaših očeh nu*, ker bi sploh najrajsi pohodili v tla vse njegove za- sluge za narod, da bi jib ne bilo videti, to pa vsaj za ta eas, dokler so vrise volitve v državni zbor. Naravnost smešno pa je, da hi ,.vain učiteljem" zadostovalo, da ga smatrate Soli za neprijaznega in no- naklonjenega moža, ker se je s „svojo „Gorico" združil s ,.Primorskim listom!" Vidite, ta vaša trditev je fraza, ki popol- noma označuje nasproti Gregorčiču in duhovščini vašo slabo vest! Dr Gregorčič naj bi se združil z tjudmi ä la —ee— potem bi bilo pač vse dobro, kaj ne!? S to vašo trditvijo ste pač izrazili svojo antipatijo do duhovščine, a povedali niste ničesar. Pa vprašam: ali je nasa narodna duhovščina zares nasprotnica učiteljstvu V Namreč pravemu s 1 o v e n s k e m u uči- telstvu? 0 da, naša duhovščina je na- sprotna o n e m u učiteljstvu, katero pod ne vet: skritim uplivom židovstva in framasonstva želi zatreti v slovenski deci cut r e 1 i g i j e, ki je temelj vsaki / d r a v i vzgoji in katero ueiteljstvo .že prav razločno jadra ,,unter deutscber Flagge". Da je naša duhovščina nasprotna takemu, za naš narod skrajno nevarneinu učiteljstvu, to je dokazala s tem, da se je oprijela „Slomsekove zveze", ki je resnično s I o v e n s k a. ln tu nahajamo gotovo tudi dr. Gregorčiča in ak<> smatrate naše duhov- Scine nasl.opanje v tej smeri za nadvladje in dr. Gregorčiča — odvisnim, tedaj srna- trajte, a j a z v a s p o t e m sinatrain n e v r e d n i m s I o v e n s k c š o 1 e, za katero in njeno deco bi bila največja fireca, ako se iz nje p o i z g u b i t e ! Ker judi jaz nimam časa odveč — bože, kdo ga inia odveč V ali da se gu- beva toliko dragega časa po nepotr ebnem, kdo je temu kriv drugi, nego vi „stebri", ki ste zanesli tudi na Goriško z vašo publo „naprednostjo" usodepolni razpor V — tedaj lo še to-le: delate paralelo med političnim delorn duhovščine in učiteljstva, češ, da dubovnik „zlorablja" cerkev v p o 1 i t i č n e svrhe. a ueiteljstvo, da deljuj politieno zunaj šole. — Povejte mi le jednega duhovuika, ki bi v cerkvi — p o 1 i t i z i r a 1 v pravem pomenu besede? Ako duhovnik navaja svoje verne na ono pot v javnem življenju, s katere bi jih radi spravili sovražniki naše vere in naroda, — ali je to potem že politi- kovanje? Ako mora duhovnik tako go- voriti, kakor govoii v poslednjib letih, tedaj so temu krivi jedino le veliko-po- litični volkovi, ki hočejo raztrgati in požreti slovensko čredo. Ali naj se združi naš duhovnik s temi volkovi in pomaga p o ž r e t i svojo credo, mesto da jo v a- ruje? Kako pa morete ueiteljevo pol. delo primerjati z duhovnikovim? Duhovnik govori vcerkvi vender največ o d r a š e e- n i m 1 j u d e m, učitelj pa ima pred seboj v soli — o t r o k e ! Menda ste prieakovali, da vas ne zasačim na t e m dejstvu ? Vidite, kako infernalno zlobni ste? Kar se tiče vašega sodelovanja na „Učit. Tovar." itd. so tudi le zgolj prazne fraze, s katerimi ne operete — zamorea. „Deutsch.-österr. Lehrerzeitung" ima po- tujčevalne cilje, — „Vaterland" jih nima; — citirani goriški dopisnik —ee— v prilogi „Grazer Tagblatt"-a ima med uči- teljstvorn na GoriSkem potujčevalne na- mene, slovenska duhovačina jih nirna. Ako se tm-ej v i družite s takimi faktorji kakor j<» —ee—, tedaj ste pač vi hud nasprotnik slovenske sole in slovenskega naroda. nikar pa d r. G r e g o r č i č! Jako značilno za vas in vso „napredno" pa je vas citat iz ,,Ihringa": „V mojih očeh ne pomeni politična naobrazba dr uzega, n e g o r e s n i č n o p o j m o- v a n j e s v o j i h 1 a s t n i h k o r i s t i". To je uprav nemški politični nauk, za katerem zvesto hodijo v.si jogri pan- germanske ideje. Velenemška politiku pozna I e s v o j e k o r i s t i, k a t e r i m žrtvuje tudi obstanek — slo- ven s k e g a naroda, pa če bi bilo tudi s pomoejo učiteljskega društva za Goriško in Gradiščansko, ,.uiii unter deutscher Flagge (Nemčiji) die Adria f re i z u h alten". Po r Ihringu navedenih načelih tudi deluje vaš kandidat, za čegar zmago to- likanj moledujete pri slovenskem Ijudstvu na Goriskern. Koliko pa bode on storil za zlovensko ueiteljstvo in za narod na Goriskem, ko „postane državni poslanec" pa je. ako se ne motim. prycej dobro označila te dni ,.Gorica". — Capito ? D o p i s i. Izpod Križa na Vipavskem. (N e- deljski Tumov shod in volitve volilnih mož v a v. Križu). Sv. Križ kot sredisče vipavske doline, imel je v nedeljo cast, videti v svoji sredi nova odrešenika goriSkih Slovencev, t. j. dr. Tumo in Gabr.sčeka. Imela sta nanireč javni veliki volilni shod na Gesti. Ude- ležba je bila prav sijajna. Prihiteli so ta dan ljudje od vseh krajev naiši1 fiirne doline. Nekateri seveda kot „privrženci", drugi pa kot radovedneži. Misleč, saj vendar bodenio naposled mi odlocevali. akoravno danes dr. Tumo povzdignete vrh Čavna. Kaj sta gospoda govorila, o tem menda ni treba podatkov. Ni manjkalo laži, obrekovanja in blatenja eastite du- hovšcine. Z eno besedo: pogrevala sta vse ono, česar mrgoli v njihovih ostudnih glasilih. In kaj sta predrzneža zahtevala od županstvaV — celo obeinsko pisarno za slučaj slabega vremena! ! 