Najavantgardnejša je resnica
ADESPOTON
'N
J
Valovna dolžina Drage
Ze devetnajstič se DRAGA ponuja naši javnosti za sproščen in prost razgovor o problemih, ki so za naš slovenski narod aktualni v tem trenutku, kot so bili aktualni v časih, ko je bila naša usoda postavljena pod velik vprašaj. Društvo slovenskih izobražencev torej ponovno daje na razpolago svoje študijske dneve, da razmišljamo o pojavih, zaradi katerih smo v različnih sredinah zaskrbljeni in smo prisiljeni se spraševati, ali imamo kot narod in družba še neko skupno prihodnost in če bo ta prihodnost spodbudna in obetavna.
Letošnji program se bistveno ne oddaljuje od tematike preteklih DRAG, na katerih smo sistematično raziskovali, kakšno je naše stanje, kam težimo, kakšno prihodnost si pripravljamo in kakšno usodo nam krojijo drugi. Spraševali smo se o prihodnosti slovenskega naroda. manjšinskih skupnosti, v katere smo razdeljeni, skupnosti verujočih, razkropljene slovenske skupnosti v svetu, skupnosti demokratičnih ljudi... Spremljevalec naših DRAG bo morda ob tem vzkliknil, da smo te probleme že obdelali do onemoglosti, da se ne znamo rešiti obvezne in moreče problematike, da smo brez domišljije, da ne vidimo preko domačega plota. Spraševal bo, ali bi ne mogli biti bolj sproščeni in manj obvezni pri teh izbirah? Ali je zares nujno, da se ta tematika vrača kot stalnica na naše študijske dneve? Kaj pravzaprav pomeni, da se vsi nenehno in na vse strani sprašujemo, ali bomo preživeli. Ali ni res, da ostajajo vprašanja brez odgovora, ker so še vedno nerešena, ker še naprej ne vemo iz zagate, ne mi, ki nimamo moči in oblasti, da bi zadeve zasuknili v pravo smer, ne tisti, ki bi to mogli in so za to tudi poklicani? Ali ni torej res. da moramo najprej razčistiti te probleme in da je napočil čas, da odgovorimo na vprašanje, kaj4 pravzaprav hočemo, ali .jilti'-.' -čm
dalje na 4. strani ■
XIX. ŠTUDIJSKI DNEVI
□ Sl -TRST- 31. Vlil., 1. IN S. IX. ‘84
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, Narodna ulica 89 Petek, 31. avgusta 1984
Ob 17.00: Predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi zastopnikom javnih občil in javnosti.
Ob 17.30: KLJUČNA VPRAŠANJA SLOVENSTVA V OČEH MLADE ZAMEJSKE GENERACIJE.
Diskusija o rezultatih ankete med tržaško študentsko mladino.
Sledi zakuska in družabnost.
Sobota, 1. septembra 1984
Ob 16.00: SLOVESNA OTVORITEV.
Po otvoritvi predavanje: VPRAŠALNA POLA SODOBNEGA SLOVENSTVA. Zedinjena Slovenija, matica - zamejstvo, politika - kultura, kozmopilitizem in provincialnost, svoboda danes.
Po predavanju diskusija.
Nedelja, 2. septembra 1984
Ob 10.30 predavanje: MED VERO IN NEVERO.
Razpetost modernega človeka- med vero in nevero, med temo imanence in zarjo transcendence, kakor jo doživlja sodobni slovenski znanstvenik.
Po predavanju diskusija in kosilo.
Ob 16.00 predavanje: KJE, DOMOVINA, Sl?
Priznan kulturni delavec bo razgrnil stvaren in kritičen razgled nad našimi obzorji s posebnim ozirom na tretjo Slovenijo.
Po predavanju diskusija, sklep, družabnost.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem.
NAVODILA
XIX. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo 31. avgusta ter 1. In 2. septembra 1984 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89. Posebej opozarjamo, da se bodo letos začeli študijski dnevi na Opčinah že prvi dan, to je v petek, 31. avgusta. V primeru slabega vremena bodo v dvorani Finžgarjevega doma [tel. 040/211-113).
