;• WÂLT8GHAFT MARBURQ ain 39. številka. ">W iM, Dfll iagQH Maribor, dno 80. septembra 1815. / F XLIX. tečaj. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ra celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za droge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboiu. — List se dopešilja do odpovedi. — Udje »Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne viaeajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inseiate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine prode. List ljudstvu v pouk in zabavo. Slovenskim ženam! jfPismo a bojišča.) Večina slovenskih mož se nas nahaja sedaj že na bojišču, da branimo našo ljubo domovino pred sovražnimi napadi. Zapustili smo našo lepo slovensko zemljo in Vas, ljube žene in otročiči. Kadarkoli nam pripuščajo boji, so naše misli in naša, srca doma pri Vas. V duhu Vas spremljsfpio pri Vašem delu in pri Vaših skrbeh. Občudujemo Vašo veliko, skoro nadčloveško moč, s katero premagujete vse'napore in težave. Vsak dan zahvaljujemo ljubega Boga, da nam je dal tako vrle in pridne žene ter ga prosimo, da jim da zdravje in pomoč za nadaljno trdo trpljenje. Veselimo se trenutka, ko bo sovražnik premagan in se lahko vrnemo na svoje drage naar domove. Kako silno ljubimo svoje družine, kako z vsem srcem visimo na rodni grudi, ah, to Še nam je le sedaj jasno, ko smo toliko časa proč od naše ožje domovine, mile Slovenije. S posebno nežnostjo pa se dan za dnevom spominjamo svojih ljubih otročičev. Kako koprnimo, da jim pogledamo v njih nedolžno, a srečno oko. Kako si želimo, da se naslajalmo na njihovem presladkem smehljanju. Kako srečni bi bili, da bi nam naši otroci s svojimi majhnimi rokicami božali naša od skrbi in naporov razorana lica. Ah, občutki, ki jih imamo ob teh domišljijah, se z našo okorno roko ne dajo popisati 1 Slovenske žene, čuvajte nam doma nad vse skrbno našo preljubljeno deoo, naš največji zaklad, ki ga imamo poleg Vas! Vzgojujte nam naše sinove in hčere v pravem krščanskem duhu! Mi slovenski možje se sedaj vsak dan prepričujemo, da je Božja roka, ki nas vse vodi. Naše življenje je v božjih rokah. Oče v nebesih je gospodar čez življenje in smrt. Človek je le majhna, slabotna stvar, ki se zaman upira božji volji. Le kdor v Boga zaupa, njemu Bog pomaga. Za-to nam, slovenske žene, vzgojite naše otročičke tako, da bodo vestno, veselega srca, odkrito, brez strahu in sramu, zasebno in javno izpolnjevali svoje krščanske dolžnosti, kakor velevajo božje in cerkvene postave. Pot do sreče ne pelje skozii slabe tovarišije in gostilne, ampak skozi, cerkve in katoliška društva. Slovenski očetje pa želimo imeti tudi slovenski vzgojeno deco. Bog nas je postavil med slovenski narod, med njim' smo rasli in se vzgojevali. Slovenskemu narodu smo dolžni ljubezen in aahvalo za vso v-zgojo, ki smo jo med njim sprejeli. Bilo bi grešno, a-ko bi zaničevali slovenski jezik in se sramovali slovenskega imena. Krivioa bi bila, ako bi nam kdo kratil ali jemal naše narodne pravice. Mi slovenski očetje in mladeniči se vedemo v boju za našo Avstrijo tako, da se naši deci nikdar ne bo treba sramovati slovenskega imena. Zato pa, ljube slovenske žene, v-zgajajte nam naše otroke že doma v slovenskem duhu in pošiljajte jih v slovenske Šole. Naj ne sovražijo drugih narodov, a svojega naj spoštujejo in ljubijo nad vse druge. Ko sem bil v bolnišnici, sem si izpisal te-le besede našega Slomšeka, ki jih podajem tukaj tudi slovenskim ženam in vsem Slovenkam v domovini: „Oj, ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič svojo ljubeznjivo mamo in dobrega a-teja klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznati, v katerem sem prvikrat svojega Stvarnika častil — tebe hočem, kakor najdražji Ispomin svojih rajnih starišev, hvaležno spoštovati in ohraniti; za tvojo čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, skrbeti, v slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre, Slovence, najrajši učiti; želim, kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da, kakotr je moja prva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bo." Te zlate SlomŠekove besede naj si vtisnejo slo venske žene globoko v spomin in naj po njih vzgajajo naše otroke. Mi slovenski očetje jim bomo do smrt hvaležni za to. In če nas tudi prerano zadene sovražna krogla, četudi ne bomo več videli svojih žen in o-trok,, vsaj eno pomirjenje si želimo nesti v hladni grob seboj, da bodo naši otroci zares vzgojeni v krščanskem in slovenskem duhu. Slovenske žene, daite nam to pomirjenje in izpolnite nam našo zadnjo, pre-iskreno željo! Mor*naM »ts-vojak. Popisovanje zalog žita, moke in fižola. Štajersko namestnišlvo razglaša: Notranje ministrstvo je odredilo z odlokom dne 15. septembra, t. 1. novo ¡¡opisovanje zalog žita, moke in stročnic po sta ju dne 15. oktobra t. 1. Popisovale se bodo zaloge vseh vrst žita kakor pšenica, rž, pita, soršica (napolica), ječmen, oves, ajda, stara in nova koruza, nadalje zaloge pšenlč-ne moke in pšeuičnega zdroba, ržene, koruzne moko in koruznega zdroba ter sploh vse vrste mok, na-| dalje stročnice kakor fižol, grali in leča. Svoje zaloge morajo naznaniti kmetje in sploh j vsi pridelovalci žita in stročnic, nadalje žitni trgov-• ci ter občine in drugi javni zavodi ter vsi, ki imajo j zaloge«žita in stročnic. Za popisovanje, oziroma za i priglašenje zalog žita, moke in stročnic se morajo ra-; biti le samo uradne tiskovine (izdane od političnih o-j blasti), kakoršne se dobe pri županstvu in katere si | mora vsak preskrbeti. Izgovor, češ, da kdo ni imel ; dotičnih tiskovin ter da vsled tega ni mogel nazna-j niti svojih zalog žita, moke in stročnic, je neveljaven in ne oprošča strogih kazni. Dotična popisovalna pola se mora v vseh predalcih natančno in vestno izpolniti. Navesti se morajo vse zaloge žita, moke in stročnic, torej tudi tista množina, katera je namenjena za domačo uporabo, sploh se ne sme niti najmanjša množina zatajiti ali odbiti za katerikolisibodi namen. Vse zaloge pa, ki { • nahajajo na prevažarju, bodisi po železnici ali drugače, mora prejemnik naznaniti na,¡dalje v treh dneh po sprejemu. Popisovanje se bo vršilo dne 15. oktobra in naslednje dni. Po obtčdnah na deželi se bo popisovanje vršilo pri občinskih uradih po zaupnih možeh, kateri so za ta posel določeni od c. kr. okrajnega glavarstva. Zaupnikom, ki bodo popisovali zaloge, se morajo dati natančna pojasnila na vsa vprašaji j a. Zaupniki morajo storiti obljubo molčečnosti. 0 b 1 a s t i m a p r a v i c o, da smejo njene zaupne osebe vsak čas pregledati vse prostore, v katerih se nahajajo zaloge žita, moke in stročnic. Namen popisovanja zalog je, da dobi država podlago za važne odredbe, glede bodoče uravnave uporabe zalog žita, moke in stročnic, vsled "česar se zahteva, da se vse zaloge natančno naznanijo in da se nobena množina ne zataji ali p o s -krije. Kdor bi zatajil ali poskril kako množino svoje zaloge žita, moke in stročnic, bi bil sodnijsko kaznovan z zaporom do enega leta ter z denarno globo do 20.00(7 K. Nadalje bi zatajene ali poskrite zaloge zar padle v prid države. Ce bi pa trgovec zakrivil kako tozadevno kaznjivo dejanje, bi »e mu odvzela obrtna pravica. Napoved zalog se mora izvršiti pravočasno, ker so tudi za tozadevne prestopke določene stroge kazni. * * * Na drugem mestu priobčujemo. koliko sme ena oseba porabiti za se žita, moke ali kruha. Priporočamo, da si lastniki žita in ¡noke natančno preračunijjo, koliko bodo rabili za svoje potrebe (za prehrano družine, poslov, dninarjev itd.) žita do nove mlačve leta 1916- Računati smeš ne samo sebe, ženo in otroke, ampak tudi vjničarje, hlapce, dekle, pastirje, dninarje, rokodelce, katere boš imel na hrani ali jim dajal za plačo žito ali moko. Preračunaj, koliko dninarjev rabiš povprečno celo leto na dan. Posebno pa priporočamo, da si vse podatke, ki si jih podal pri popisovanju, dobro zapišeš i n s k rb n o s h r a n i g , d'à si znaš vedno preračuniti uporabo za lastno družino. Glede fižola, graha in leče je določeno, da bo eno četrtino od vsega pridelka smel poljedelec shraniti za lastno uporabo, ostale tri četdtine pa bo smel prodati komisarjem vojno-Žitno-promctniega zavoda. Uporaba moke in kruha* Uradno 8« j* Izdalo glede uporabe kruha in moke sledeč*: Na dan In za glavo smejo porabiti: 1. Navadne (nekvalificirane) osebe . 200 g moke ali 280 g kruha (t. j. na teden 1 kg 40 dkg «oke sfi 1 kg 9« dkg krmha). 2. Telesno težko delujoče osebe (delavci v tovarnah), to so take, ki so stare čez 16 let in si svoje živ-ljenske potrebščine zaslužijo s težkim delom ter so pri tem zlasti navezane na izdelke iz moke ali na kruh. — Semkaj spadajo tudi rudokopi.......... 300 g moke ali 420 g kruh» (t. j. na teden 2 kg 10 dkg moke ali 2 kg 94 dkg km? ha). 3. Lastniki poljedelskih obratov (kmetje, posestniki) in člani njih dmžin, obenem vsi delavci, vinlčarji in nastavljen- ci, katerim pripada prosta hrana ali krušno žito in moka kot plačilo .......t» . . . . 400 g žita ali 320 g mok« ali 448 g kruha (to je na teden 2 kg 80 dkg žita aH 2 kg 24 | dkg moke, ali 3 kg 13.6 dkg kruha). 4. Pri žetvenih delih neposredno zaposlene osebe ........ 500 g Sita ali 400 g moki? ali 560 g kruha (t. j. na tep den 3 kg 50 dkg žita ali S kg 80 dkg moke ah S kg 92 dkg kruha). Vojne dajatve. (Izvleček lz zakona o dajatvah za vojno z dne 26. dec. 1912. T» zakon je veljaven za celo držatvo.) Kar se tiče vojnih dajatev, je odločilen o tem zakon o vojnih dajatvah za vojno z dne decembra 1&12, Ta zakon določa, da se smejo ob mobilizaciji zahtevati za čas vojne nevarnosti ali, dokler traja na-stala vojna, za oboroženo silo in za izvršitev obrani», bnih naredb, ki so potrebne za dobro vojskovanje, v tem zakonu določene dajatve za vojno, ako bi se potrebščine oborožene sile navadnim potom, to je, tako kakor v miru, nie mogle nabaviti v pral vem času ali pa le z nerazmerno večjimi stroški. — Dajatve se smejo zahtevati le v toliko, kolikor je neobhodno potrebno, in od vsakega v isti meri,, kolikor mu jih je mogoče izpolnjevati. Za te dajatve mora dobiti vsak primerno odškodnino, ako zakon izredno ne določa drugače, § 22. tega zakona pravi: Kdor ima stvari, ki morejo služiti v živež, n. pr. klavno živino, ta je dolžan, prepustiti te stvari vojakom. Vojaštvo more zahtevati take stvari potom županstva, kateremu more naložiti dolžnost, da jih da pripeljati na določen kraj. —- Plemensko in molzno živino sme zahtevati vojaštvo za klanje le, če ni mogoče v primernem času druga& ne dobiti. — Odškodnina za hrano, stanovanje in živež se odloči z ukazom na podlagi povprečnih tržnih cen v mescu oktobru, novembru in decembru prejšnjega leta; te cene se pa morejo povišati za eno tretjino. Ako se dožene v času dajatev za vojno, da so se tržne cene bistveno zvišale ali znižale, se določi odškodnina na podlagi novih cen, v katerem slučaju se pa te cene ne smejo zvišati. § 23. Kdor ima klajo, je dolžan vojaštvu p repu« stiti potrebno klajo. Od občine se ne Sme zahtevati, da klajo kosi, zbira in oddaja. Za vojaško živino se smejo uporabljati pašiniki. Za klajo se plačuje v § 22. določena odškodnina. Za travo ali poljske pridelke, s katerimi se je krmila živina, dalje pašniki (ne pa za obdelana polja) se plačuje odškodnina po izvedenški cenitvi v Višini navadne vrednosti pridelka ob košnji. Za pašnike se plača v kraju nalvadna pašnina. § 27. pravi: Ce se mudi, morejo zahtevati voja. ški poveljniki ali vojaške oblasti vojne dajatve kar po političnih oblastih, v izrednih slučajih kar po občini sami. Politične oblasti, oziroma občine morajo skrbeti za