0, goro- stasna predrznost! V to svrho rornala je dan pred shodom županstvena okrožnica okolo slarejšin. za — in proti dovoljenju ob- činske pisarne. Kaj so v tern pogledu ukrenili, ni znano. Kdina zasluga, da so se nam ob- cinski kolovodje popolnoina razkrinkali, gre Tumovemu shodu na Cesti. Sedaj smo ž njimi popolnoma na cistern. Le to nam je uganjka, kako more mož (Kateri mož? Op. ur.) prezreti vse na- pade, ki so se liki toOa vsipali na nje- govo glavo in sedeti pri govorniski mizi na Cesti ! Ljudska nejevolja je bila splošna, izvzemši peščico zapeljanih kričačev, kar dovolj jasno kaže, da gre doba „napred- nega" paševanja nad naini proti zatonu. Kajti ljudstvo se probuja. Dokaz temu naj vam bodo ravno ;»e vraeče volitve volilnih mož. (Judom se je čuditi — to- lik preobrat kar čez noč! Tolike živah- nosti ni še videl KriŽ pri volitvah. Tu je vel eden in isti dub tako, da se nili raztolmačiti ne da. Nastopali so volilci posame/nih vasi samostojno in vendar v enem in istem duhu. Namreč: V slogi in za „Slogo". Prodrli smo v V. kuriji z 116. gla- sovi večine. A v IV. kuriji bila je voli- tev jednoglasna. Cast tolikej vzajemnosti! Cast bodi izreČena tim potom vrlim Ža- belcem ! Cast pa tudi Vain, vrli Križanje! Kajti lo je za vas zgodovinskega po- mena ! Proč z „naprednim" roditeljstvom, proč s turško komando! Odloča naj Vaša prosta volja, ne oziraje se na desno, ni na levo. Dragi sodeželani! V izgled naj Vam služi središče vipavske doline sv. Križ. Kajti, od tega znamenja je odvisna naša bodočnost. ln v kratkem času bo- demo lahko rekli: sedaj smo sami go- spodarji na laslnil] tleh. Stojnio pa kot en inož pod prapo- roni: Vse za vero, dom, cesarja! V o I i 1 e c. Politični pregrled. Politični položaj. Ceški lisli /• pisejo, da je nastala vsled vpokojenja visesodn^ga pražkega predsednika J a n se v ministerstvu kriza, ker hoče baje odstopiti dr. Rezek, mi- nister za Ceško. Vladni listi te vesti sicer dementujejo, ali dobropoučeni krogi zatrjujejo z vso odločnostjo, da je kriza latentna ter da se ne posreči dr. Kör- berju pregovoriti Ke/.eka, da še ostane v sedanjem kabinetu. Ako pa odstopi dr. Hezek, pravijo listi, |)otem je pa tudi sedanje Korberjeve vlade konec. Rusiia in Srbija. Hazmere mt*j Kusijo in Srl)ijo so se v zadnjem času izdatno zboljsale. 0 tem priča imenovanje komornika Cari- kova ruskim poslanikom v Bel^fir^lu. Oarikov spada med one mlajse ruske politike, ki se ne pečajo s hrupno politiko. l)osedaj jn slu/.boval na Nemškein, zadnje stiri leta pa v Vatikanu ter je tu marsikaj dosegel v pornirljivem smislu. Posebno dobro znamenje je tako približanje Rusije k Srbiji, ker s« razkralj Milan zopet na vse kriplje prizadeva, da bi razdrl slogo v Srbiji s tem, da hočer azdružiti svojega sina z njega soprogo, kraljico Drago ter priti zopet do upliva na srbskem dvoru. Upanje je, da s(? Kusiji venderle posrc^či odvrniti od Srbije Milanovo nakano. Vojna na Kitajskem. Nemška in Francozka zbornica sta se te dni pečali izkljčno s kitajskim vpra- šanjem. Pri otvorjenju nemskt^ga držav- nega zbora je cesar Viljem v svojem prestolnem govoru opraviceval naslopanj«; nemške politike na Kitajskem. ki da gre za tem, da napravi pot evropski civili- zaciji. Z enacega stališča je zagovarjal nernsko politiko na Kitajskem državni kancelar Biilow, kateri pa je le s težka prikrival, da ima Meincija poleg civiliza- toričnih tudi še neke druge namene s Kitajsko, namreč one, da pridobi Nemčiji kolikor mogoče kitajskega sveta ter da se zjedini z Anglijo v svrho nastopanja proti Uusiji, katera ne dovoli, da bi zelo oddaljene drzaye pridobivale v Vztocni Aziji novega sveta za se, ker je ondi sl'era ruske politike. Biilowu je zbornica le slabo pritrjevala. Socijalist Bebel je ojstro grajal nastopanje neniskega vo- jaštva v Kini, ki ni druzega nego posle- dica Viljemovega govora vojakom v Bremerhavenu. Beblov