* * *
POJASNILA IN PRIJAVE: DSI, ulica Donizetti 3, Trst, Italija. Od 27. do 30. avgusta med 17. in 19. uro po telefonu na št. 040/768-189.
PRISPEVKI za študijske dneve so prostovoljni In jih lahko izročite med »Drago« v pisarni.
* * *
Dopisniki in fotografi se akreditirajo na sedežu DSI do četrtka, 30. avgusta.
Draga se poslavlja od dveh zvestih prijateljev
FRANC JEZA
Ko se DRAGA poslavlja od Franca Jeze, se ne poslavlja samo od enega svojih predavateljev — v DRAGI 1969 je namreč skupaj z dr. Dušanom Mendlom spregovoril o možnostih za mednarodno uveljavitev Slovencev. Ne poslavlja se samo od enega svojih najbolj zavzetih diskutantov, saj je praktično ni bilo DRAGE, ki je Franc Jeza ne bi aktualno razživel in s svojim brezkompromisnim nastopom tudi žlahtno sprovociral. Poslavlja se od ene tistih humanističnih energij, ki še napajajo naše narodno telo in od katerih tudi DRAGA navsezadnje živi. Z eno besedo: poslavlja se od enega najzvestejših dragovcev,
od človeka, ki sta mu bila slovenska samobitnost in svoboda vse. Kdor je živel na Opčinah, je lahko videl njegovo luč goreti tja do jutra: z njo je izgoreval on, ta edinstveni outsider v puščavi slovenske uvrščenosti. Še ob lanski DRAGI smo ga videli — bilo je ob nedeljskem predavanju dr. Vospernika, ko je hitel po dvoriščnem prostoru za vnučkom, ki se mu je bil izmuznil iz nadzorstva. Ali ni bilo v tisti kretnji skoraj simbolično predajanje dragovske zvestobe rodu, ki pride za nami? Letos ga telesno ne bo med nami. A nedvomno nas bo spremljal iz tiste večnosti, v katero je kristjan Franc Jeza verjel.
Dr. ANTON KACIN
Z dr. Antonom Kacinom, možem kremenite značajnosti, šolnikom velikih zaslug in dolgoletnim javnim delavcem na primorski njivi, je DRAGA izgubila prijatelja s svojevrstnim primatom. Bil je namreč prvi, ki je kot predavatelj stopil na njeno tribuno v daljnem 1966, komaj je DRAGA, ta velika zamisel profesorja Jožeta Peterlina, zaživela. Nastopil
je — bilo je še sredi gozdičev in vinogradov zemljepisne Drage — v plejadi sogovornikov, prav tako vnetih delavcev v našem narodnem vinogradu: dr. Inzlca, dr. Poštovana, dr. Janžekoviča, dr. Lokarja, dr. Vospernika, dr. Štoke. Govoril je na temo, ki je postala za DRAGO tako rekoč klasična, tema njenega železnega repertoarja: Položaj Slovencev danes. Potlej na tribuni DRAGE sicer ni več nastopil, a njegova
stroga silhueta z visokim razum-niškim čelom ni nikoli manjkala v prvih vrstah med poslušalstvom. Ob njegovem grobu se DRAGA hvaležno klanja svojemu zvestemu prijatelju.
Nekaj odmevov na Drago ’85
Draga 1983 je za nami. Predavanja lanske Drage so bila na voljo v raz-množevini. Gotovo bodo tudi letošnja prihodnje leto, saj Draga kot svobodna tribuna misli in pogledov ne sme zamreti. Veliko resnic, znanih, manj znanih in tudi nepoznanih človek tam sliši pri predavateljih in v posegih po predavanjih. Obnavljajo se poznanstva, sklepajo nova, nastajajo nove pobude. Zlasti pa se utrjuje svobodna demokratična zavest in spoznanje, kakšno bogastvo je SVOBODA misli in besede.