izpolnjevanje dolžnosti dajatev za vojno. V siH pa se morejo zelo potrebne dajatve zahtevati naravnost od tistega, ld je jih dolžan izv)rš(iti. § 28. Zahtevane daj aH ve za vojno razdeli minister za vojno brambo na dežele, politične deželne o-blasti na okjraje, politične obrajne oblasti pa na občine. Dajatve za vojno je trifoa naložiti, kolikor je to mogoče brez nevarnosti za vojaške koristi, ne da bi stroški vsled delitve preveč narasli, na primerno veliko ozemlje in jih porazdelili kolikor le mogoče sorazmerno močem dežele, političnih okrajev in občin, ne da bi se posameznikom, ki so dolžni opravljati vojne dajatve, onemogočil z njimi gospodarski obstoj. § 30. Politične oblasti in občinska predstojništ-va morejo dati izvesti dajatve za vojno, ld se jih je kdo branil vršiti ali katerih bi kdo me opravil, tudi e silo in sme o zahtevati v ta namen, Se treba, tudi vojaško pomoč. A ko se zahtevam po dajatvah za vojno ne ugodi v pravem času ali pa ne v zadostni meri in pa, če bi bilo sicer sodelovaje političnih oblastev al občin nemogoče, sme vojaštvo samo brez njih posredovanja zahtevati vojne dajatve. Kdor se brani ali u pira, ga more dotični poveljnik na svojo odgovornost k dajatvi prisiliti, blago pa vzeti, tudi če ni posestnika zraven. Ce je poveljniku mogoče, naj privzame pri teh opravilih zaupnike. Glede odškodnine določa § 82.: Odškodnino za dajatve, izvršene po tem zakonu, in škodo je, kolikor le mogoče, plačevati v gotovini. Ce bi to ne bilo mogoče takoj, mora oblast dajatev za vojne namene pismeno potrditi. S tem potrdilom, more tisti, ki je izvršil vojno dajatev, dokazati svoje pravice do plačila, ako ni dobil že preje odškodnino. Tako torej zakon, katerega določbe mora poznati vsak posameznik, kajti danes pač ni kmečkega posestva v deželi, katero bi ne bilo že več ali manj prizadeto po vojnih dajatvah. Glede potrdil omenjamo še, da mora potrdila za gkodo dati poveljjnk vojaškega krdela, in sicer se naj gleda, da so potrdila od njega podpisana, ter s prista vljenim uradnim pečatom, iz katerega so da krdelo jasno dognati, uveljavljena. Na podlagi tega zakona torej se sedaj v deželi dobavlja živina s krmili in živežem 7ia vojaš,vo. Zsu-kon pravi, da se more vojaška oblast posluževati teh zakonitih določil, ako vojna sila no more pnti do teli potrebščin navtadnim potom proste prodaje, kakor je običajna v mirnih časih. Vsi smo pač brez izjeme tega mnenja, da 'a nes mora dati branilcem naše domovine vsakdo vse, kar je za našo oboroženo silo potrebno. Dali smo svo je može in mladeniče na vojsko, da prelivajo svojo kri za oesar.a in domovino. Nikomur ne pride na misel, da bi ta oborožena sila, ki je kiri od naše krvi, ne dobila vsega, kar potrebuje. Seveda je pa upoštevati tudi to, da se naše narodno gospodarstvo preveč ne izčrpa, kajti to bi pomenilo velik polom In nesrečo, katere posledice se v mnogih letih težkega dela ne bi dale popraviti. Zato zastavljajo v to poklicani naši ljudski zastopnika vso svojo moč, da bi — brez škode za potrebščine armade — dosegli ttk način vojnih dobav, po katerem bil se naga dežela gospodarsko ne uničila, V to so tudi po zakiotau upravičeni, ker zakon pravi, da se morajo vojne dajatve porazdeliti, kolikor le mogoče, sorazmerno močem posameznih občin, in da se ne sme posameznikom, ki so dolžni o-pravljati dajatve za vojno, onemogočiti ž njiimi gospoda rsld obstoj. Na to zakonito določilo se labMo opirajo občinski predstojniki, ako uvidijo, da zahteve presegajo moč posameznikov. Hovi davki, _ __ Ze več desetletij smo se pripravljali na reformo pristojbin od dedščin in daritev. Pred par dnevi, se je temeljito reformirala cesarska naredba in zraven navrgla še novo ureditev sodnjjskili in zavarovalnih pristojbin. Vlada upa, da ji novo zvišanje pristojbin prinese novih 23 milijonov kron. Pri dedščin ah so odslej pristojbine odmerjene progresivne, in sicer ne od celote, ampak po čisti vrednosti onega premoženja, katerega dobi oseba potom dedovanja ali z volilom. Nekoliko nižje, kakor v prejšnjih predlogah, je vlada določila tudi pristojbin-ski davek. Novi tarifi tudi začno pri bližnjih sorodnikih z lVi%, pri oddaljenejših po S% in 10% in od slo-nje do stopnje rastoči dosežejo pri dedščinah nad 1 milijon kron svoj najvišji postavek 3%, 5% in 10%. Boljše bo sedaj za bližje sorodnike v oestrtj&m kolenu, otroke bratov in sester, pravnuke in pravnu-kinje, kajti vlada jih je postavila v prvo skupino, kjer je najnižja pristojbina. Znižala je tudi pristojbino za volila za nove u-stanove naučnim in človekoljubnim namenom od sedanjih 10% do 2%. Omilila je tudi pristojbine za slučaj, da eno in isto premoženje vsled pogostih smrti naglo večkrat preide iz ene roke v drugo. Zelo važna je določitev za zapuščine vojakov. Pri on Hi, kateri padejo na bojišču ali umrjejo vsled rane ali bolezni, povzročene na vojni, bodo otroci in stariši oproščeni dednih pristojbin in prenosnin, če zapuščina ne bo presegala 20,000 K; pri zapuščinah od 20.000 do 50 tisoč bodo plačali samo eno četrtino, pri zapuščinah do 100.000 samo eno polovico sicer običajne pristojbine. Pristojbine pri daritvah so oslale precej neiz-premonjene, samo zvišane so na 1.5, 8 in 15%. Obseižno pa je Vlada uredila sodne pristojbine in sicer za vsa razna postopanja. Tiste, ki morajo ali vsaj mislijo, da morajo iskati zadoščenja za fevojo razžaljeno Čast pred sodnijo, je vlada tudi obdarila s kolki. Dosedaj so bile vse vloge in razsoidbe v kazenskih zadevah kolka proste. Končno je Vlada čisto na novo uredili tudi pristojbine pri zavarovanju. Vlada misli sploh vse pristojbine reformirati. Te tri naredbe so začetek in stopijo v veljavo s 1. januarjem leta 1916, HvstFijskG-itiiipsiio bojišče. Lahi obstreljujejo in »napadajo 5e nadalje našo fronto na Primorskem, Koroškem in Tirolskem, toda ne več tako pogosto in s tako močjo kakor prve štiri mesce. Tudi sami so izgubili že zaupanje, da bi mogli na katerem mostu predreti našo fronto, zato pa pojema srditost njihovih napadov. Italijansko časopisje je dobilo najogo, da pripravlja javnost r:a pečaš, no napredovanje laških vojaških podvzelij proti nam. Ali so bodo Italijani udeležili bojev ob Dar dane 1". h ali pa bodo šle italijanske čete na pomoč Srhom, o obojem se iz uradnih virov prav nič ne izve. Zasebna poročila pa, ki pošiljajo sedaj čete k Darda-nelam sedaj v Srbijo, niso dovolj zanesljiva. Na morju so ' se Italijani dosedaj slabo izkazali. La^ški mornarici manjka očividno poguma in italijanska javnost je tembolj nevoljna, ker je prisiljena, da občuduje nenavadno podjetnost naže avstrijske mornarice. Kot prva žrtev« te ljudske nevolje je mornariški minister Vidale, ki sv je te dni odpovedal ministrski časti, kar je kralj vzel vesel na znanje. Novi minister bo baje dosedanji šef mornariškega generalnega štaba admiral Thaoa. Začasno pa prevzame mornariško ministrstvo ministrski predsednik Sala;;- dra. Italijani obstreljevali goriško bolnišnico. V soboto, due 25. septembra so Italijani ljutu obstiv.jevali boh.išnico „Rudečega križa" v Gorici, ki ie bila od daleč označena po mednarodni zastavi. Pet težkih krogel je padlo na bolnišnico. Ena granata je udrla v operacijsko sobo. 53 krogel jo padlo v neposredno bližino poslopja. Italijiij.i so se s tem obstreljevanjem hudo pregreš.li zopir mednarodna določila, ki pravijo, da se bolnišnice ne smejo obstreljevati. V goriški bolnišnici, ki se nahaja v krn.ezoškofijskem o-srednjem semenišču so se nal.ajali ne samo avstrijski ampak tudi italijanski tezkoranjeni vojaki. V bližini ni bilo ne avstrijskiih topov in ne vojaštva. Zastava na zvoniku cerkve pa se je videla dafeč, a kljub temu so Italijani svoj topovski ogenj naimerill naravnost na bolnišnico, Na poletitarsklh veselicah. Alojz Lappi, doma iz MuršČaka pri Radencih, piše svojim starišem: Bil sem od začetka vojne z Rusi v Galiciji, kjer sem veliko prestal. Mesca decembra me je doletela bolezen, da sem moral v bolnišnico, kjer so me skrbni zdravniki takoj ozdravili. Mesca januarja sem bil pri-deljien k maršbateriji ... lopničarskega polka, katerega so sestavili samo za obEjtpibo proti polentarjem. V par mescih smo se dobro privadili bojevanju, kar nam je sedaj v vehko korist. Mesca aprila smo zasedli la£ko mejo, kjer smo natanko slišali, kako se je Italijan vadil streljati na svojih manevrih. Tako smo učakali lepega pomladanskega časa, krasnega maja, katerega se vsak človek veseli. Veselili smo se ga tudi mi slovenski topničarji. A ne dolgo, kajti usoda je žal nanesla drugače. Koncem mesca maja smo slišali, da se polantar pripravlja na vojno in nam preti z mečem. Tako tudi mi nismo rok križem držali ter smo s« začeli pripravljati na polentflrsko veseli-o o Prišel je dan 23. maja. Scflnoe* je žalostno zahajalo .n spuščalo zadnje svoje žarke, kakor da bi naprej znalo, da nam je Lah napovedal vojsko- Z mirnim sroem smo poslušali laike grožnje in brez strahu smo jih prenesli. Po noči dne 23. maja, v-najlepšem spanju nas prebudijo klici «alarm!". Bili smo takoj vSi po koncu. Bilo je v jutro drie 24. maja. Prikazovali so sa prvi žarki krasnega pomladansvega solnca. Bil je dan, katerega smo vsako leto z največjim veseljem in pobožnostjo praznovali. Ali šele letos na Binkoštni pondeljek nam že v prvem jutranjem mra_ ku prileti dobro znani poletni ptič, &krjanec, na majhno okence naše hiše, katera je bila globoko v zemlji, in nam naznani novico, da je polentar na hribu in da se pripravlja na .ogenj. Pogledali smo bolj natanko in res zagledamo na prvem visokem hribu sovražno artilerijo. Mi smo še res bili zmiraj bolj u-liudni kakor polentar. Radi tega smo mu že prej kot on nam poslali klot častitko . za Binkoštni pondeljek granato. Natančno smo ¡videli, kako so se Lahi začudili našemu pozdravu. ¿311 i so kar vsi zbegani in so bežali vsak na svojo šivan. Mi smo dali še takoj par strelov. In v par minutah je bilo laško binkošitr.o veselje po vodi. Sovražnikava baterija je bila do tal u-ničena. Dne 25. maja pa si je sovražnik zgradil močnejše utrdbe, katere je pa moral naslednjega dne v-sled našega hudega ognja zopet zapustiti! In tako je šlo dan za dnevom. Imeli smo se prav dobro. Ali žal, ko smo se privadili uašim podzemeljskim hišam, smo dobili povelje, da moramo zapustit: tisti prostor, da nas nadomesti neka ogrska baterija. Ponoči pa dobimo povelje na odhod. ,2e tretji dam smo bili na potovanju, ko zagledamo lepo primorsko mesto Gorica. Začudeni smo gledalij ko smo videli tudi prelepe primorske gore: Sv. Goro in ponosni Nan.js. Pogled na slovensko zemljo nam je dal več poguma in korajžno smo korakali naprej proti Doberdolski planoti, kjer si je „Avanti" najbolj prizadeval Tam sme ostali od 10, unija do 26. julija, kjer smo se hrabro maščevali za lašo brale in prijatelje, kateri so žrtvovali svoje živ-Ijenjo za domovino. Preiživeli in videli smo veliko,-'car n! vse za popisati. Na Doberdolski gorski planoti mi je bil s prvega zelo dolg čas, ker nisem imel prav nobenega tovariša ali domačina. Največ j« pri naši bateriji Cehov, Furlanov in Ogrov; Siovenoev nas je prav malo, posebno Štajerci so samo trije. Najboljši moj prijatelj: je Ambrož, doma iz Ptuja. Dal sem mu priimek „Sme- friičar", ker uganja strašno rad burke. Vsi smo ga veseli, ker nam preganja dolgčas. Dne 26. julija sme zapustili Doberdolsko planoto. Na naše mesto so prišli Cehi in mi smo se napotili na počitek proti Postojni, kjer smo ostali do avgusta. Nato smo bVli pri deljeni nemškim tovarišem daleč na južno Tirolsko, kjer Lah tudi joka radi svojega greha. — Na svidenje"! Slovenski junaki s štirimi križi. Slovenski