govor je pro- vzročil cesarjev ukaz, da se strogo pazi na to, da nemski vojaki ne bodo pisali privalnih pisem o dogodkih na Kitajskem. — V trancozki zbornici je bila razprava o stroških za vojno na Kitajskem. Po- slanec D e s t o u r n e 11 e s pravi, da ima Nemcija že zdaj 200 milj. mark stroskov; ako bi vse države hotele tirjati take od- škodnine, bi, se moralo na Kitajskem ponižati carino za uvoz, kar pa bi uničilo svetovno trgovino ondi, a drugače Ki- tajska ne bo mogla dati odskodnine. V slučaju pa, da bi se hotelo vzeti odsko- diuo v naravi t. j. potom razdelitve Kitajske, pa bi brez dvoma prišlo do svetovne vojne. — Angležka vojna z Buri. Angleži, da zamorejo sporočiti do skrajiKiga nevoljnemu narodu kako na- videzno tolažljivo vest, so izdali v časo- pisih to izmišljotino, da hoče Roberts uvesti poseben način zmagovanja Burov. Razkropiti da hoce burske čete in tako razkropljene preinagati. Nadalje tolažijo ljudstvo tudi s t<»m, da se je vrhovni poveljnik Burov, general Botha prišel pogajat za mir k Angležem. — Resnica pa je, da Buri Se nikd&r niso dnigace nastopali proti gromadi angležkega vo- jašlva kakor v razkropljenih cetah in da seburski vojskovodje prav posteno norca delajo iz Angležev. Nedavno enkrat se je pripetilo, da je prisel burski general Dewet preoblečen v angležki tabor in je ondi bil izvrstno pogoščen, potem je pa poslal Rrbertsu pismo ter se mu zahvalil za gostoljubnost. Po najnovejsih poročilih soditi, je nastala med angležkim vojaštvom pravcata anarbija, ker vojaki sami no- eejo izvrševati strogih ukazov krvoločnega lord Kičeherja nasproti Buroin. Krüger v Francijl. Predsednik transvaalske republike je bil, kakor poročano, sprejet v Marzilji na Francozkem z velikim sijajem. V sredo je bil velikanski obhod po mestu. Pred nekim hotelom, na čegar balkonu je stala družba Angležev, ki so demon- strativno ostali pokriti, je prišlo do si I— nega vrišca, ki je trajnl tako dolgo, da so se Angleži morali umakniti z balkona. Na banketu, prirejenem v east Krügerju, je poslednji dejal: „vojna, ki se nam je v s i I i 1 a, je barbarska. Požigajo se naša domovja, katera smo si postavili z veli- kimi tezavami, preganjajo in skrunijo nam žene in hčere, morijo nedolžne otroke, ropajo po domeh živež in vse. A naj se zgodi kar hoce, mi se ne udamo, rnarveč se hocerno boriti do zadnjega, zanaSajoč se na bozjo pravicnost'*. — Namen Krii- gerjev je, doseci posredovanje vele- vlasti. Obiskali hoče tudi neniskega ce- sarja, katerega je pregovoril Cecil Rhodes, da se je izneveril Burom dani besedi. Angležki lisli zasmehljivo pisejo o Krü- gerju, a jako i/zivajoč-e o Franciji, ki prireja Krii^erju sprejein kakor še vlada- jocetmi vladarju. Brez ozira na to pa sta sklenila francozki senat in parižki ob- cinski svel, da sprejme Pari/ Krügerja nad vse sijajno, kar se je zgoililo pn^teklo soboto. Iz Pariza se poda v Haag, kjer se mu priredi najslovesnisi sprejein. Za- jedno nosi Krüger saboj 80,000.000 ster- lingov denarja, da kupi Burom novo d(t- movino. ako se mu ne posreči pridobiti velevlati v to, da ostaneta južno afriški republiki še nadalje neodvisni. Domače in razne novice. Yolilnu gibanji'. — Volilna borba traja dalje in pride sredi druzega tedna do zaključka. Našim somišljeuikom pri- poročamo še vedno, da stopajo v obilnem stevilu ter složno na volisče da tako iz- vojujejo zmago pravične stvari proti prevari. Saj gre v prvi vrsti za njih lastne koristi. Na naši strani se bije boj za s p I o š n e slovenske koristi, na nasprotni pa za osebne in za sta- tt o v s k e. To priznava zadnja „Soča" sama, ko citira glede uciteljev besede uekega neniskega (ilozofa, ki pravi : „v mojih očeh ni politična izobrazba nič druzega, nego — . skrb za svoje lastne interese". Potemtakein ne skrbe učitelji pri tej borbi za nic druz(;ga, nego za svoje lastne interese, torej koristi ljud- stva jim niso čisto nič mari. In vendar je toüko zash'pljencev, ki kar lete v boj /.a učiteljske korisli, pusčaje v nemar svoj(> lastne. Nam pa so in oslanejo mar skupne koristi sloven skega naroda, torej vscli stanov ! In kdor ima še kaj pameti v glavi in se ne da kupiti s kozarcein vina, ta pač ne bode mnogo premišljal, s kom naj gre : ali z nami ali z nasimi nasprotniki. Torej na uoge, somišljeniki ! Prihajajte še te zadnje dni pridno na volisce ter nastopajte od- ločno v boju proti onim, ki ne delajo za skupne slovenske koristi, ampak le za svoje lastne ! Ü izidih vol>tev volilnih mož se nam nadalje poroča, da so bili za nas voljeni in sicer: v Štanjelu, v Velikem Repnu, v Brestovici, v Vojščici-Selo, v An ho vein, (Goren je polje), v Avcah, pri sv. Luciji, (enoglasno), v Štorje-Kazljah, v Cerknem (enoglasih)), v Kamnjah, v Gojačah, v Mirnu in v Skriljah. Don A lion/ brat don (ai'losa se nahaja že ilva dni v (Jorici in biva v hotelu ,.pri južnem kolodvoru", Za ,.