K.H., Katoliški glas, Gorica
8. septembra 1983
Zdi se, da svobodnost mikrofonov v Dragi ni do konca izrabljena in tako bi se utegnilo naključnemu u-deležencu zazdeti, da je miselna intonacija razpravljanj nekoliko enostranska, živahne in pluralistično odprte debate nekaterih prejšnjih srečanj pa bi zgovorno ovrgle takšne vtise. Letošnja debata je bila nekajkrat izredno zanimiva, ob drugih priložnostih pa se je ustavljala ob vprašanjih, ki so bila samo na robu
predavanj ali pa še tisto ne. Prav gotovo so bili nedeljski posegi najbolj aktualni in nekateri tudi ustvarjalni. Od ženskega duhovništva pa do domnevnega nepotizma papeža Pija XII., tako široka je bila paleta vprašanj. Pač pa so se popoldne, po predavanju dr. Vospernika, sko-ro vsi govorniki vedno znova vračali k manjšinskim vprašanjem. Nekateri so izzveneli rahlo črnogledo, drugi pogumno, tretji so očitali zunanjim dejavnikom premajhno skrb za manjšino. Piko na i je debati dal pisatelj Rebula, ki je s pravo preroško zagnanostjo pribil, da je narodnostna pripadnost zunaj vsake debate, da je to danost, ki nas presega. Nihče od zunaj ne bo mogel pomagati manjšini, pa čeprav bi imel tudi najboljše namene. Manjšina si bo kovala sama svojo prihodnost z resnično poglobljeno narodno zavestjo.
Uradni del srečanj se je končal s sončnim zahodom, prijateljski pogovor pa se je še nadaljeval. Gostoljubni domačini so s postrežbo in razstavo tiska v dvorani poskrbeli za okolje, ki je kar vabilo k prijatelj-
skemu pogovoru, k sklepanju novih poznanstev in poglabljanja starih. 11 to je poleg znanstvenih in kulturnih informacij, ki jih dobijo udeleženci, tudi namen vsakoletne Drage.
D.K., Družina, Ljubljana 11. septembra 1983
Kot že v preteklosti je torej tudi letošnja Draga živo odražala iskreno zavzetost za slovenskega človeka kjerkoli že ta živi. Študijski dnevi so nasplošno uspeli. Udeležba na njih je bila številna celo iz osrednje Slovenije, in to kljub pologu za prehod čez mejo. (Resnici na ljubo so ga vsaj nekateri bili oproščeni izrecno zato, ker so bili namenjeni nanje). Draga vsekakor ostaja kulturna manifestacija, ki po svoji pomembnosti presega zamejski okvir.
NOVI LIST, Trst 8. septembra 1983
Ne bi tu pisali o idejni kolokaciji »Drage«, saj je dovolj jasna, kljub razlikam, ki seveda obstajajo v vrstah njenih »somišljenikov«. Dejstvo pa je, da organizatorji, to so tudi letos poudarili, zastavljajo »Drago« dokaj ambiciozno. »Ena izmed redkih slovenskih svobodnih tribun«, »ne-nadaljevanje na 4. strani H
01179SG
Draga - študijski dnevi od leta 1966 do 1983
2.-5. septembra 1966
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev
danos
Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem
Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije
Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu
Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.-3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost
P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
31. avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope
Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina -Samospoznavanje - Možnosti
Dr. Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog Cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki modernega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev
Dr. Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina
Dr. Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji
Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija
Dr. Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30.-31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stol.