možje-topničarji nam pišejo dne septembra s koroške meje: Tudi tebi, cen j. „Slov, Gospodar", moramo poročati mi slovenski špodnSeštaierski m o ž j e-i topničarji, da tudi mi n 0 zastaja «o za ralajS i m i. čeravno že nosilno vsak po štiri križe na hrbtu. Vsi smo še vedno mlati 8 n i ž k o sveži. Naše trde pesti že polentarji dobro poznajo in vsakokrat zbeže, kadar nas zagledajo. Tako nam je sedaj priložnost, da dobro kropimo in preganjamo te polentarske barabe. Lahi se zaganjajo proti nam med skalovjem kakor divje zveri. T« dni se je z vsemi kalibri svojih topov z vso silo napenjal 111 padale so njegove krogle kakor toča. Gro-melo je, kakor bi se svet podiral, a mi se tega nismo ustrašili. Razbili smo kmalu njegovo gadjo zalego In ne dolgo potem so morali umolkniti in kar jih je Še o-stalo živih, pobrati Šila in kopita. Polentarju se slin® cedijo po "lepi koroški deželi, amimune odstopimo ne za ped zemlje, dokler bo bilo naše srce in'se pretakala naša slovanska kri po naših žilah. Mi slovenski „pulver-judje" mu z našimi topovi dobro posmodimo v njegov izdajalski obraz. Počutimo se dobro; navadili smo se vsega In ne manjka nam tudi burk in šal, za katere vedno s-krbi naš predmojster J. Mlinar, doma iz St. Jurja ob juž. žel. Mlinar je j&ko Šaljiv in je že marsikatero 1-ialijanko za vdovicd napravil. Vsi ga ljubimo in spoštujemo. Včasih nam tudi spomini uidejo po dragO» domačih, a potolažimo se s tem, da tem brusilcem nit-pravimo kmalu konec. Potem bo naša vrnitev tem v6-selejša in svidenje tem sijajnejše, Zato: naše ljubljene žene in otročiči, bodite potolaženi im zagotovljeni, da se zdravi snidemo v svoji domovini. Sprejmite od nas slovenskih topničarjev vesele pozdrave tudi vsi čitaieflji „.SI. Gospodarja"! Maj? ko Petrinčič iz Brežic, Jak, Mlinar, top,n. predmojster, doma iz Kladja, St. Jurij ob južni železnici, An t® Kolarič iz Ptuja, Ignac Franc iz Ptuja, Franc Iva» nuš iz Ptuja, Franc Bagar iz St. Jurja ob Sčavnioi, Andrej Se]>etavc iz Maribora, Friderik Vrečer iz SiOr in Franc Breznik od Sv. Ane na Krembergu. Cesar podaril materi 200 K. Rudolf Zeletinger, doma iz Partinja pri Sy. Jurju v Slov. goricah piše svoji ženi: Minulo je 22 tednov, odkar sem se poSlovil bi Maribora in od svojih ljubih domačih. Res, grozni SO bili dnevi, katere sem doživel v Galiciji, a hvala Bogu, srečno sva z bratom Tončem odšla ruskim granatam in šmpnelom iu sva še zmiraj zdrava, bolj kot kdaj poprej. Prišla sva tudi z najstarejšim bratom v Galiciji skupaj. Hvala Bogu, sedaj smo spravili Rj&-sa na beraško palico in smo mu dalli s°ovo. Odšli smo na južno bojišče. Ljubi moji, naznanim Vam, da Je> najstarejši brat grozno obolel. Molite zanj. Odpočili se bomo nekaj dni tukaj v mestu T., kjer brat Frail-ce leži bolan; greva vsak dan k njemu ga obiskat in tolažit. Darujte sv. maše za nas, da bi prišlo srečno vseh 7 bratov k naši ljubi mamici. Tolaži jih, revico staro, da nam ne bodo oboleli od žalosti. Naj mcljjp za presvitlega cesarja, ker tudi on ni pozabil na njjfi, Lepo ie darilo (200 K), katero so dobili od njega, tudi mi vsi smo ponosni na to. Vožnja iz Galicije je bila prav živahna; peijje je bilo tako veselo, da se moram čuditi, kako korajS-ni so Slovienci. Ko smo se pripeljali mimo Slovenskih goric in potem i^p. 'Pragersko, se mi je zdelo, da sena bil že doma. Odpeljali smo se na Italijansko. Prosim Vas Jurjevčani, molite za nas, ker ta mesec bo groze i Ne bojimo se Italijanom in ko se spomnimo po-lentarjev, s: mislimo: Oh, gorje Lahom. Sedaj se bomo mi ž njim poskusili. Molite, ljubi otročiči, in .Ti, ljuba žena, s stariši, da bi še ta mesec tukaj srečne pres!,al, potem še imam upanje, da se vidimo. Čebelar na bojišču. Naš vneti sotrudnik, četovodja Josip Holc, doma v Sv. Juriju ob Sčavnici, piše g. potovailnemu čitelju Jurančiču: Spre;el sem Vašo doposlano dopisnico, pozdrave in poročila. Iz srca se Vam zahvaljujem, želim o-biio sreče v ljubi domačiji. Da bi nam pač že enkrat zasijalo solnce te sreče, da bi se kot stari prijatelji in znanci skupaj snidli ter si podali svoje desnico. Po tukajšnjih grebenih gora leži neomakljiv sneg ter skoraj zmiraj dežuje. Tukaj je tudi že precej mrzlo, posebno so zelo hladne noči. Čutimo, da bomo imeli tukaj med silno goratimi kraji skorajšnjo zimo, katera bo za marsikaterega uscdepdlna, kakor je bila pro-tečona v Karpatih. A dolžnost nas veže braniti- naSo domovino, Čez vse ljubo in drago Avstrijo! Hvala za trud, da nadzorujete moj« čebelice, prosim Vas tudi, da to storite v bodočo. Pozdravljam Vas ter vse prijatelje in znance mil u, krasnih Slovenskih gorioll Končno mi bodite pozdravljeni vsi ljubitelji in čitatel* ji n»m priljubljenega vSlei. Gospodarja"! Obmejni Slovenec v južnih Tirolah. Pešec Ogrin Ivan, doma iz Kaple pri Arvežu, nam piše z južnega bojišča: , , Bil sem prideljem od našega domačega polka k tirolskim cesarskim lovcem, kakor tudi več mojih tovarišev in znancev iz naših domačih krajev. Bilo Je mesca junija, ko smo se odpeljali iz Maribora skozi Koroško v južne Tirole. Tam smo marširali na visoko goro Imeli smo nato en d'an počitka. Drugi dan pa so razdelili stražo. Ko stojim prvo jutro okoli 4. do 6 ure zjutraj na straži, me poadravl italijanski Šrapnel. Eksplodiral je kak"h 5 do 6 korakov od mene Po mojem mnenju mi ie bil namenjen za zajutrek. Bila ie pač božja volja, da se mi ni v tej bkžini ničesar zgodilo. S sovražnikom smo bili tako blizu s-kupaj, da smo ga slišali ropotati z jedilnimi posodami ; pa tudi govoriti smio ga jslišali. Nekoč sem stal spet na straži in sem pazil na sovrtažnfika. Zapazi sem, da se je nekdo plazil okoli. Pomeril'sem nanj s svojo puško in ustrelil. Pcjlentar se je zvalil na tla, Nato pa je prišel eden njegovih tovarišev in ga začel vlačiti. Sedaj pa je pomeril eden izmed.mojih tovarišev in je ustrelil še tega. . Taki in enaki dogodki so se godili na visokih hribih, dokler nismo odšli nazaj proti Ljubljani in ,se odpeljali na Goriško. Tukaj smo bili v neki vasi na stanovanju; imena Vam ne morem pisati, ker ne smem. Tam sem zbolel dn sem odšel v bolnišnico, kjer sem Še sedaj. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Notranjost naše hiše na bojišču. Topničar Jfožef Sternad iz Jarenine piše č. g. p. Elektu Hamlerju, frančiškanu v Mariboru: Mnogo se tu vidi in sliši, mnogo bridkega moramo prenašati, a kljub temu nas navdaja pogum in upanje na srečno avršitev. Marsikatero oko se solzi v tihih večerih in milsli na preteklo sr;ečo, na katero spet s strahom čaka. Resnično: brez vere in upanja bi človek v tem času skoro obupal. Vsak, katerega zanima življenje ljudstva, se zanfma in sočustvuje z njim. Tu zunaj v 'tuji deželi nobeno uro varen pred smrtjo stoii mož kot junak s puško in z bajonetom ob strani ter" željno čaka na priliko, da sproži na onega, ki kali mir mili. Avstriji. Mnogim > težko pri srcu, kadar zmislijo na dom, na svoje otroke >. . . Posebno onim se belijo glave, ki so imeli v oivifyi vsega obilo; kar so si poželeli, se jim je izpolnilo, a zidaj morajo trpeti z drugimi! Bog ve in zna za vse, torej sunemo trdno upati, da se bo enkrat obrnilo na bolje. In živimo res pravf siromašno. V izikoparsKh luknjah spavamo, v njih imamo svoje rezerve. Na vrhu imatmo r.z šibja in silame streho. V njej se nahaja,'na dvidh drogih deska, katera nam služi za mizo, zraven pa je nekaj nižja klop. Potem v strani na tleh de,skfe in s^ama, to nam je postelj. Naša zabava je v prostem času tobak, tako pušimo oigarete in malo počivamo. Večkrat je smola: v najlepšem spanju moramo vstati in dati roke v službo topovom, da ž njimi sovražnika prestrašimo, da vsaj drugo noč mirno spavamo. Drugače je, kadar nam škropijo oblaki. Mokri se vlačimo drug za drugim v jamo. • Sedaj sem ravno devet mescev na bojnem polju, a še ne slišim nič o zaželjenem miru.» A upam, da bo enkrat konec in takrat bo veselo sirce vsakega avstrijskega vojaka. Nikar nas ne pozaitfte v molitvah.pred Najsvetejšim. Prosita, ponižne», skrajšate čajs. zapuščenemu vojaku na bo^Viem polju tu in tam s kakšnim pisainjem obišfti/te vojne tfete avstrijskega vCjadlajrjja. Pozdravljam Vas iz srca! Bog z Vami in z nami, dokler se ne vidimo v lepi Štajerski. Pod varstvom Najvišjega in v pogumu krščanskih junakov upajte skupno z nami na srečni konec vojske, Drugokrajt zopet piše: Kot mlad vojak, a Vam znani nekdanji Fr. Pro-bus Sternad naznanjam: Zdrav sem, tukaj je lepo vreme, noči so hladne: Strteljamo, da je veselje, a med tem se kratkočasimo s pečenjem koruze in krompirja ter s kartami (durakom). Tu' s»3m sam Slovenec med Madžari, a se mi godi vseeno dobro. Sem se že tudi nekoliko tega jezika privabil. Bogu hVala, da Še kl/ib mojim notranjim izkušnjam dobro stojim in lipam pod varstvom Marije in mojega redovnega patro-na, «v. Aivtona P. iz 3. reda, vrnem srečno v milo Štajersko. Molite za nas ^SC; ki se trudimo za mir naši domovini. Vojni hujskači ostali doma. Turinski sooiahlemokraški list „Avanti" objavlja imena oseb, ki so bili (spomladi glaVni hujskači za vojsko proti Avstrijo, sedaj so se pa odtegnili vojski. Italijanske grczovitosti proti Slovencem. V Waidhofnu na Tbbsu (Nižje Avstrijsko), se je zglasilo šest poljskih delavcev iz Sanastl in Kamnega na Goriškem, "ki ob času žetve delajo na posestvih Rothschildovih že skozi 20 let. Prosili so župana, naj sestavi zapisnik in pripravljeni soTpotrdjiti s prisego to, kar povedo. Zapisnik se glasi: ,jDi;e 4. junija so zasedle i,-tplijanske čete naš domači kraj. Dopoldne so preiska- li vse hiše. Popoldne okoV tne* je ure se je začelo izven kraja brzo streljanje, Nato so Italijani pozvali iz vseh hiš vse odraščene moške in zbrali so nas na e-nem kraju, skupaj 66 iz Smasti in Kamnega,. Kakih pet minut pota od Smasti je bil ustreljen iz naše srede brez "vsakega povoda Ivan Ručna. Druge so odpeljali dalje v Idrsko. Pred tem Idrajiem smo bili na ukaz višjega oficirja postavfijenl v vrsto in vse so nas preiskali.. Potem so vsakega desetega kratkomalo ustrelili. Imena ustflneujenih so: Matija Sok al, Ivan Tratnik, Matej Smreksar, tji iz Smasti, Andrej Kurin-čič in Jakob Maligoj iz Kafcanega. Na daljni poti v Kobarid smo srečavali oddelke alpinoev, ki so nas suvali, pretepali in opljuvalu V Kobaridu so niajs zaprli v neko vežo. Gregprčiča iz Krna so tako pretepli. da je obležal mrtev. Drugi dan so nas odpeljali v dveh avtomobil'^ v Čedad, kjer smo ostali zaprti v šolskem poslopju skoro dva mesca. Potem |so nas peljali z želez/lieo v Flonenco in potem po dveh tednih v Oschieri na Sardiniji.. ITam smo se smeli svbbodno gibati v mestu in bližnji okolici. Cez tri tedne so nas poslali deset, stare pod 18 in nad 50 let% čez švicarsko mejo. Iz Svioe smo dcfepeCi sem, Sjtirje izmed nas smo morali v bolnišnico v Solnogradu. Ko smo bili v Sardiniji, je umrl izmed nas Anton Faletič iz Smasti. Ko smo odhajali iz Smasti, smo videli, kako so Italijani izmed ljudi, ki so delali* na polju, ustrelili nekega mdža Marija Fon in reko ženo Marijo Fon." Oni, ki so to izpovedal,!, so:' Sieian GabršČik, Anton Fale,tič„ Andrej in A;.ibn Fc>i, Ai.ton VolariČ in Andrej Ivan čič. Italijanske izgube - 800.000 mož. Akoravno italijanska vlada ne izdaje seznama izgub, vendar se je iz poluradnegai vira izvedelo, da je Kadorna do 1. septembra, torej tekom treh mescev, naznanil v Rim, da znašajo italijanske izgube 180 tisoč ranjenih in bolnih ter 35.000 mrtvih. Računa se, da znašajo do sedhj italijanske izgube že 300.000 mož; , Barzilai govori. Laštkfi minister za ^isodrešene" avstrijske pokrajine Barzilai, sin židovskega rabinca Biirzela iz Trsta, je dne 