Šolski cloin" sprejelo upravni- štvo „Gorice": Preč. g. Filipič Ivan dekan v Locniku daroval 20 K. llvala! „Centralno posojiluico" priporo- čamo somisljenikom, da ji poisčejo vsak v svojem krogu novih deležev, zlasti med kinečkimi posestniki, in da opozarjajo ljudstvo, da naj pridno vlaga hrauilne vloge, katere obrestuje po 41/ /„ Volitve bodo marsikoga prisiliU^ potrkati na vrata „Centralne posojilnice". Za to je treba, da naši prijatelji cvrsto agilirajo za po- sojilnico. Ce ne bonio skrbeli za neod- visnost cele naše stranke od denarnih zavodov političnih nasprotnikov, se- ne bomo mogli trdno organizovati. C'tH'ilijansko ilrustvo je imelo 22. t. m. slovesno niašo v ccrkvi sv. lgnacija in po maši občni zbor v dvorani ,.Gabi- netto cattolico". Pri ma.ši peli so čč. gg. bogoslovci [)rav krasno in točno. Obcudo- vali smo njih krepke in zvonke glasove (pomagal je pri prvem tenorju preč. g. Iv. Kurinčic), izrazno in jasno pre- davanje njih zborovodja prvoletnika 1. K r iž m ana in spr(^tnega orglavca V. Vodopivca. Imeli smo užitek, kakor- snega si morejo Goričani komaj enkrat v letu privoščiti. Na obenem zboru poročalo se je o delovanju drustva; pri Italijanih se dru- stvo lepo razevita, a pri nas ni najti na- pvedka. Razlogi so mnogi: malo število udov, nesloga, domaci politični boj, ne- zanimanje, neznanje in slabe place or- glavcev, slab vzgled nasega rnesta i. dr. Predlagalo se je marsikaj v korist in prospeh cerkv. glasbe: naj se duhov- stvo samo malo bolj zanima za sveto glasbo, naj dobivajo orglavci bolj?5o plačo od cerkve, od občine in ljudstva, naj bi se ustanovila v Gorici pevska ali orglur- ska sola, naj bi se cecilijanska ideja s pomočjo bratovščin sv. Gecilije sirila po deželi itd. — Tod a do praktične resolu- cije ni prišlo. Prepustilo se jo pretieso- vanje in resevanje predlogov obema odboroina. Nazadnje bila jo volitev slovenskega in italijanskega odbora: predsednikom je bil izvoljen pree. g. dr. Kr. Sedoj, pod- predsednikom pa pree. g. Iv. Man-hosan. Dal Bog, da bi imclo to prekoristno društvo vedno vee uspeha na deželi hi v niestu ! Malika nove straukc. Gosp. Gabršček piše v ,.Sočrl 4. jul.: „Za to. kar »em, se iiimam nikomur zahvaljevati — izvzemsi svojce, svoje znanje in svojo eneržijo v podjetnosli, ton*) svojstva. katerih ni preveu mod nami Slovenci. V Gorico nio jo spravil sluüaj, t. j. moja bolozon I. 1888. in 1889., kajli zdravniki sami so bili propričani, da pridom lo uinirat. No, varali so so. Tu sem prišel prav za potrebo, posledica: proobrat leta 1889/' 23. maja pa čitarno v ,.Soci-' : „Lola 1H89. som naslopil s svežim dubom in uiladeniskiiu ognjom — idealen politik in časnikar po poklicu. Začel sorn str- gati stari kvas — in prišlo je, kar jo moralo priti : stari gresniki so izginili in na njih inesto so pri.šli drugi možje". — Cezarjeve bosode : „veni, vidi, viciil bi oznaerle najboljo ta Gabrsüekov nastop ! Dalje piše Gabr.ščok : ,.Politiški dol „Sloginoga;1 dolovanja jo bil poglavitno v mojih rokab : Gospodom poslancein sem v glavnom jaz zbiral gradivo, ako jo bilo troba, da so nastopili tudi oni". — Ubogi poslanei! Kako ulogo Vain boče Gabršček prideliti ! 27. oktobra piše,,Soča": „GabrŠček je postal to, kar jo, lo po svojib zmož- nostib in močeh. Slučaju, ki ga jo lota 1889. pridržal v Gorici, pa niti hvaležeu ni, ker bi imel drugod labko lepšo in bvaložnišo pozicijo'. — Fri tob besedah so jo gotovo spominjal Gabr.sček nem- škega izroka : Nur Lumpon sind beschei- den. — 7. junija trdi „Soča';, da se je še Je z Gabrščekom v Gorici vso spro- inenilo. 12. julija pa piše, da jo od lota 1889. naproj Gabršček storil za povzdigo Sloveustva na Goriškom n e i z in e r n o vee nego dr. Gregorčič v poprejšnjih 8 ietih. Letos smo čitali v „Soei"': ,.Fojto se solit s stereotipno „akademicuo izo- braženostjo", ko poznamo cole trope a k a d e m i č n o i z o b r a ž o n i b ¦— c e p c e v, da ima vsak priprost kinetic več prirodnega razuma". — To pise list, kojega lastnik je bivši ljudski učitelj Ga- brscek. In o teni Gabrščeku pise „Soca': od 19. julija t. 1. : „Gabršček šleje mod svoje ozke prijatelje najugleduiše Slo- vence in Slovane, do Golinja in Petro- grada, ki ga imajo v čislib in pisojo o njern v enciklopedijab, naučnih slovnikib ter književnib revijab jako laskavo, da, odusevljene članke, kalerih pa inož v svoji skroinnosti nikjor ne omenja". — No, to pa je že prehud tobak ! „Soca'; od 18. avgusta vprasa : „Kdo slovenskih trgovcov in obrtnikov so je kdaj boljo izkazoval ob novolotnein za- ključku kakor prav Gabršček V" — Ali ste ga slišali, trgovci in obrtuiki, obrt- nika Gabrščeka? 