27. sept. imel v Neapolju govor, na katerega se je v Italiji že dolgo ča|sa opozarjalo. Bilo je veliko krika za mali kos slabe pogače. Barzilai je pravil Neapoljčanom, ki niso nič kaj navdušeni za vojsko, da morajo vendar le Avstrijo sovražiti ter je hvalil laško armado in lašlh mornarico. No, če že laški ministri ne bodo svoje armade in mornarice hvalili, kdo pa jo bo. Nazadrtje je izrekel svojo staro željo, da bo nad Trstom kmalu vihrala italijanska zastava. Da, da, ko bi naših hrabrih vojakov ne bilo! i flustrijsko-ruslio bojišče. Kakor so Rusi v izhodni Galiciji najprej napadali., potem pa se umaknili ob Senet, ker so bile njih izgube prevelike, tako so storili sedaj tudi v Volinijii v trdnjavskem trikotu Luck, Dubno, Rovno. Ker so bili napadi brezuspešni, ker se naša fronta vkljub strašnim ruskim izgubam ni dala preluknjati, so se umaknili '¿a reko Putilovilfa, ki teče približno v sredini med Luckom in Rovnim ter se izliva v Horyn. Na severnem Ruskem napredujejo 'zavezne armade polagoma, korak za korakom, ter stojijo že ja-ko blizu Rige in Dvinska. V bojih pri Vilni so zavezne armade ujele 22.000 Rusov, 3 topa. 72 strojnih pušk in mnogo drugega vojnega gradiva. Po zasebnih poročilih, katerih zanesljivost pa je tukaj v Mariboru težko presoditi, še vedno vre v Rusiji, posebno v inteligentnih krogih, ker vlada noče privoliti v večje politične svobo3|čine. Zadnje dni se tudi piše, da se pripravljajo ruski delavci z» dne 1. oktobra na splošen štrajk. Grozen učinek topovske krogle. Korjioral Franc lilija iz Laviq pri Celju piše svojim sta-rišem iz Košic, kjer. j« ležal nekaj čajsa v bolnišnici: LjubJ starrši! Trinajst mescev je že, odkar sem pri vojakih in vedno tako potujemo sem in tje, kakor cigani. Včasih nam gre dobro, večkrat pa slabo. Dela je vedno dosti; tudi v neviarnostl pridemo. Mi vozimo namreč obleko in druge potrebščine tistim vojakom, ki so v fronti in tako ostajamo delj časa na bojišču, kjer krogle žvižgajo in topovi grriV :o. Topovske krogle napravijo s t r a š n e' 1 u ki n i e, tako da se lahko približno 50 mož popolnoma skrije v tako jamo. Kadar bo ta vojna nehala, bo še po takih krajih veliko dela, kajti te jame bodo morali vojaki zakopati. Pa veliko se jih sevieda že sdda) zakojj&je, ker v nje pokopavljejo mrtvece. Pomislite pa sedaj, kako mora biti strašno, če pade takšna krogla med ljudi! Koliko je potem mrtvih! Mene je Bog še dosedaj vselej obvaroval pred takimi nevarnostmi, za kar sem mu tudi zelo hvaležen, Bog me še le za naprej naj ne zapusti in potem lahko upam, da se še kedaj srečno vidimo. Prosim pišite mi kaij! Edina tolažba mi je, če dobim kakšno pismo od domačih. Materina molitev veliko premore. Lovec Franc Bečan nam piše o svodih dogodkih na severnem bojišču: Peti mesec že nosim vojaško suttnjo in vos ta čas moraon prfpoznati, da me jel čuvala božja roka. Bil sem namreč že večkrat v velikih nevarnostih, pa vsakokrat sem odnesel zdravo kožo. Naj omamim tur kaj par primer: Dne 13., julija t. 1. smo imeli na severnem bojišču strahoviti boj. Prišlo je povelje, da mor;yno napasti sovražnika in ga pregnati dalje. BLa je nedelja, Ravno ta čas, ko se po vesolnem svejtu darujejo najsvetejše daritve*, smo ležali v rojni črti na deset korakov pred sovražnikom. Sovražnik je bil v dobrih postojankah. Nekaj naših ie imejo srečo, da so ležali v žitu, ki je raivno dozorevalo. Tudi jaz sem bil med njimi. Sovražne strojne puške so na vseh krajih pele smrtno pesem. Ena strojna puška je bila postavljena ravno proti meni. Videl sem najtar.eno smrtonosno cev, ki je venomer bruhala iz sebe sviinčenke. Kosile so nad menoj žitno klasje, da sem bil od istega popolnoma pokrit. Na obeh straneh so vzdihovali ranjenci in tudi mrtvecev je bi.o dosti. Toda najsvetejše daritve se darujejo Bo«,u vsemogočnemu! Pri daritvi v domači lari je tudi moja mati, k'V \ienomer mol.: za svojega sina v vojski. Jaz lažim med žitnim klasjem blizu smrti — moja mati kleči pred Najsvetejšim v cerkvi. Prileti sovražna granata in pade par koraikov pred menoj. Priletelo je na me nekaj tfeirtlte, toda o-staT sem nepoškodovan. Ko bi bila pri le/t ({i a granata samo kake štiri korake dalje, bi me bila gotovo raztrgala. Toda maiti kleči prect oltarjem in moli za sina!. Srečno sem prišel iz ognja ven, dasravno se mi je zdelo to nemogoče, Materina molitev pač veliko premore. Dne 25. junija sem bil z drugimi na patrulji. Bilo je zvečer, ravno ob času, ko ctoma molijo rožni venec. Vsled teme smo prišli sovraižnlku skoro v roke. Sovražnik je začel spufičati na najs salve in več naših je bilo ranjenih. In zopet sem prišel srečno nazaj. Dosmrtne kazni za stavkajoče delavce* Petrograjsko vojaško poveljstvo je razglasilo.; da bodo v dosmrtno ječo obsojeni vsi, ki bi stavkali. Ker je delavstvo zato zelo razburjeno, stražijo tvpr-nke močni kozaški loddelki. > Nova alkoholna prepoved v Odesi. „iTJtro Roški"' poroča: V Odesi so odkrili 250 tajnih žganjetočev. Generalni guhernator je izdal nov odlok, ki najstrožje prepoveduje vse žganjetoče v Odesi, itostrijsho-srbslio bojišče. Naše in nemške čete stojijo ob srbski meji pripravljene. Dosedaj obstreljujejo le z artilerijo srbska urtjevalna dela ob meji. Kedaj bodo uldarile na Srbsko, je tajnost. Mogoče je tudi, da se položaj na Balkanu spremeni tako v (našo korist, da ne bode treba trenotno nobenih večjih žrtev od nas. 'Mi smo na vse pripravljeni. Francosho-anglešha ofenzivo Na zapadnem bojišču so dne 25. sept. začeli Francozi in Angleži dobro pripravljeno, veliko ofenzivo proti nemškim postojankam. Ofenzivo so začeli z artilerijskim bojem, ki je trajal na celi črti neprenehoma po 50 ur, na južnem delu fronte, v Šampanji, celo 70 ur. Nato so se vršili infanterijski napadi. Da bi popolnoma predrli nemško irpnto, se Francozom in Angležem ni posrečilo, pač pa, so se pri Lillu in pri Perthesu morali Nemci umakniti v Idrugo črto strelskih jarkov, ki je bila. že za ta slučaj pripravljena. Namen francosko-angleške ofenzive se torej v prvem naskjtku ni posrečil. Gotovo je, da bodo Francozi in Angleži ponavljali svoje napade. Toda. ker Nemcev pri prvem naskoku niso presenetili, je pač malo verjetnosti, da jih bodo odslej. Francosko-angleška ofenziva je veliklanskega političnega; pomena. Francoska, je ] loslala za to o-fenzivo zadnje rezerve na fronto. Ako se sedaj ta o-fenziva ne posreči, potem lo na Francoskem, kjer so dosedaj Še vedno upali na zmago in jo kajpada tudi oid sedanje ofenzive pričakujejo, ljudsko razpoloženje potrto in pobito. Francija bo izgubila upanje na us- pehe in bo postala dostopna) — zamirovnapo-g a j a n j a. T,a ofenziva pa ima tudi namen, uplivati na balkanske države, ki se ravno sedaj razvrščajo med naše in med sovražnikove prijatelje, Ako bi ofenziva uspela, bi menda Rumunija, skoro gotovo pa .Grčija stopila ob stran naših nasprotnikov. Na francoskem bojišču se torej odigravajo sedaj boji za velike reči. Ako ofenziva ne uspe, je mir zopet bližji, in Balkan bolj gotovo na naši strani. Izgube v bojih na francoskem bojišču so vsled ljutosti na obeh straneh velike. Na francoskih železnicah je zasebni promet popolnoma ustavljen, da se lahko vrši redno odvažanje ranjencev., Pred velikimi dogodki na Balkanu. Da je Bolgarija odredila splošno mobilizacijo, smo že poročali. Njej je sedaj sledila že Grčija ter tudi zaukakala splošno mobilizacijo. Rumunija pa še vstraja pri delni mobilizaciji ter izjavlja, da bo ostala nepristranska in da ima njena delna mobilizacija le namen, pomnožiti stražo ob meji, Gotovo je,, da je Bolgarija ob naši strani in da bo nam pomalgala, Kako,, tega še ne vidimo jasno. rr.o je menda najbolj odvisno od Grčije. Ako bo Grčija izjavila, da ne pusti napasti od Bolgarov; Srbije, potem se bo menda glavni sunek obrnil proti Grčiji. Ako pa Grčija ostane kljub mobilizaciji nepristranska, potem bodo Bolgari z vso močjo napadli Srbe. A tudi naša armada stenji ob srbski meji pripravljena za vse slučaje. Gotovo je tudi to, da Rumunija trenotno ne misli poseči vmes, niti proti nam, piti proti Bolgariji. ¡Vse drugo, kar se sedaj piše o Balkanu, je negotovo, so bolj ali manj utemeljena ugibanja.! Grčija in Rumunija. .„Frankfurter Zeitungl", s katero stoji dunpjski nemški poslanik v zvezi, prinaša o zadržanju Grčije in Rumunije iz Dunaja to-le poročilo: Diplomacija sodi o položaju na Balka/nu s potrebno previdnostjo, toda brez vsakega, vznemirjenja. Grški ministrski predsednik Venizelos je sumljiv, da opravlja službo četverosporazuma., ali kralj KonŠtan-tin je bil v. težavnejših razmerah dovolj močan, da je trdno držal krmilo in on bo sedaj, ko sta vojni položaj in laške nasilnosti povzročile izpremembo javnega mišljenja, še lažje preprečil vse spletke, ne da bi pri tem prišel preveč navSkfriž s Četverosporazumom. Izjava!, da so kralj Konstantin, generalni štab in Venizelos edini, more pomeniti le to, da se je Venizelos podvrgel. Poročila iz Rumunije povzročajo različne sodbe in dejstvo, da se vzdrži sedanje ministrstvo Brati anu^, dokazuje, kako malo se more računati z izpremembo nepristranskega stališča. Vojaški položaj je za nastop Rumunije manj ugoden kot prej in bo po morebitnem spopadu med Srbijo in Bolgarijo postal še neugodnejši, ker od Rusije ni pričakovati pomoči, Bolgariji in 'Turčija sta pa (dovolj močni, da< ogrožata Rumunijo za hrbtom. £¡¡4^" Z oziom na flibe poštne zveze naročite takoj srečke „Slovenske rtraže!'4 Žrebai-je je že 26. okt Ena srečka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj! "3NS Razne novice. * Naročnikom In prijateljem „Slov. Gospodarja"! V Avstriji je v vojskinem času mnogo listov prenehalo ali pa jih je oblast ustavila. Naš „Slovenski Gospodar" pa kljub raznim težkočan» redno izhaja in obivešča svoje čita-telje o novicah, ki se gode v ožji domovini, na bojiščih in po širnem svetu. Izdajanje lista je zdaj združeno z velikimi stroški. Radi tega se obrača upravništvo do naročnikov, da naj blagovoUjo kolikor le mogoče, naročnino pra- ' vočasno poravnati. Večje število naročnikov nam dolguje naročnino še za nazaj. Da se jim list ne ustavi, jih prosimo, naj v kratkem dolžno naročnino poravnajo. Istotako pa prosimo tudi vse naročnike, 14 jim |e s 1. oktobrom naročnina potekla, da Isto čimprej obnovijo. Ob tej priliki vabimo zopet vse tiste, ki še niso naročeni na „Slovenskega Gospodarja", da si ga naroče. Po nekaterih župnijah je še dosti hiš, kjer še „Slovenski Gospodar" ni udomačen. Prijatelji lista, skrbite, da se bodo tudi to hiše naročile na naše ljudsko glasilo. In naši vojaki! S kakim veseljem 81-tajo vojaki na bojišču, v strelskih jarkih ln tudi v vojašnicah v domovini naš list. Neštevilno pisem smo že dobili, kjer naši brambovci prosijo za „Slovenskega Gospodarja." Rodoljubi, sorodniki in vsi, ki imate kakega svojca med vojaki, naročite jim naš list, ld jim bo v dežju sovražnih krogel in težavah vojaškega stanu "mnogokrat najboljša u-teha. — „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja", Maribor. * Duhovniške vesti. C. g. Mihael Kos, kaplan na Dobrni, je prestavljen k! Corn*i Sv. Kungoti kot provplzor. Za kaplana na Dobrno pa pride č. g. Fer-do Žgank, kaplan v Dobju pri Planini. * Velika verstvena puščava je se&j Francija. Sicer pišejo, kako se je tudi tam na Francoskem v verskem oziru marsikaj na bolje obrnilo. V cerkvah po mestih in v Parizu se res Vidi veliko žensk in o-trok, moških pa manjka, kakor jih je poprej manjkalo. Na deželi je pa hudo, kajti nobenega duhovna nil, ker so morali na povelje vlade vsi zmožni na bojišče kot vojaki. Nobene službe bdžje ni, nobenega zvonje-nja — z malimi, izjemami. S3.000 duhovnikov je v vojski; že nad eno leto jih ni pri veriiikih po župnijah. Ce kakšen katoličan umrje, gredo po 2 dot 5 ur daleč duhovnika iskat, da mrliča pokoplje. So res žalostne razmere. * Tudi mi ne smemo prenehati s prošnjami. Pa: ruskih cerkvah so bile slovesne božje službe za srečen izid vojne. Več dni so se Rusi posltili in so moli. li Na trgu pred Izakovo katedrala v Pelrogradu je bila služba božja, katere se je udeležilo -10.000 osebi. — Da, tudi nam je treba še obilne molitve. Kako je že rekel Hindenburg: „Tukaj na fronti se takoj čuti, Če ponehava, molitev doma." Odlikovani slovenski vojni kurat. Vojni kur at pri 26. domobranskem pešpolku, č. g. Jožeff Pinter je odlikovan z duhovniškim zaslužnim, križcem 2. razr. na belo-ruedem traku. * Sestanek vojnih duhovnikov. Na Lavaronski visoki planoti v Tirolah se je sešlo dne 3. sept. osem vo/nih kuratov k stanovskemu posvetovanju. Zborova-lišče so imeli v posebni iz debelega kamenja, zgrajeni barakji. Okrog tega „salona" živahno vojaško življenje, notri pa so se vojni duhovniki, ki se'' že mesce in mesce niso videli, posvetovali, kaj bi mogli1 še storiti predvsem za dušni blagor svojih vojakov. Sklenili so, da, se bodo po možnosti sešli vsakih il4 dni. * Po smrti odlikovan ogrski Slovenec. „Nižine" poročajo: „Šolar Franc, četovolja z Diugomiških Gor je dobo zavolo batrivnost. prvoga reda hrabrost. no svetinjo. Odlikovanje jie slo\%< skoj ^ružfnji vjeliko veselje na red ¿Ko, s m odlikovani je pa že davno pod ženilo,-, kak smo se z njega v. 