24. oktobra pise ,.Soca": „Zdi so, da jo Gregorcič do cola pozabil, komu se ima zabvaliti, da je postal to, kar je". Tudi lotos jo trdila „Soea", da jo spravil Gabršček Gregorčiea na vso stole«?, na kalorib sedi, in da bi ne bil nikdar drž. poslanec, ako bi ne bilo Gabrščeka ; da bi se ne upal nihee v deželi postavljati po robu „Gorieanom1', ko bi njoga ne bilo, itd. Toda dovolj ! Saj je zadostno ozna- een rnož, ki boleha za boleznijo, katero imenujejo psiliologi m e g a I o m a n i j o. Kaj je poslodica to Gabrščekove megalo- manijeV Mož misli, da se mu inora vse slepo pokoriti. Un nastopa kot zmago- valon diktator. rl'ako jo v ,,Soci'' od 23. maja pr. 1. diktiral med drugim tudi to, kdo naj bo voljen v odbor drustva „Sloga", kdo naj bo pri inorobitnib vo- litvab v dežolni zbor poslanec Utemeljil jo svojib o zabtov z besedami: ,,Z ozi- rom na svoje lU-letno sodolovanje v prvib vrstab imam pač pravico, da go- vorim v takem tonu in da labko tudi kaj zahtevam. In moje zabtevo so te-le;'. — Tudi po obenem zboru posojilnico je sol lani k dr. Gregorčiču tor ga pe- stinil in terorizoval nad 2 uri. V svoji smelosti je hotel kar razpolagati s poslaniskimi mandati. Naštel jo tiste pos- lance, ki bi morali izginiti, imonoval jo tiste može, ki se morajo pri prihodnjib volitvab voliti. Kdor se mu ne uklanja, tega začne „Soča" napadati in mosariti. To dokazuje pisava „Sočo-' zadnjih lö mesecev. Fosledica te megalomanije je tudi to, da je Gabršček napel toliko pravd proti različnim osebam, ker misli, da jo ,.Sočr' vso dovoljeno, da jo pa njegova oseba n.'dotakljiva, sakrosantna. Kako so so njegove dosodanjo tožbe kon- calo, jo znano. Do konca so ni vršila niti rn;i. (J diugom maliku novo strailko pa lo par besed. Kaj je dr. Tuma v „Soci1' o sobi pisal, kako mu jo Gabrščok ka- dilnico vihtol, o torn sprogovorimo o priliki. Za danos naj zadosca citat iz predzadnjo ,.Soce", ki je o dr. Tumi lako-le pisala: ,.Nikdar nas ne propii- t-ate, in to tudi sami veslo. da vilez ,.debela glava1' no se/,e nikdar dr. Tumi niti do polo. To ni bahanjo. ampak dar od lioga, s kojim so dr. Tuma čisto niO no ponaša, kor po na.ši vri: taki talonti so izjcMiK!, in lo pride od zgoraj!*' Kdor po/,na Gregoi'eica in Tumo, kdor primorja to poniževaujo nas<^ga Grcigoixiica s takim bvalisaiijom dr. Tumo, moru nobolö vprašati : AM ni gospodo pri ,.SoOi"' nirosar voo si-am V S eim /aix'ljujt'jo Ijudslvo? — Fi.sejo nam: ,.lloc(Mno poslanca. ki bo delal za dobro deiavcev", I ako govore agitatorji Tumovi. in s tom zaptdjujejo novodno ljudij. Smojati bi so moral vsak, co bi no bilo prezaloslno to slopenje, kakšen posok močojo Ijudom v oči. Mar ni Grogorčič vedno bil prijatelj dolavcev? Mar ni on v Gorici prvi že pred 20 leti stopil mod uboge delavco in jib zbral v podporno di-uštvo, tor bil vedno duša teinu društvuV Ni-li pokazal s tern, da ima gorko sree za dolavca, in mu želi in boče pomagati ? Kaj pa jß storil vaš dr. Tuma za delavce V Navedite ! Kaj? Sobotna porotna obravnava. — Kakor smo v svojein lislu poročali, so našli kiiK^ljo v gnojnici. katero so vozili iz hiše št. 28 na Placuli na polji«. dvo roki n o v o r o j o n o g a otroka. Stvar jo bila naznanjena polici.ji in la jo kasnojc^ v Trslu arotirala 25 letno Katarino Luznik iz Volč, na kat(>ro je letel sum, da je izvršila zločin delomora. Fripeljali so jo v Gorico in proti njoj so jo začola vršiti preiskava. Iz zacotka je Luznik tajila, kas- noje pa, ko je videla, da ni drugače, pri- znala je, da jo povila dole žonskoga spola tor jo umorila na sledeči grozni način : odrezala mu je namreč najproj K'avo, potem iztrgala mu rocic.i, a nazadnje odre- zala mu še nogi. Vse to se- je vršilo v noki hiši via Formica v Gorici, kjor je Luznik nokaj dni slanovala pri noki Kata- rini Vouk. Nogo je vrgla morilka v stra- nišče hi5e, v kateri j<; porodila ; roki pa je nesla v stranišče bis. stev. 28 na Fla- cuti, kjer jo poprej slanovala, "glavo jo vrgla v noki kanal v ulici Dogana, a tru- plo v