'naših „Novinah" že spomin ali." Odlikovan slovenski junak. Dne 15. t. m. je bil v graški vojaiški bolnišnici odlikovalo z veliko srebrno kolajno pešec 87. peš, olka Franc Agrež, doma iz Spodnjega Štajerskega. Čeprav na roki in na, glavi težko ranjen, je stal' odlikovtanec v hudih bojih v Galiciji v prvi vrsti naših bojevnikov in šele strel v stegno je povzročil, da se ni mogel udeležiti nadalj-nih naskokov. Slava slovenskemu junaku! * Prestolonaslednik nagovoril slovenskega vojaka. Črno vojn i k Fran Oigrin. nam pi^e dne 25. septembra: „Zadnje dni je došel na italijansko bojišče naš bodoči cesar, nadvojvoda Franc Ferdinand. Od naše stotnije sem bil tudi jaz joslan z odposlanstvom, da se poklonimo visokemu gostu, ko je nadziral naše čete. Prestolonaslednik je med drugimi tudi še. mene nagovoril sledeče: „Kako dolgo se že bojuje-ie?" — „,Od začetka vojske, c. in kr. Visokost." " — „Odkod ste ■'doma?" — („Iz Spodnje Štajerske:"- — „Torej ste-Slovenec." >— „Da, Ci in kr. Visokost." — „Bravo., bravol" In potrkal'me je smehljaje po ramah. , * Slovenska hrabrost in neustrašenost. Z južnega bojišča se nam piše: Pred dnevi so se zopet poprijeli Italijani po raznih krajih, a so jo povsod še prav pošiteno skjupili. Posebno po naših hribolazciii so bili italijanski polki čisto uničen'. Ob tej priliki je bilo več mož odlikovanih, med njimi tudi narednik Anton PerkOvič od hribolaEkega polka,. Bil je odlikovan vsled hrabrega, neustrašenega ini vztrajnega obnašanja s srebrno svetinjo I. razreda. Narednik Anton PerkoviČ je značajen mož, doma od Sv. Florija-na ob Boču pri Rogatcu. Vsled svoje olike in ¡vstraj-ne delavnosti povišuje Perkovič čast vseli vojskujočih tovarišev, posebho Slovencev. Cast in spoštovanje vsem našim slovenskim junakom na bojnem poliu. Na koleri umrli slovenski dijak. Korporal Roman Bende poroča, da je na južnem bojišču umrl za kolero enoletni prostovoljec Josip Toličič, doma iz Pi-vole pri Iločah. * Vpoklic lSletnili. Avstrijski in ogrs1 ičrnovo;-niški zavezanci, rojeni 1. 1807, ki so Mi pri prebiranju spoznani za sposobne (181etni mladeniči) bodo v-poklicani pod orožje dne 15. oktobra. Crnovojniki letnikov 1873 do 1877 in letniki 1891, 189-5 in 1896, ki pridejo od 11. oktobra do 6. hovembra k prebiranju, bodo vpokljeani okrog 15. novembra. Letniki 1805 do 1872 pa pridejo Še le koncem novembra in začetkom decembra t. 1. pod orožje. * Požrtvovalnost slovenskega ljudstva. Cesarski namestnik grof Clary se je, kakor se nam poroča od verodostojne strani, zelo pohvalno izrazil o številnih naročilih za znpi'ie ¿zjatega klasa", ki prihajajo iz slovenskih spodnješta.jiersklih občilu. Zavedne slovenske občine naročajo s!oven280 K, mlada živina 200 do 260 K; teleta 300 do 320 K, izjemoma 324 do 330 K; mlade svinje 400 do 480 K, debeie svinje 430 do 450 K, srednje debele 420 do 430 K, mesne svinje 450 do 460 K; ovce 260 do 280 K. (Pri goveji živini foljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, sviujah i» ovcah za 100 ksr mrtve teže) Seno 100 kg: slarfv«-11 do 12.,— K, kislo 10.- do 11—, slama 7.- do 8.5,0 K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza »6, nroso 50 K, oves 27.30 K, ajda 50 K, fižol 96 do 120 K, grašica 100 do 160 K, leča ISO K, prodno pšeno 130 do 146 K, pšenični zdrob 76 K, koruzni zdrob 82 do 110 K, ržena moka 47 K, pšenična moka šl. 0 76 do 80 K, št. 4 65 do 70 K, št- 6 (črna) 47 do 58 K (100 kg). Jajca komad 14 do 15 v, krompir 16 do IS v 1 kg, mleko 28 do -31 v liter. - Cena živini, posebno kravam, bikom in svinjam ie zopet poskočila. * Ceno senu se na Vseh trgih-dviga jo. Tudi sl'ama jiridobiva na ceni. * Rekvizlcija kovinastega orodja. Ministrstvo razglaša, da se bo vršilia rekvizici;a raznega domaČega orodja iz bakra, nikla, medenine in tombaka.. 1-stočasno so tudi določene cene za rekvirirane kovine ter cene za kovino iz litega železa in pločevine kot nadomestilo rekvirira.no domačo orod|t. * Težke buče. Vrtnar v mariborski deželni bolnišnici nam poroča, da sta na tamošnjem vrtu zrast-li dve izredno veliki jedilni buči, Ena. telita dobrih 100 kg, druga pa 75 kg. Seme teh buč se je vzgojilo na vrtu mariborske moške kaznilnice. * Srečna blagajna občinsko-ubožnega zaklada. Židovski veletržec Sandor \Vettendori)er v Eggenber-gu pri Gradcu je bil radi navijanja cen obsojen na 18.000 K globe. Tal znesek pripade blagajni občinsko-ubožnega zaklada v Eggenbergu. * Grozdne pečke za ol]e. Že v zadnji številki smo opozorili, vinogradnike na veliko važnost grozdnih pečk za pridelovanje dobrega namiznega olja. Zelo važno je, da se grozdne pečke skrbno očistijo, dobro posušijo, da ne splesnijo, ter skrbno shranijo na suhem in zračnem prostoru. Dne 23. septembra se je vršilo na Dunaju pri poljedelskem miinistrsdvu posvetovanje vinografdnikovr-strokovnjakov, kako bi se grozdne pečke na najboljši način izrabile. Tega .važnega posvetovanje se je udeležil med drugim tudi vinogradnik^strokovnjak Karol Fluher iz Maribora, ki je pripravljen dajati tozadevna pojasnila v pisar ni podružnice štajerske Kmetijske družbe v Mariboru, Schillerjieva ulica 8. Modra gallea za leto 1916. Kranjska kmetijska družba v Ljubljani sprejema sedaj naročila za modro gálico in sicer po 3.50 K za 1 kg. Kdor je hoče kaj dobiti, jo mora takoj naročiti in plačati, ker mora biti naprej plačana. Naj se vinogradniki tajfoj pobrigajo za to važno vprašanje, da ne bo zopet prepozno. Dražba lova Spodnji Gasteraj. V četrtek, dne 14. oktobra 1915, ob 11. uri predpoldne, se bo vršila pri Sv. Lenartu v Slov. gor. javna dražba občin skega loVa občine Spodnji Gasteraj za dobo do dne 30, junija 1917. Oprostitev mlinarjev. Glede oprostitve mlinar-skega osobja od črnovojniške službe je dobila osrednja pisarna združenih zvez mlinov v Avstriji že dne 11. avgusta 1915 nalog, da se poskrbi pri pristojnem vojaškem poveljništvu za odpust neobhodno potrebnih uradnikov, preddelavcev in delavcev v mlinskem podjetju potom političnih okrajnih oblasti. * Tretje vojno posojilo. Cesarski namesinik grof Clary nam je poslal oklic, v katerem vabi naše domoljubno prebivalstvo, da bi podpisovalo po svojih močeh pridno tretje vojno posojilo, katero se bode v kratkem izdalo v podpisovanje. Naši bratje na bojnem polju ppsvečajo kri in življenje domovini Kdor je ostal doma, mu je častna dolžnost, da zagotovi v-sa|k po svojih najboljših močeh in po svojem premoženju kar največ mogoče sredstev za boj. Rekvizicija kovinastega orodja na Ogrskem. Ogrska via da je odredila rekvizicijo raznega hišnega orodja iz bakra, medenine, nikla in tombaka na dne 30. novembra t. 1. Lastniki re-kf/iriranega hišnega orodja dobe slično orodje iz železa ali pločevine. Določene so že tudi najvišje cene za rekMirirano hišno orodje. Nova odredba proti alkoholu. Štajersko namestništvo razglaša, da se sme primešati k čašici (skledčiiei) čaja za vsako posamezno odraščeno osebo k večjemu do i fcentiMtrov ruma ali konjaka. Prepovedano je pa pričevati drugim pijačam, kakor: pivu, sadjevcu-, kavi itd. omenjeno množino ruma ali konjaka. * Slovenska županstva in slovenski denarni zavodi, ki doslej šte niso naročili srečk Slov. Straže, naj to takoj store! Ali b'i bilo res mogoče, da bi kaka naša korporacija se ne zavedala pomena in namena tega narodnega podjetja?! Iz ljudstva ste — žrtvujte za ljudstvo! Potovanje na jug. Kdor hoče potovati v „ožje vojno ozeun ,je", t. j. na Kranjsko in Koroško, mora 'imeti za to posebno poti-no dovoljenje od pristojnega vojaškega etapnegai poveljstva. Ce torej potuješ na Kranjsko, si moraš poprej potom svojega okrajnega glavarstva preskrbeti dovdljenje ljubljanskega etapnega poveljstva, če pa na Koroško, pa celovšliega, oziroma beljaškega. Na tvojem pristojnem okrajnem glavarstvu) ti bodo dali vsa potrebna pojasnila za potovanje; tam dobiš ¡tudi potrebne potne listine. Omeniti moramo, da pride dovoljenje za potA/anje v ožje vojno ozemlje iz Ljubljane ali Celovca ¡šele po preteku osmih dni. Ko greš na okrajno glavarstvo, vzemi seboj potrebne listine, da se izkažeš, kdo da si. * Pogrešajo se: Pešec Franc % a g e r, domobranski peš-polla štev. 35, 3. stotnija, tvojna poŠta štev. 350. Pogreša se že od 1. maja 1915. Odgovor preiti darilu Barbari ¡Zager, vdovi, kraj Podvera štev. 33, pošta Luče pri Ljubnem, Gornja Savinjska dolina. — Ivan, Cvetko, lovski bataljon štev, 7, 1. stotnija, vojna pošta štev. 73. 0((( lovor Leopoldu Cvetko, Globoko štev. 49 pri Brežicah. — Josipina Gabrijelčič, sedaj internirana v Cosbani, p. Dolegna Prepotto (Svizzeratótalia) v Italiji, bi rada izvedeia, kje se nahaja njen mož J,akob G a b r i j e l.č i č. Ce kdo ve zanj, naj ji piše na gornji naslov. — Kje je Janez Pahor iz Novevasi prt Gorici (begunec). /Njegova hči se nahaja na Spodnjem Avstrijskem. Njen naslov je: Marija Pahor, Ernstholen, Nižje-Avstrijsko. Umetne cvetlice na dan Vernih duš. 'Od mariborskega o-krajnega glavarsva smo prejeli: Že v lanskerr, letu je izdal voj-no-pomožni urad umetne cvetlice, ki so krasile grobove naših rajnih na dan Vernih duš. Tudi za letošnji dan Vernih duš je izdal vojno-pomožni urad pet vrst takih umetnih cvetlic in sicer črno-žolte mačešice, rudečo-bele mačešice, rožaste cvetlice z ru-dečim križem, rudeče rože s križem roza-barve in rože lila-bar-ve s črnim križem. Komad stane 20 viriarjev, za trgovce z u-metnimi cvetlicami pa 15 vinarjev. Dobe se po 50 in 100 komadov v plombiranih škatliicah. Naročila se naj naslovijo na tehnično obratno centralo v0jno-pomožnega Jurada, Dunaj, I., Iloher Markt 5. Vojno-pomožni urad vabi občinstvo, da si pravočasno naročijo te cvetlice. Ponaredbe cvetlic se kaznu'ejo z globami od 50 do 1000 K, oziroma z zaporom tod 5 dni do 3 mescev. * Sušenje Jabolk. Za sušenje so pripravne izve-čma v^o iabolčn« vrste, čim bol'še ga oknsa so svež«, tem boli Si tud' snfu izdelek. Celo malovredna slad_ ka j al H ko sumijo po^ekodi v velikih množinah. Ja. br'ka za s'iSen'e naj bodo zrela in pozne zimske vrste tudi vležnne. Sicer se lahko suši tudi nezrel, p:-škav trebež in zlasti izb'rek, ki nam o strme pri razbiranju namiznih vrst. Prav drobna iabolka suš'mo cela. Debele:Ša na navadno razrežemo čez muho in počeli v St'ri dele (krhlie). Boljše blago dobimo, ako izrečemo pešč;Sče. So lepši, oknsnejši in dražii suh izdelek nam dado olupljfena. jabolka, ki jim izpa.hnemo reščišče in razrežemo v obročMe. To se hitro dela pa le s strojem, ki je nalašč za za prirejen. Take stroj-čke bi mora'i vpeljati povsod tam, kjer sušiio jabolka za kupčija Na ta način pripravljena se veliko nitreje suše in dražje prodajalo. O lupi jen i jabdlčni krblji in obročki pa na zraku j ako hitro porj.ave in počrne, za- o moramo nalupiti in narezati vednio 1p toliko sadja, kar gai moremo naenkrat spraviti v sušilnico. Le tako dobimo lepe bele krhlje in obročke. Se bolje pa je, da ga olupimo in razrežemo, MrSemo v svežo mrzlo vol do, kjer ostane tako dolgo, da ga de nemo na lese in v sušilnico. Sušenje samo jt vel ^o preprostejše i,n lažje kakor pri češpljfvh. Toplota v sušijjiidi naj bo vseskozi enakomerna od 80 do 90 stopinj Celzija, ker tu ni nobene nevarnosti, da b)*. iz sadja tekel sok. Med sušenjem lese lehko ne kolikokrat premirij amo in sadje večkrat premešamo, potem ko se je že nekoliko šbsušilb. Jabolka so suha, k!o ne moremo s palcem in kazalcem iztisniti soka iz krhlja, pa, so vendar še voljne kot usnje. Preveč suhi a!ii oek> prižgani krhlji i-majo slab okus in majhno ceno. Suha jabolka hranimo v zračnih posodah, vnečath, koš'li i tj I. na suhih zračnih prostorih. Jabolka se prav lepo suše tudi v peči, na štedilniku in na solncu. Ako napeljemo obročke ali krhlje na niti, Mi jih potem nazprežemo na južni strani kake stene, se ob lepem v^remenu hitro in lej.o posuše na solncu in zrakiu. * Za grižo, ki' je nasia*a vsled uživanja sadja, stolci žafranovo brazdo, namoči jo vi žlici žganja in jemlji vSuko uro po 20 kapoilj ako je Pastalia. griža vsled prehlada, pij čaj rožmarina in majarona in de-ni si na trebuh obkladek 'na k!isu prevzetega majarona. * Glauberjeva sol izhorno sredstvo zoper grižo in kolero. Bolgarski .vojaški zdravnik dr.'H. Ghi-kov opozarja v glasilu balkanskih zdravnikov, da je Glauberjeva sol (Nrtr um sulfuricum) izborno sredstvo zoper razne čreves e b vezni, posebLno pa zoper grižo i,n kolero. To sredstvo se lahko brez pomislekv rabi tudi za grižo pri dojenčkih. Tekočima«, priprav, ljena z vodo in> GlauberjevO soliet, je lahko za\ft'tna, se ne skvari in tudi ne izgubi svoje zklravili e moči. * llja na. solncu. Na s:>lnčni obli se je dne 20. septembra pojavila velika pe'ga (rja), Vatera preprečil redno solnčno toploto. Zvecodozianci pravijo, da bo ta rja ostala. na solncu do 3. okijltra, Solnčna pega je o J leta do leta več>a. Dcpisi, * Maribor. V Spielfeldu se je v sredc>, dne 29. septembra, zjutraj ponesrečil vlakovodja. Anton Ale-ksič. Zagrabila, ga je ltfomotiva, Prenesli so ga na m. Ra ie po izjavi zdravnikov niso prehudo nevarne. Želimo vrlemu možu skorajšnjega okrevanja. * Sv. Peter pri Mariboru. Tukajšnji posestnik Jožef Korošec v Metavi, ki ima tri sine v,-vojski in kojega sin Mrrtin je ujet v Italiji — kakor je poročal zadnji .„'Slovens' i Gospodar" — je dobil iz italijanskega bojišča od vojnega kurata pismo, da je padel in umrl junaške smrti na Doberd >bski planoti nek Ig nacij Erhaiil in da je j)okopa.n na pokopališču v Opa,tjem selu. Mi ne poznamo tega junaka, kije dal svoje mlado življenje za cesarja in domovino. — Korošec Martin je poslal domov le njegovo fotografijo in napisal na zadnji strani: „,To je moj najljubši tovariš," Ne vemo, zakaj je č. g. kurat poslal sem to vest. Kdor 1; poznal tega Ignacija Erharda, naj naznani to župnijskemu uradu Sv. Peter pri Mariboru, ki bo potem lepo in junaJško smrt naznanil sorodnikom, ki še menda ne vedo, da že v častnem grobu počiva njihov junaški sin. Slava mu! Njegovi duši pa večni mir! * Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo, d(ne 3. oktobra t. 1., se bo vršila pri nas popoldne po večernicah v občinski pisarni na odru Bralnega društva prireditev „V znajmenju zmage zlatega klasa" s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. Deklamacija. 3. Govor nadrevizorja g. VI. PušenjaKp. iz Maribora. Z ozirom na domoljubni in človekoljubni namen te prireditve se prosi za o-bilno udeležbo! * S t . II j v Slov. goricah. V Dobrenju je po daljši bolezni umrla posestni ca M. Koiarič. N. p. v m.! — Vojak M. Cinar je poročal z bojišča, da, je u-mrl na polju slave Jrv.ez Hamer, sin vrlega našega somišljenika kolarskoga moji t -a Pritra Homer. Uradno pa še vest nji potrjena. — Letos bodo vinogradniki bolj zgodaj pričeli s trgatvijo, ker piiči in drugi škod-jiv.ci grozno silijo v vinograde. Splošno bo srednje dobra letina. Vsi, ki so š'jropiIi s poirocildom, obžalujejo, ker imajo sedaj suhe vinograde. * Ceršak ob Muri. Na italijanskem bojišču sta dne 19. septembra padla junaške smrti za domovino poaestnikova sina Jožef Hernah in Jimez Hamer. Njuni tovariši so sporočili sta rišem o žalostnem dogodku. Vrlima slovenskima, junakoma bodi južna žemljica lahka! * Ploderšiiica. Bela žena nam je vzela našega, ljubega, 33 let starega posestnika in izurjenega kovača Antona Platzerja. Dne 3. avg. t. 1. je zadet od sovražne ruske krogle padel na polju slave. Vojskoval se je od dne 27. avg. 1914 za našo ljubo domovino in cesarja. Bil je vzoren mož, vse ga je rado imelo. Zapustil je ml"do ženo s tremi malimi hčerkami. Vrli junak, počivaj sladko v tuji zemlji! Tolaži nas upanje, da se nismo ločili na veke, ampak da se še bomo videli nad zvezdami! * Sv. Barbara v Slov. gor. Blagor mu, kdor misli in dela pošteno, Boga in tud' narod svoj ljubi iskreno! Blagor mu in slavto! Dne 15: kimovca jeza večno zatisnil svoje mile oči, a srce odprl tako ši-rom naše zlate nam majke Slovenije, da bo živel v zlatih, hvaležnih spominih večno, akoravno je telesno umrl. Slavo mu bodo peli sorodniki, slavo mu bodo peli visi barUarški siromaki in šolarji, a največjo slavo mu bodo pa peli slovenski dijaki, za, katere so določene večne ustanove z mnogimi stotisočaki. Slar va mu! Kdo je pa t!ai gospod? Ta imeniten mož? Ta plemenitaš ? Nihče drugi, kakor visoko čislani bar- barški domačin, ki je ljudstvo zdravil zastonj, brez vsega plačila, leta in leta, mu dajal izborne nauk*?* svetoval najmodrejše in s krepko roko posegel vmes, kjer je bilo treba, Blago je bilo celo njegovo delovanje in celo njegovo življenje. 'Ta mož-kremenjak je bil zdravnik g. Feliks Ferk, ki je preminul v 68. letu svoje starosti na svojem barbarskem veleposestVu, v sredini svojega vinogradniškega delovanja, v krasu svojih prelepih, polnih goric, ki mu delajo čast in so očiten zna,k njegove neumorne skrbi in delavnosti. Najboljši zdravnik je on bil vsem, ki so ga prosili in tudi po njegovih svetih ubogali, vsakega je rad imel, da, ljubil je ljudstvo, le pijančke je gledal po strani in srce ga je bolelo, kako nekateri ljudje zapravljajo svoje zdravje in premoženje. Blagor mu, slovenska korenina,' tebe veseli se domovina! Pod zlato zvezdo je' bil rojen ta blagi mož, pod zlatim, imenitnim plaščem je zdravil ljudstvo, plemenitaše visokiega, rodu, daleč na okoli so ga visoko čislali, pa tudi siromakom je bil vedno na razpolago s svojim blagim srcem. Blagor mu! Vse svoje velike ustanove je tako uravnal, da se uživajo tekoče obresti, a glavnice pa ostanejo nedotakljive v varnih rokah. Telesne ostanke blagega zdravnika g. Feliksa Ferka shranjuje sedaj krasna, po njem pred devetimi leti postavljena k amen it a kapela ob robu mirodvora v kinč baroarš-kega hribčka. Preti par leti je tudi kupil krasen kip pjodobe Kristusa s križem v nadčlovejški velikosti, ki tudi pomenljivo uči človeštvo s sredine pokopališča: ,.,'Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje in ljubi bližnjega, kakor samega sebe." Na pročelju kapele pa stoje v kamen vdolbene besede sv. pisma: „Kdor v me veruje, bo živel, akoravno umrje." Da! Tudi ta lastnik, g, Feliks Ferk bo živel v' svojih .ustanovah, v hvaležnih srcih, dokler bo svet stal.- Blagor mu, kajti on je mislil in delal pošteno, J^oga- in tudi narod ljubil iskreno! Blagor mu in slava! * Sv. Križ na Murskem polju. Franc Ivanič je bil rojen leta 1882. Sele 33 let star je že moral žrtvovati svoje mlado življenje za našo ljubo domc/vino. Služil je pri domobranskem pešpolku Štev. 26. Kot narednik je bil poklican v vojsko na. severno bojišče, kjer se je hrabro bojeval osem mescev in je bil tudi enkrat odlikovan in povišan za štabnega narednika. Mesca junija je bil prestavljen na južno bojišče ter je bil zopet odlikovan in povišan za častnega narednika. Pokojni zapušča ženo in dva nepreskrbljena o-tročiča. Ker je bil miren ter uljuden mož, ga vsi res bridkjo pogrešamo, posebno pa še njegovi stariši,' ki so ga hoteli imeti k pomoči. Vanj so stavili veliko tipanje, a nemila usoda jim je ž njim odvzela vse. Ce ravno ga krije že tuja. črna zemlja, vendar pri nas ostane nepozabl^en. Žalujočim ositalim izrekamo naše sožalje, ¡Tebi, dragi Franc, pa naj bo lahka žemljica tuja! * Sv. Marko niže Ptuja. Dne 9. avg. je bil ranjen na rusl:(em bojišču tukajšnji učitelj Ivan Jančič, sedaj kadet pri domobranskega pešpolka; dne 26. sept. pa že piše, da je ujet, sedajj, v neki bolnišnici v Voronežu na Ruskem. * Ptuj. Na severnem bojišču je padel tukajšnji rojak Rudolf Plaček, kadet pri domačem spodnješta-jerskem pešpolku. * Sv. Lovrenc na Drav. pojju. V r, (sko ujetništvo ie pr šel A', t ton Žiunkdvič iz Žiupečje v.'^i. Iz Kijeva je pisal dne 0. avgusta s.Oji ženi pismo, ki ga je dobila 28. avg.: Preljuba mi žeriad Rajprej Ti v mislih roko podam in Vas v»3 skupaj pozdira,v,im ter T; naznanim, da sem sedaj nje':, v Rusi i. Sedaj smo za par dni v mestu Ki.ev, ki ;'e veliko in lepo mesto. Ujet sem bil 17. julija zjutraj ob '/=3. uri na patrulji. Slo nas je 10 in srno prišli na 30 korakov pred rusko švarmlinljo. Rt',s: so zakleli močno streljati, dva naša s 11 bila ubita, 3 ran.leni, 5 so nas še pa: zdrave ujeli in nas g- -ai.i naprej, D a-', i so nam Vjulia, i'fu mesa na potu. 9 dni smo po dneV.u markirati, po noči pa spali kje v kakem .mestu. Prazen se ¡lahko mar-šira, nosil sem s' seboj samo kruli in drugih, jedil. Dva dni smo se peljali z vlai^m. Ne bi b* verjel, kako so Galicija/i spoznali svoje AvsiMjce'. Ko:'er smo ški (bilo nas je skupaj 380 mož), nas ¡je po vaseh že čakalo vse polno ljudi in so nam dajali, kruh razne vrste, štruklje, mleko, sir, surovo maslo, jajca, meso strd, cigare in razna druga jedila, kar je kateri zmogel. Kjer je bila vas bolj v stra-.i, so pripeljali na vozovih: vse r^.io dobili zasfconf, da smo kicmaj nosili. Ženske, ki so nesle jesti s'\Y>j;tn žofi;icefcit, so razdelile vse med nas. Bog jim najjf obilo povrne! Ca nam bo zmiraj tako šlo kot zdaj, ne bo prehudo. Nimam!) posebne dobrote, a, ne stradamo nič. Kruha dobimo precej in toplo jed tudi tAikHat na d:i i. Po noči spimo v vojašnicah, po dr.eV,u pa tudi Lahko spr, komur se ljubi. Mogoče da Mimo dobili kje tudi kako delo. Rad bi kaj delrd, ker je bolj kratek čas in se ložje sp:, če se kaj dola. Kupi si (lahko vsajk, kar p/ hoče: kruh, klobase itd. Kruh je t ikaj bolj po ceni kot pri nas; tukaj doVmi ime^itijiiga i ii?;n,'(Y|eg,a. D.p-ha 10 krajcarjev, d> ne morem b'ti lačen, če ga pojem. Ljuba žesia, ne žaluj pre\eč, le potrpi, saj bo kmalu vse mi,uro. Zdaj sem v lepem l.tfru, hudo mi ne gre-. Madžari, Nemci pa so vsi zn so. Vesela boifi, da Se živim. (\relike prašiče zredi za znio, ko pr.'dem domov na fureš.) Srčno vse pozdravim! Z Bogom! * Cirkovce. Dne 17. avg. 1015 je padel na južnem bojišču pri