noki costni kanal lam blizu plinarno. Hadi vsob tob nočuvouih grozovitosti so- dela je Katarina Luznik v soboto na ob- tožni klopi pred porotniki in je bila, ker kriva spoznana, obsojena na 12 letno težko ječo. Ncpovahlji'ii ^ost. Frodsinornjom sta se vračala knjigovez Karol Kolzor in njogova žena od sproboda domov v ulico Morolli bis. štv. 12. Žena brž napravi večorjo in sodota k jedi. Kor nimata otrok ni koga drug(^ga pri sobi v slanovauju, uživala sta popolnoina saina pripravljono večorjo. Toda kako se začudita, ko iz bližnje sobe b kratu zadoni vosoli sm«;h ,,ba, ha, ha, ha!" kakor bi se smejal olrok ali ženska. Glodala, slrmita, a prodno se zavesta, skoči k njinia na mizo majbna lopa — opica in so jame udeleževati večerje. Zacudenje obeli je bilo zdaj še večje. Od kod ta žival V Saj jo bilo sta- novanje vendor zaprto! Ali jo zacarano? Nista si znala razlolmaciti toga dogodka. (Jpica, moi»da dokaj lacna. jo mej torn pridno grabila po skledab in krožnikih neoziraje se ni na desno ni na lovo. A pri tej priliki bočo gospa Kelzei- (ulriniti žival od j(»di, da tudi ona kaj ;lobi, a opica jo prav krepko zgrabi za roko in jo precejšno rani. V torn so že prišli ljudje iz — menažorije, ki so zdaj nahaja v Gorici nasproti mestnemu vrtu iskat žival in jo na.šli kot — nepovabljenega gosla družine Kolzor. I/ Stanjcla so nam poroča, da so se tarn volitve volilnih mož sijajno in za nas casino izvrsilo;pa broz ,.napred- nega;l semena tudi tarn ni bilo. To sem« so sejali znani „limonadarji" karnjelskega pokoljenja, ali vidoli so lam lotati tudi neko — muho. Gudimo se, kaj je lam v torn času dolala, ko jo vendar yai potekel cas — rnuham ! Tudi neko Hatice in neke Mohorčiče so videli v Kobdilju ta dan. Ne vemo pa, kaj so tarn iskali, ali vino, ali — „limonado-'V Toliko jo resnicno, da so v prvem zacotku mislili ti „limonadarji;i in drugi, da bodo mo- goče — ribarili v kalnom. Ko so paza- glodali našo armado, sestavljono iz Šta- njolcov, llrušovčanov, Lukavčanov in Lisjačanov,kijopriliajalaznarodnozastavo, spoznali *o, da ni tu kruba za njc in pobrali so šila in kopita. Značilno je pa, a kakimi sredstvi so slepili ti ljudje naše ljudstvo, ws, da gre za to, da so ,,duhov- niku zvi^a placa'"! Ginljivo je bilo slišati citanje Tumovoga oglasa. za kar pa so imeli naši Ijudjo gluha ušosa. Nokemu našib agitatorjev se je celo ponujalo - desetak, da bi zanjo deloval, pa vse zastonj, preoslajalo jim ni nič druzoga, nego pobrati jo. od koder so prišli. — Slava torej vrlim volilcom! V V. kuriji so dobili naši 121 glasov. v l\r. pa 43. Iz Trnovi*f;a so nam pise: V no- ileljo due 24. t. m. jo domač gosp. Vikar napovedal volilni shod. Gosp. župan pa jo prod eerkvijo Ijuilom zagrozil, da naj gotovo niheo no gr<' na napovodani sliod. --- I'oslaiuMi Grča j(? Ijudom pojasnil do- tični zakon o volilnih sbodib, toda grožnja županova j(^ mo/.o lako prc^strašila, da si niso tipali na sboil. Da I'i no prišlo do zažuganega prt^pira in boja, s(^ jo opustil nameravani shod. Fovabil pa jo g. vikar i/> vsakct vasi zaupnike ter se je z islimi ghnlo volitov polrobno dogovoril. To jo torej lisla proslavljana svobodna „ljudska vo \ja", katero propagira „nar.-napredna'\ — Zivio! Zasulo j;-a j<». V Hihenbergu so kopali na Irgu prod eerkvijo vodnjak. Na delu j(! pomagal tudi noki lü-letni Ivan Korševani. V trenotku pa. ko se jo nabajal v vodnjaku in kopal, so je utr- gala nad njim zmočona zomlja in ga za- sula. Mladenič se je zadusil. IVosnj«1 za brezobrestna pos»- jila i m a v z a I o g i „N ar od n a t i- s kar n a". Kakor znano, je država do- volila z zakonom due 28. marcija 1892 za obnovljenjo po trtni uši uniceuih vi- nogradov bi'ezobrestna posojila. kat<;ra dobi labko vsak vinogradnik, ako za to prosi. ¦— Naša tiskarna ima v zalogi nravilno seslavljene tiskovint; za take prošnje. katere se imajo vložiti na do- tičnein okrajnom glavarstvu. Prusko vohunstvo v Arstriji. — Z Duuaja se poioča, da se je prišlo na sled organizaeiji pruskoga vobunstva v Avstriji. Vohuni so pruski častniki, ki prooblečoni v [»rotestanske duhovniko hodijo po naši državi okrog delat propa- gando za prol(>stanlizem. S takimi vrlo po- šlenimi sredstvi dola Frusija, da bi so polaslila toga, kar ni njeno! Prvi zvezck Zeinljepisa llrvat- ske jo izsol. t(»r se vsi oni, ki so prejeli prodplačilno jtolo prosijo, da polo kar uajliitr-ojo vrnejo. To je zasli nujno, ker so naklada rnora uroilili in prvi zvozok proilplačnikom iloslaviti. Zni/.ana cona velja j e d i n o z a p r e d p 1 a č n i k o, ki vplačajo prinos za 10 zvezkov vnaprej, ko pa bodo zvezki izdani, poviša so cena na 27 Kron. Kdor od predplacnikov ni projol i. zvezka, naj prijavi to založni tiskarni Antona Scbolza, ki prejenia naročbo in razpocava diMo Dr. llranilovič, Dr. Hire. „Dom in Svct" ima v svojt'in 22. zvozku to-le vsobino : Spomini na Dr. KranciSka Lampeta 11. (Spisal kan. And- Kalan) 111. (Podgoričan) Fašs isto, a hotel doseči to le po mirneji in sigurnoji poti. Z eno besftdo. pohigoma se je izcimilo to, kar danos označuje na^ liberalizcMu in klo- rikalizem. Fa tudi tu nismo znali ko[>i- rati druge narode, temv(»c uvedli smo najostudnejii kampanilizem: ne boj za načola, temvee boj za osebnosti ! Tako na Kranjskem, tako na Goriskom. I'rasajmo, kaj nam morejo pokazati kranjski liboralci na gospodarstvonem po- IjuV Ničosar, njihovoga dolovanja počatje m r t v i I o in 1 o n o b a. V torn poglodu jim je goriška napredna stranka iiino«;o naprej. Uvidli so namreč nje prraki, da kdor ima v rokah gospodarsko moč, ta ima nadvlado. Zato so si žo pred casom priskrbeli gospodarstveno stalisče. (Vsaj poskusili so to z — obljubami Op. ur.) Klerikalcem iz Kranjske in Fri- morske pa se rnora pripoznati ag i 1 n o s t in sicor haš najvočjo na zadru/niskem polju. Nočorn trditi, da jo has vse zlato, kar so uapravili, ali velika večina tega je vendar zdrava podlaga bodocemu za- družniškemu razvoju na gospodarskern polju Slovencev, naj se razmere politične promene v poznejSih casib tako ali tako. Stranko so iskale svoje inase, ki bi jib lizično in numerično prodstavljalo, in sicor liberalci trgovco in obrtnike, klerikalci pa krneta. Zadnji so v tern pre- vidno ravnali, ker so si izbrali stalež, kateri je bistvona zahteva za življenje narodovo. Kakor drugod. tako tudi pri nas na Goriskom. Naprodnjuki zbobnajo skupaj faktične in liktivno trgovce in obrtniko, klerikalci pa kmetovalce. Dan na dan citamo v nasih novinah razmotrivanja narodno gospodarskesmori; vsak hoče biti rešitelj ginevajočemu slo- vonskomu narodu, kdo ga pa v istini reži. pokaže nam bodočnost: da ga pa s krieanjem nikoli no rosimo, to je pri- bito. Meni samemu se pa zdi, da se sine zadružništvo bolj upravičono nadejati toya uspeha nego li konluznosl iiutivi- diialislicnili naeel in svobodne kouku- ronco nasih pseudo-liberalcov. V to me opravičujejo vspehi drugih dežela. Fri nas pa je liberalizem idonlili- ciran z antiroligijoznostjo in sovrastvom do duhovniske halje. Duhovniku, ki jo vzel o p r a v i č e n v svoje roko delno izvrsitev socijalnoga vprašanja, velijo: ,.Pojdi v cerkev in oznanuj tain božjo besedo!1' Ali si dovolim opom- niti, da, ee pravimo, duhovnik skrbi v cerkvi za blag or tvojih ovčic, ali ne d(»lujejo potem njegove besede v cerkvi tudi izven cerkve, ali pa hodimo v cerkev z zamasenimi usesi, tako da ne čujomo, kaj so tarn govori ? To bi bilo has tako, kakor reči učitelju, naj ostane mej stirimi stenami. potem pa konec! Ali nas ne učita oba, duhovnik in učitelj za ži v lje n j e, ali nista vedno v dotiki /. nami, torej z javnosljo, in to kar lehko dolata mi!) štirimi stenami, inoreta delati tudi zunaj istih. Duhovnik, ki je d o 1 ža n b rigati s e za moralno povzdigo s v o j i h ovsiic, ne s rn e z a n (Mil a r j a t i n o b e n o s r e d s t v o v povzdigo t e moral e'1, cita se na strani 29 v brosurici „Rettung und 1 lobung des Bauernstandes",izisli v Warns- dorl'u na Üoskem. Torej, ker je ravno duhovnik vzel v roko važno panoj?o zadružnega vpra- šanja, psovajmo ga, ovirajmo mu možnost dolovanja, sami pa si pridržujmo pravico, uporabiti isto zadružništvo, čo ne uspe- vamo z našo idejo svobodne konkureiv-e: eto dejanje in nehanje p r v a k o v naših goriških liberalcov! Pri tern pa moreino opomnili, da vržojo obstoječe zadruge v <'ii ki is, katerega jjoUmh logitimirajo z: k o ii s n m n i tn d r u š t v o m ! (Dalje pride.) Drnžba sv. Cirila in Metoäa v Ljuuljani- Dru/.ba sv. Cirila in Metoda v Lju- hljani, je vročila svojim podruznicarn po slovenski zemlji naslodnji poziv. Radi važnosti stvari in ker ,.l)ružbi sv. Cirila in M e t o d a" inora s e č i pod !' a in o vsak S I o v e n e e — po- natisnemo tü vso to njeno izjavo pobe- sodno. Družba sv. Cirila in Metoda v Lju- bljani vsem svojim podružnicam. Fridne heerke so inateri vosolje in podpora. Razkroplj se širi njen delokrog. To jo znamonjo, da družba ne umira, ampak živi in kropko zivij če tudi dolujo lircz lirnpa in bolj na tihom. I'stanovljt'iM' znvoric