Doberdolu predmojster Jožef Zafoš-nik iz Dragojevasi. Bil je za svojo hrabrost pred sovražnikom odlikovan z hrabrostiio svetinjo II. razr. Poveljnik nadporočnik piše njegovim starišem, da je z njim izgubil srčnega vojaka, oddelek strojnih pušk ljubeznjivega tovariša in ga obranijo za vse čase v dobrem spominu in njegova hitrostna svetinja se bo poslala njegovim starišem. * Fala nad Mariborom. Dne 24. t. m. proti 6. uri zvečer, je bil zaposlen pri elektrarni v Fali Anton Kante iz Cinžata pri prevažanju gramoza s pomočjo dvigala. Ko se je ¡dvignilo dvigalo približno 1 meter nad zemljo, se je utrgala vrv dvigala, gramoz in dvigalo je padlo na Kanteja in ga pri priči usmrtilo. Oblast preiskuje zadevo. * Stoprce pri Rogatcu. Junašloe smrti je padel na severnem bo ¡i še u poddesetnik Ja:nez Rampre iz Cermožiš. To je" že drugi sin 13 vrle družine, kateri je dal svoie življenje za domovino. Padli je brat č. g. kaplana Rampre iz Sevnice. Vrlemu slovanskemu junaku svetila večna luč! Kostrivnica je obhajala v nedeljo dne 29. avgusta 1915 cesarjev rojstni dan na jako slovesen način. Pod vodstvom uči teljice gospe Olge Kovačičeve in s sodelovanjem frimošnijili p, t. fcanHurašev se je uprizorila slovesnost, ki bo ostala domoljubnim Ko^tri'v-čanom v trajnem spominu. Cisti dobiček v znesku 67 K 26 v se je odposlal c. kr, vojnof^krbOvalniemu u-radu za Štajersko v Gradcju. Vsem, ki so pomogli k temu lepemu uspehu, bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala! * Šmartno v Rožni dolini pri Celju „ Zplo nas je presenetila žalostna novica, ki je došla iz južnega bojišča, da je zoi-iet padel na polju časti in slave eden naših rojakov, namreč Janez Kovač* p. d. Smarča-nov. Pokojni je bil v najlepšem cvetu mladosti, star komaj 24 let. Služil je pri nekem topničarskem polku in se je udeleževal bojev v Galiciji. A pred kratkim je došla novica, da mladega junaka ni več med živimi. Počivaj laliko, dragi Janez, claleč proč od rojstne vasice, katero si tako ljubil, in lahka Ti bodi žemljica goriška! Žalujočemu očetu, sestri in bratom pa naše najiskrenejše sočutje! * Dobrna. Dan „zlatega klasa" dne 26. sept. se je jako dobro obnesel. Po odloku celjskega c. kr. o-krajnega glavarstva, se je sestavil poseben odbor za to proslavo. Za načelnika je bil (določen č. g. župnik Friderik Kukovič, namestnica gospa, grajščakinja T. Ružička, blagajničar g. Franc Koren, vj odboru so bili ravnatelj dr. Hiebaum, g. župan in drugi. Dnevni red je bil sledeči: Ob 10. uri dopoldne slovesna zahvalna služba božja v župni cerkvi. G. župnik je v primernem govoru razjasnil pomen dneva „zlatega klasa" in opominjal vernike, da na} bodo Bogu hvaležni za žetev in to hvaležnost naj kažejo s tem, da naj bodo milosrčni in usmiljeni do ubogih posebno sedaj v vojskiinem času. Prav lepo je bil oltar ozalj-šan z šopki zlatega klasjia različnega žita in grozdjem. Popoldne po večernicah je bilo v hotelu Union slavnostno zborov anje naše kmetijske podružnice, Govorila sta: č.| g. župnik kot načelnik slavnostni govor in g. potovalni učitelj Franc Goričan o jesenskih opravilih posebno glede izvanrednih razmer. Po govoru, ki je bil jako zanimiv in je žel splošno zalivalo, je sprejel g. Goričan naročila na sadna drevesca. Slavnostno zborovanje so otvorile naše pevke pod vodstvom naše vrle gospodične učiteljice J. Levstik s pesmijo: jMoja Avstrija" in končale s cesarsko pesmijo. Ta vseskozi lepa si ravnost je kazala, kako je naše ljudstvo patrijotično zavedno. Vsi znaki „zlatega klasa" so bili že dopoldne poprodani in smo morali zopet 250 znakov za prihodnjo razpiečavanje (v nedeljo) naročiti. Bog blagoslovi kmečki stan, ki nas brani in hrani! * Rajhonburg. Tol ko romarjev še ni videla raj-henburška lurška cerkev, kakor v nedeljo dne 19. septembra. Cenilo se jih je do desettisoč. Pač koliko vročih molitev se je izrO.tlo luršJi Gospej za naše ljubljene vojake, za domovino 'n cesarja! Na Stotine romarjev je celo noč od sobote do nedelje premolilo v bajno razsvetljeni cerkvi in prepevalo Marijine pesmi. Od 4. zjutraj do poldne so se braiie sv. maše sv. maše le za vojake in bila je pri vseh cerkev natlače-čena do zadniega kotička pri treh glavnih opravilih pa velika lurška cerkev ni mogla obseči vseh romar' jev. Pač tako ljubi naše ljudstvo 'Marijo, kakor svojo domovino, svojega cesarja! D» si je bila nedelja, ko ima vsak dušni past'r doma ptr.no poslal, se je udeležilo svečanosti več duhovnikov iz domače d okovje in sosednje Kranjske. Tako je bila. dana možnost premnogim romarjem pre;eti v lurški cerkvi sv, zakramente in t;soč in tisoč obhajil darovati za svoje drage vojake. Lepa domoljubna svečanost pri Iuršiki Mariji se ;e končala s cesarsko himro. Pač bo ta slovesnost ostaCa vsem v naiprijet cjšem spominu. V imenu dekanijske duhovščine in romarjev je poslal vlč. g. dekan J. Mešček po trm c. kr. okrajnega glavarstva presvrtlemu cesarju sMečo brzojavko: „Duhovščina videmske dekan,;¡e in des t 's~č vernikov, zbranih v lurški cerkvi v Ra henburgui v ta nrjien, da. molijo za cesarja, slavno zmago in vso avstrijsko domovino, pošilia:o. pred prestol Nje fo ve ga Velič/Kctv,a izraze najgloboveiše udanosti in neomajane z|\fstobe. Jožef Mešiček, dekar." * RajhonburR. Na mnoga vprašanja, kedaj se bo zo;vet vrŠTi kaka, ceifc! /}ia slo\bishost v '.lurškn cerkvi, odgovorimo, da se bo vsako leto slovesno obhajala prva, nedelja v oktobru kot rož^nvenska nedelja. Lurd in rožni venec sta neločljiva. Pri vsaki prikazni je Ma rija nosila rožni ve' ec, Bernardika pa je molila. Lurd krasi krr|sn,a ro?en venska cerkev s 15 oltarji, ki so posvečeni 15 skrivnostim sv. rožnega venca. Tudi lurška cienkev v Ra[fhenburgu je okrašena s 15 podobami, ki predof(ujejo 15 skrivnosti sv. ro- žnega venca. — Cerkveno p,riedstojni3|tvo v Rajhen-burgu. * Zabukovje pri Sevnici. Četovodja F. Spari, brat pišečkega č. g. kaplana, piše dne 21. sept. našemu uredniku: Na južnem bojišču je /dne 18. sept. padel splošno priljubljeni 'Marko Kantužer, posestnik v Zabukovju pri Sevnici. Vdovi in otročičem naše so-žalje, pokojnemu pa blag, spomin. Njegovi tovariši domobranskega polka. Zadnja poročila došla v četrtek, 30. sept. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 29. septembra, Rusko bojišče. Položaj v i z h o d 11 i Galiciji ter ob reki I k v i je nespremenjen. Sovražne oddelke, ki so poskušali zahod,no odiTarnopoia prodirati proti nalšim oviram, j,e naš ogenj zapodil v beg. Vtrdnjavskem ozemlju v VoIhy-n i j i so vrgle naše čete sovražnika iz vseh zadnjih postojank zahodno od gornjegia, toka reke P u t i 1 o -v k e. Dalje proti severu so z naskokom zavzele vas B o g u s 1 a (v k o, katero so Rusi krčevito bfranili, Pri naših četah na L i t v a n s k e m je potekel dan mirno,, Italijansko bojišče. Na ozemlju sedla S t i 1 f s e r je u n i č i 1 a naša a r t i 1 e r i j a v e č sovražnih topov. Italijanski napad na gorsko planoto V i e 1-gereuth severno od C o s t o n a je bil izjalovljen po kratkem artilerijskem ognju. Proti M r z-1 e m u Vrhu in proti tolminskemu o b m o -s t j u se je pričel včeraj popoldne, dne 28. septembra, zelo hud artilerijski ogenj, kateremu sta sledila zvečer po eden napad na i m e n o ¡v a-n o goro in pri D o 1 j u. Naše ovire so odbile oba napada. Pri Dol ju so takoj prepodile naše čete sovražnika, ki je udri v naše razstrelje-ne ovire. Kakor vselej, so ostale vse naše postojanke trdno v n aji oblasti. V obče se pa sovražno delovanje tudi na primorski bojni črti ni raiztezalo čez navadni artilerijski ogenj in čez navadne praske- Srbsko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov, Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Holer, podmaršal. Naj aj novejše ncmšKo uradno •TJ ce Berolm, 29. septembra. Severoizhodno bojišče. A r m a d n ¡a; skupina generalnega m a r š a 1 a p 1. H i n d e n b u r g a. Napad južno-zahodno od Dvinska je segal do Višine jezera Sven-ten. Južno od jezera Drynyaty in pri Postavyju se khvalerijske borbe nadaljujejo. Našla, kavaierija, ki je vojna podvzetja armade generalnega polkovnika pl. Eichhorna z napadom v sovražnikov, bok krepko podpirala, je okolico pri in izhodno od mesia Vilejka zapustila. Sovražnik je ostri brezdelen. Zahodno od Vilejke so bile sovražne kolone, ki so neprevidno prodirale, z artilerijskim ognjem razpršene. Med Vi-Šnjevom in Smorgonom naše čete zmagovito prodirajo. Pri a r m a d n i h skupinah generalnega maršala bavarskega princa Leopolda in generalnega m a. r š a 1 a p 1 . M a c k e n s e n a se ni zgodilo nič bistvenega, A r m a d n a s k u p i n a g e n e r a 1 a p 1 cm. L i n s i n g e n a (v Volhyniji). Rusi so biti vrženi za mesto Kormin in reko Putilovko. Itali j m s k a admiralska vojna ladja zletela v zrak. Kakor se dne 28. septembra iz južno-italijans-kega mesta Brindisi uradno poroča, se je vnel smodnik v smodnišnici italijanske linijske ladje „Benedet-to Brin." Sledila je eksplozija, nakar je začela ladja goreti. Od posadke, broječe 820 mož, so bili rešeni 3 častniki in 379 mož. Med žrtvami se tudi nahaja kon- tre-admiral Rubin de Cervin. Vzrok še ni dognan. „jBenedetto Brin" je bila velika, leta 1901 zgrajena italijanska bojna ladja, na kateri je poveljeval admiral Rubin de Cervin oddelku italijanskega vojnega brodovja, bila je torej admiralska ladja. Dolga je bila 130 metrov, široka pa 24 metrov. Oborožena j bila s 4 velikanskimi brzostrelnimi topovi, s 4 srednjimi in s 36 manjšimi topovi. Ako hočeš biti v torek, dne 26. oktobra 1915 srečen, kupi si srečko loterije „Slovenske Straže". 1 srečka stane samo 1 K. Dabitkovje 1715, vrednost 20.000 K. Štajerski Slovenoi in Slovenke, izkažimo se hvaležne Slovenski Straži. Vsak naš rojak ali rojak nja si naj naroči vsaj jedno srečko. Nisiov: Društvo Slo venska Stiaža" v Ljubljani. Avstrijsko brodarsko društva na Dunaju se zahvaljuje vsem, ki so prispevali' za nabavo podmorskega čolna, ki so zbirali darove in prodajali znake podmorskega čolna. Kdor si ho-öe naročiti tak znak ali želi kakega pojasnila, naj piše na sledeči naslov: „Avstrijsko brodarsko društvo, [Dunaj, III., Löwengasse štev. 47." — Društvo stoji pod pokroviteljstvom prestolo--naslednika nadvojvode Karola Franca Jožefa. P. n. posojilnice se opozarjajo, da takoj pregledajo, ali še imajo zadosti tiskovin, kuvertov in p o-sebno hranilnin knjižic v zalogi, Ako bi jim hranilne knjižice pošle po zimi ali spomladi, n a j jih ž e zdaj naročijo, ker se ne ve, ali bo tiskarna od novembra naprej mogla sploh prevzeti kako delo radi pomanjkanja delavcev* — Tiskarna sv. Cirila. Cč. župnijskim predstojništvom! Ker v zimskem času tiskarna radi pomanjkanja delavskih moči ne bo mogla izvršiti vseh del, naj gg. župniki spove-dne liste za leto 1916 takoj sedaj naročijo. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Zemljevid Srbije, zelo dobro pregleden, z obmejnimi avstrijskimi. bolgarskimi, grškimi, aflbanskimi in črnogorskimi pokrajinami je založil kartografični zavod G. Freytag & Berndt na Dunaju. Zemljevid je velik [70 in 100 cm in stane samo s poštnino vred 1 K 60 vin. Naroča se pri: Gi. Freytag & Berndt, Dunaj, VII., SchottenleMgasse 62. Priporočamo! * Lysoform. Opozarjamo čitatelje na današnji Inserat ■—> Lysoform je najboljše in najcenejše razkuževalno sredstvo. * Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 trann kov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji tozadevni o« glas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani. * Ure. Opozarjamo na Inserat „Ure" od tvrdke Konrad v Mostu na Češkem, ki je ena največjih tvrdk te vrste na svetu, Naši čitatelji naj pišejo po cenik, kateri obsega 4000 podob ln se dobi zastonj. Naslov: II. Konrad, razpošiljalna ur, Most na Češkem št. 800. Ustnica uredništva. V n r b e r g: Povejte, komu < e je to zgodilo in ali so priče, kajsi sicer j obj t» neverna. Pozdravljtoa' — Vojak na Doberdolski planoti- L' pišite, a poročate c»m k atke, zanimive dogodke novejših dn , Zastarelo nima tistfga cčiiika Vam :'n vgfm sltvenskim jnna-kom na jugu izkotlačiti trop v tekočino, da se z-moči in ohladi. Med kipenjem se pazi, da se klet- 'preveč ne o-hladi, zlasti pa ne naglo, ker bi se sicer kipe nje u-stavilo. Kad, ki petijot v njej kipi, se 'potem še po-krije, da kaj nesnažnega ne pade r.oter. Cez 3 do 4 dni se tekočima iz kadi odtoči in se izjjreša ter se iztoči vse skupaj v, čist sod. Sod se na to zapre s kipelno veho, da petijot v Djem lahko dokipi. Po končanem kipenju se — če je le mogoče — sod z dragim petijotam do vrha zalija in se rahlo zamaši. Kad«.r mesca novembra ali decembra vino prvič pretakamo, da ga ločimo od drož, vlijemo vse drože iz vina, ki smo ga bili napravili iz zdravega (ne iz gnilega) grozdja, v petijot in ž njim petijot dobro premešamo ter sod zopet zajmašij ;o. Od vinskih drož dobi petijot Se boljši (bolj vinski) okus in nekaj več kisline. Ko se potem približno v onem mescu, drože v njem zopet poležejo na dno, pretočimo petijot v nekoliko zažveplan sod, da je bolj1 stanoviten Ln da se rajši Čisti. Proti spomladi ga raztočimo v manjše -sode in imamo na pipi vedno le majhen sod, veeje sode pa zalivamo in jih imamo polne. Pri tej priliki * peti jot lahko preoedimo ali prečistimo — Zlasti, 6e pijača ui zadosti čista. Ce se nam pa zdi pijača, preslabotna, lahko dodenemo še nekaj čistega špirita ali/ kakega vinskega žganja. Ker je navaden Čist pesni (t. -zv. konzjuiani) sladkor zelo drag, naj še opomnimo, da za napravo petijota lahko rabimo tudi manj čist sladkor, ki se dobiva v trgovSni pod raznimi imeni (v obliki grisa ad zdroba) in ga lahko vsak večji trgovoo preskrb-. Končno naj is omenim zakonita dokfcila, ki se tičejo petijota. Za napravo petijota za domačo rabo ni treba nikakega dovoljenja, pač pa mora gospodar do 31, januarja vsakega leta naznaniti županstvu (in to zopet okr. glavarstvu), koliko petijota je napravil in koliko oseb (družine, poslov in delavcev) ima pri hiši, ki jim je pijača namenjena. V vinski kleti ali v hramu je pa treba sode, v katerih ss hrani petijot, označiti z napisom petijot, domača pijača ali podobno, in poleg toga je na vsakem sodu napraviti neizbrisljiv ležeč križ. Pri Sv. Kr ižu pri B lih v«cah te bo Rožni-vensko obbajek. po navadi prvo nedeljo mssecs okt®bra (3. oktobra). ' ,79 "VSa» (staro) do'»?*® tel se Se dobi v Pll@{aH! Naslovi se izvedo v ž?sp-nišču. 67 7 ~~ ~T7v 250/14/23 Prostoioljiia sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. sodišču v Celju je po prošnji lastnika, to je zapuščine po Jožefi Kresnik na pr«daj po javni dražbi zemljišče vi. št 127 k. o. Teharje za izklicno ceno po 12000 K. To zemljišče obstoji iz hiše in gospodarskega poslopja, iz njiv in travnikov v izmeri po okroglo 2 hektarov, vse v neposredni bhžini farne cerkve v TehaiTih, ter konečno iz gozdne parcele v izmeri 189 arov v Kresnikah. Dražba se bo vrSila dne 2. oktobra 1915 ob 11. predpoldne pri c. kr. okrajni ssdniji v Cilju v sobi št. 10. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejme. Vadij znaša 1500 K. Na posestm zavarovanim uj»tufe*m ostanejo ,:a>tavne pravice brez ozira dr prodajn® ceno. Dražbe*o izknpila je položitti pri sfcdniji. Dražbene pegoje je Mogoče vpogledati pri c. kr. okrajni sodniji v Celju. C. kr. okrajno sodišče v Celju oddelek IV dne 16. septembra IDI5. 67e Naznanilo. N&d, Op. Kmmi, distrll^ sdrttvnlk v 2sk«, naznanja, da je okre?al od svoje b»lezni in da začne •d 13. t. m. zopet redo« ordinwati, izvzemši težj operacije. Pri. tej prSibi izrekam stoj« najtoplejšo z:< hvalo vsem prijateljem in znancem, ki so mi v tak < botezai izrazili svoje sočatje. Žalec, dne 12. sept. 1916. b is Dr. Kun si, Pr&tf lAUZLJIlfOSTl raoraaao ee tembolj varovali, ker »c »eda] nalezljive bolezni, k» kor Skeriafica, Spüpce, osepnifle. kolera, legar v večji saori pojavljale. . Zate se naj rabi pevso*. kjer m fcoleeaii pokaJtejo, dobro raafctftevala* sredstvo, ki saj bi KS* ▼ vsaki hifci na ras polaga. P« pretetfasik j« ▼ eofaSjosS aajbOtyie raskaSevaln, sredstvo v zavodu proi. Leifler, LiebreWk, Preeksner, Direata j ia«, Piailtor, Voiftim, Pertü Öd. M je brez daha, kras «rtru?a in f »«al fcr ee iefe' ▼ vaall k karal ia v icnimih «t»}. **■ ('Man 9 stekle) za t» * Uspeh Lyeoforma je zaneaijlv iu »artov ln se zato od vtcOtag, zdravnika rabi za raafcn&evaRie ▼ *>laiiki podtelji, za n*)ivJ»e>' r«®, oteklin, sa antiseptano obvoK* ln za trigaa^o. Lj-soform-snilo je fino, aalJea® milo za toaleto, ki vf>eUs: 1 odstotek Lysoforma ter antiseptldao oKnkuje. To milo ee Vat ko rabi tudi "pri naiobSafijivei&i k»; i. kalror tadl za otroke in de jenSke. Ono naredi kožo mehko tr proi -> ter nareja jako aro matežen duh. Zadostuje le k» ekmesiifeie, ker en ko» s» ia«a ae^iesinje. Keatad sU M 1 K I) vinarjev. ^Pfeffenainz-Ljuiferni" je Mtf niSntaiioito, a»flsep«»v netna voda, ki sla» duh iz ust take»i in gotove prsftese, zobe c beli in ohraai. Babi se lahko tu« jri ^ahe*» v grla, pri k»f lja, pri katar«, ca «r^ta«** M «JraTniHdS Wa vode aado»tnje «no par kapp«. Iz^saa stane «a»? 1 X sn v tec ee d^i v vsak* iekanril bi «iretoriji. 2e*Vmivo k»{5 go z naslove«: .Zdrav}» ia rmkrti.C*»]* (®»**»t&el» BniPe.-iafokliojt) poMJe sa «Atevo zaslmij i* poStnine presto: Ch*x»> ker HTJBMANN, B-rferent der Lys«for£nwerbe, Vie», XX., T* trasetijaoee 4. Orehowa in ieseitcva! debla (hloda). kupuje m n^bi^šc- c®ae, istetake tudi ES SCUfi@¥l3 vsako množino. Ponudb potil Milita 4i4enfeS4 gegen Ktwa 141 * na anančnoj pisxrna Kieareich. Graiec. b58* ms is«^ is gsas if SsitiHiiisüö sž p?gSs^sS MlifeÄ üssfetoü Ti«, ¿K« 2'. septnnbr» ¡516 71 84 7 82 Ž7 i>ae*j, Äs- 25. «eptMBtn j «15 1* t». M «1 11 SBrntraamaiwsa 1001 domate pijače oevedijofe, slackae in Sejo gaseče »1 lahko vsakdo sam napravi z majh>l* ni »trotU. V zalogi bo: anaaas, j a« bolčnlk, areaadinec, malinevec, m«J* katni hraSoveo, poprovi metovee, >e» BNirax4«vee, prveadorec, rlšcjeveo. Neuspeh izkljnčei. Fa doma*« pijana m l*hko pije poleti bla4xa, pozimi t>divr*> 5a BiMeato ran ia tganja. Sestavino z natanenin» mave* diloa stanejo X 44® franko po povzetju. Na pet takih por» eij dam eao tmšloa). Za ekonomije, tvorni««, ved|«, gospodarstva, doUvateo tU., mepreaeslgjiv« vradnosti, ker to d*> lav«a svoifi Ia ae opijaat ia dolseonožnost nič ae trpt «1 Jaa. Cfcf^iok, Brit« 83 ., rarsk Zfcije (glav») kepsje M. Borite-j» Maribor St&Hnrg- 578 TrgsvskBja pemsinlte! is aSanse iz poitee» hii» »prejme takoj m (Tffvfiao z »siMira Steks Rabid, Bv«diite «¿v feaj. 180 Zsbsle kupi Htiurjei aaCUdaik t Ba&h na pestaji 62 \ FriStit|a ulesetk fwr«jo« Aaton Bngact, k«r»J F«hcei p IU ri>ur. 59i Zanesljiv Mtjtr, s kiriiKi isvretniaii ljadai, ki fazasre »i? ko ksietijsko dele, i&ee aiošbo. Na«bv v aprav-e&tvo ped „M»jer 4!. 5M:< K»e i, nwauc d^kla staro cd 14 bt do 18 sli 2» 1« rajeaa dela sa kaatSfe, heij ¡ri^iosto »«tjaa siožta. Naatej »so;. Penndbe sa *f*aaiitTti »Dekle* it. 58i Besni za nakup aak bS(>e v io biwn 2 »ob; £■ «.efetj p^ja ia »sflsn&gijik traven. Želim -'Sjf« pri eerkvi ali v tegn. Dvoje ljudi narea gm*ne. Peiadaiki saj Katsjičao aavedejo c*ao. Poandle aa Pobr.ijf Maribora, ee«ts, ■a Zrkovee it 57. 4*96 40 KoUrkih «š^tov QBÜi ti-toj JesCk tovarna ss» rtroie sater= (Melje). sk Kupuje* Gvšjc vr ao, kaf* m is jagpit, haV.w ud; vssfeers»^ ilr»r« koie M ¡afcJbilph ; E. ^«finitz, MrrW, «kmamštk ai. 7. *m> Oženje* o. g-fjaist ia 6h6Las!st tajnik, kM ky-aaeaici h 1 aä 15. aav«Kbrmn t. L 34ar 35 iet, feiaurj«i, praktiisn, izkcien or »cist, kot oMistki tajnik Saa d»-ielne vladso eknžnjn. z msfito Apsüni«o (2 otroka). Sprejme tod «trk»ptiiko stavbo sdi tni se sprejme [roti dobri plači v sredi iioremb/a na Gornji r olskavi pri rodbini Kart:n. 54! Prnsia we lepa niv* hiša s 3 sobami, kuhinja veia, klet. peril^ioa, drvarni,- e, arinisii h!evi, veliki trt. in njivi" pri domu. Leži ob lepi cesti. 10 minut ud postaje 25 mi-r.ut od cerkvi-, 9 let davka prosta. Proda ne ¡Kid lahkimi pogoji Jurij Gaber v FUtiujivaji poita Slifn ca pri Mariboru GiW ihkRiffii ur, zkteisü iu «rettr- Heai g»w»4tewki>; m toHeteih pre&ze-«»Vjprafeetc. Prištevanja m lllsat KsBii, c.kr. dvfluai lolRMttJj t Mestn (SrSx) il SCa (beSka). KbSks^ot« K š-33, fe. «i^P» K 8-40, Äkliwie X ieo, d^äoe ii»iit3*e' a iscssAra 4 K. - f^J» p« ie^a. Sftu tm*. - žteaeajea« (kanfwia ßt 4ea» «aea^. Vtea te «Sötae*? kupim r*ak.o po-ljnV»!i rSiwifin» Jnlii Slag«, stav-Ws Mwiker. ' MeiSagaof. US V ia kraja eh tehtmim ia cesti je ig li-;rs, zbäte- hiäa z a«ks| «aSi r*ä«VK«e «sanlje. Cena 12.»6 1csa. «/« psiorii» «vete lrfifce Tei pove t^Tivnii*ri» fad ^Hiša ob nesti it. 51s « Knöfer lene Urwo predlv* po rteaSS Mai. Umssk» sprejmem pe 5 kj p«k»t m PCÄ;. iaiBO l"®kc Port*'.! KctxaJ*nt j arij ob M idew». mh Väßfer B 4 de 6. äetoatimi mei mi m in ai krtvar. Stev benik Jalij f9ss*r, Masftor, Mal Kaghrf. _____ K>! TKSSi; I? 290*5« sarsgaie v etdac ids ir. » Ssfew» pfeöt» starb« «ssisfer Jtii) i mui i ii. kega lesa za kurjavo. 'Ponudbe z navedbo een za|'enr kubični meter od vagona in sicer na postaji^ kjer se nalaga. Navesti ase mora tu- di vrsta ponujenega lesa. Ponudbe se naj -rm —fT^—Tn.».,.! sht Trgfflilfc-rr takoj vložijo pri gorej označenem skladišču. „ «.__ ^»«¿lajSaflčBfc | [Maribor, dne 23. sept, 1915. Upravna komisija c. m k. vojaškega oskrbo? alnega skladišča v Mariboru. s«? Opravilna številka: E 1810/15 7 Dražbeni oklic in poziv k napovedbi. Na predlog zahtevajoče stranke "dr. Radoslava Pipuš, odvetnika, v Mariboru, bo dne 10. novembra 1915, predpoldne ob 10. uri pri tem sodišču, v izbi št. 27 na podstavi s sklepom z dne 23. septembra 1915 E 1810/18-6 odobrenih pogojev dražba sledečih neprimičnin: zemljiška knjiga (Spod. Radvanje I. del), vi. št. 395, označba nepremičnin stavbena parcela štev. 159/1 s hišo št. 3 in stavbena parcela št. 159/5 s hišo št. 4 Spod. Radvanje z gospodarskim poslopjem št. 5 in vrtom v meri skupaj 657 m2. Cenilna vrednost 15220 K 50 t najmanjši ponudek 7631 K 75 v vadij: 1522 K. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Zemljiško knjižni urad naj zaznamuje določitev dražbenega naroka. C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV. dne 23. septembra 1915. Mo Tvrdka Stevni trs ite 10» tik fern© tm&wm, Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiva kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni £J Posebno priporočam od predenča očiščeno: Demsče ali ispjfeš® dsftüiné potem lucem«? aEI Hsieife®, Sakernaf snkrat kositi, ESP«?sef, takosvsea ve&a detelja, Travlao seme mokre in rahe Ravnike. Sfsreigj»«« sem«. Üünketnovc rtpc, redeče dolgoval, rumene dolgo in okroglorato, Svinjske £al«to< Vadi vrat semena xa vrte, kakor tadi raf5|0 i» fVtplo %n vinograde, ©fei'nega chiska pričakajoč biloiim % vele-spoéto? aaj ena _ M. Hočevar _ Glavni trg1 it. 10, tik farne cerkve kovina Ipicefiislfia'bliis. Zdole pri Yidmu iS ped. Itajersko). Dobro, pristno, rndeče ia belo rlao m fie ki|l. Daljna pojasnfa la doba pri It. . r ni o g a, trgovec, Zdole, osebno ali pa piameno. 575 Cena 1 steklenice jo 1 krono. Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice sa rdečico: Uspeh vrlo povelj ni! Gospod Janez E. piše: Prav dobro pomagalo! 9 orlu. 464? ?S Kapljite za svinjefV gp