morn (li'ii/ba vzdr/cvati — da hi se opu- siili: kaj hi rekli SlovtMici! — A tozko jo tudi odboru glavne družbo nou- godno roševati toliko nujnih in dobro podprlih prose nj za razsirjovanjc* že ob- slojočib V)l (n. pr. enorazretlnico na Muti v dvo- ali trirazvodnico), za zboljšanjo In in tain pi-omajlinib ali sicer neutjodnili solskih prostorov in za razno druge pod- • pore, ki vso inorijo na o lot jo slovonsko j (l(>9 kron primanjkljaja. ta poinanjklja.i pa so do konca l<»la So znatno poviksa. ako so no pomnožo pi*i— spovki v tob poslodnjih ilvoli inosocib letosnjega lota. (l)aljo |)i'id(M. Loterijske številke. ¦j i. iuivi'iiiljr;i. ! Dunaj......12 14 18 8») SI i Gradoc......s>9 47 hi 41 12 Tlskovive za prošnje v dosego brezobrestna posojila vinogradnikom, ima v zalogi „Nurodmr tisk»,rnafc\ Odlikovana-tovarna i* 1Ö9 5-. 1891. 1-^'i- , vsakovrstnega pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici r v lastni hiši. — Lastne žag-e. — Ustanovljena 1. 1891. Zailogn [ vsakovrstnega pohištva, koinplotnib spalnic, jedilnic in sprejemnic. od naj- navadnojšpgu do najsinojsoga sloga; vsakovrstnib slik, zrcal, okvirjov in s to lie, I kakor tudi vsoli tapotarskih izdolkov. — Zaloga vsakovrstuih desk iz inehkega in trd'ega losu; velika zbirka obkladkov (romoša) in strugarskih izdelkov, i kakorl.udi vseh k mizarski, strugarski in tapotarski stroki spadajočib potrobščin. Blago se razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška. [ Jamči se za točno postrežbo. Brez konkurence! SI. ){ |io 2 gld. za navadno sloklo 8l.: (> |)o ;i gld..za navadno in bel- gijskb .stolelo Demanti za steklo rezati od 1 gld. naprej (Ifbflfjše vlito str-klo. Izvrsten demaQt: 8. iiövKpSI a;i,i> Dunaj III 2, Radetzkystrasse 12 priporoča svoj^ sc s slr.ijjim jaiiišlvoni že 26 lot slovočo iztlolki'. Dchcldsti /.a vsakd roko kakor tudi /aint'iia fočiiM in cüim». Razprodajalc em popust. St. ID i») 5 gld., i/.vrsten dcniiint rcžc n;i- vjuIiio. Ix'ljfijsko in vlilo sloklo. ¦ -¦ ¦ -^^~ _—^— ~^^h~ -^k -MVBk -^^^fc. -*^^^k- .^^h. ^as^K. .^b^ .^Wk _^»»^«. ^mmtm^. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ali izvir srece" (neobnouno potrebna knjiga za vsakega človeka, ka) tori sc hoče sam lahku in hitro navaditi vsega po- trebneya, da more sebe in druge blažiti in pravo likati. lor sc ilobi /,;i prodphičilo I gld. 50 kr*f \osilja tudi ii/.orro. Cene zmerne. Postrežba poštena. ' Mm! pr! I'odpisani naznanja gg. kolosarjorn, da ima v zalogi dvokolesa iz najbolj- sog;i malorijala po jako nizkili conab, in sicor od 170 kron (8f> gld.) naproj nproni- Ijono z vsiw i. t. d., cenc zdalno xnizali. XadoJMJo se loroj. da jili bodo podpirali Midi rujaki, in lu loinvoc. ker jo l)lago izborno in svo/o lor poslro/Um lučna. Z odlic'iiim spošlo\anj(Mii Ant. Vrčon v Skriljah. Al. Kosovel v Velikih ^.abljah, J. Mrevlje y Sv. Križu, Ivanka Vodopivec v Kamnjah, Fr. Birsa v Vrtovinu in I. Jerkič v Dobravljah. „NARODNA TISKARNA v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici Preskrbljena jezpovsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. Izdeluje vsa dela v ixa^krapem času po tako nixkih cennh, du se ne boji nik.ike konkiiroiu'e. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, vabila na kartoii in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki. zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. Mr „Narodna tiskarna" tiska "VK „GORICO", „NAROD" in „Primorski List" „Gorica" izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 krone „Narod" izhaja vsaki drugi petek ter velja celoletno 1 krono 60 vinarjev, polletno pa 80 vin. Kdor naroči 10 iztisov pod enim naslovom dobi 11. po vrhu. „Primorski List" izhaja vsak četrtek in stane celoletno 6 K polletno 3 K, za manj premožne celo leto 4 K. „Narodna tiskarna" inia v zalogi vse tiskovine Tiskovine za duhovnije, županstvain dr. uradenamočnem papirju. Pismena narocila tiskovin sb izvrie i obratno pošto; vsa flmaa v najkrajšem časn. „Ljntiljaiista kreöitua tonka" v Ljubljani Špitalske ulice St. 2. Nakup in prodaja \uiih vvut r(Mit, dr/.aviiili papirjuv, za^tavnih piwciii, »reck, novcev, valut i. t. d. po na.j- kiilanlncjših po^ojih. Posojila na \ l-cdin^tiic papii.je jn'oti nizkiin obiu'stni). Zararovanje proti kur/ni i/g-iibi. Promeae k vsem žrcbaujeni. Sprejomanje donarnih vlog na vltt/nw kiiji/.ire, na to kor i raruii in n;i ' yirokonto t»4'/...#/# oforostovanjemoddna vlo^y ' do due v/di^». Eskompt menjic najkulantneje. — Borzna narocila. <