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje
Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit -Ozadja in posledice
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo
Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito
Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5.-6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost
Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost
Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe
Dr. Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture
Inž. Vladimir Vremec: Idejno - kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu
Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.-5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Politično-ekonom-ski položaj Slovenije po zveznih u-stavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.-3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem
Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.	-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem Dr. Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7.-8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile
Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Skupna Koroška« Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci - zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.-7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost
Dr. Pavel Apovnik, dr. Damijan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej:
Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza]
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik: Tudi ti so polagali temelje svobodi
4.-5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel]
3.-4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo]
2.	-3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija in demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva
Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnici: Komin-form in slovenstvo (okrogla miza)
dalje na 4. strani ■
Nekaj odmevov na Drago ’83
kak slovenski parlament«, poudarjanje intelektualizma, evropske širine, deklarativno odklanjanje provincia-lizma so izrazi in trditve, ki dajo misliti na duhovno in miselno svetišče, kjer besede niso branjevska krama ampak žlahtna valuta. In tu
Valovna dolžina...
sploh hočemo preživeti? Šele potem bomo zares lahko sproščeni in bomo lahko sprostili domišljijo za pridobitev novih kvalitet v življenju naše družbe.
Draga se torej ponuja v nadaljevanje začete diskusije in se daje na razpolago za vsak tvaren in konstruktiven napor pri oblikovanju pristne, nacionalno usmerjene politike, ki naj ne bo odraz izključno strankarskega ideologiziranja in sebičnih ciljev in namenov, da bomo znali odgovoriti, ali smo zares še en duh in eno telo, ki zna misliti v smeri duhovne celovitosti naroda, če nam je v materialno to že onemogočeno, da ne bomo še naprej deležni samo političnega posilstva ideologije in nacionalizmov.
Tako, pristno nacionalno (in ne nacionalistično) je izzvenela slovenska manifestacija na goriškem Travniku. To ni bila samo zamejska stvar, izzvenela je v duhu vseslovenskih taborov pred celim stoletjem in bazoviškega shoda iz leta 1952. Gorica odmeva v nas kot dober občutek, ker nam je vlila samozavest, da smo še sposobni zbrati se pod skupnim znakom za pristno narodno stvar. Dokazala je, da je v nas več zavesti, kot smo mislili, dokazala, da še ni čas za starčevsko upogljivost. Iz Gorice je pljusknil val optimizma, ki je oplemenitil marsikatero dvomljivo dušo in dal novega zagona marsikateremu omahljivcu. Tudi DRAGA se postavlja na to valovno dolžino s programom, ki je zamišljen, da spregovori o zadevah, ki se s Slovenci dogajajo na tem prostoru ob meji, v domovini in v svetu.
se znajde »Draga« večkrat v precepu in v njem se. je znašla tudi letos.
Resna, trezna in poglobljena predavanja ... pa le ne dopustijo padcev v gole čustvene izlive. Debata se kljub vsemu strezni in pridobi na kakovosti. Čeprav se je tudi letošnja Draga zaključila s tako ekskluzivnim pojmovanjem Slovenstva, kot ga je izrekel Alojz Rebula, da se je poslušalcem (nekaterim) zastavilo resno vprašanje, ce je vse tisto, kar smo Slovenci ustvarili izven krščanske strehe sploh še slovensko. Veliko vprašanje tudi za katoličane. Je Prešeren stopil na slovenska tla šele po neki domnevni spreobrnitvi na smrtni postelji, ali pa so vsemu tistemu, kar je ustvaril prej, vrata zaprta?
A.M., Primorski dnevnik, Trst
7. septembra 1983
j;
Najbolj aktualen je letos nedvomno bil nastop dr. Sirca, ki ga pa niti za silo zaokroženo in celotno ni povzelo nobeno poročilo. Najbrž je njegov govor bil za liste in organizatorje Drage prekččljiv. Ker predavatelj besedila ni‘imel napisanega, tudi iz zbornika razprav na teh študijskih dneh, ki ga za vsako leto z zamudo izda DSI, ne bo moč natanko zvedeti, kaj vse je dr. Sire obravnaval. Se manj pa seveda o vsebini debate in kdo še je v njej oglasil. Zamejski tisk in zbornik načelno izpuščajo oboje, četudi je prav debata zmeraj naj zanimivejši del Drage.
Lectar, Vestnik, Buenos Aires ______ okt., nov., dec. 1983
V pripravi je zbornik
DRAGA '83
s predavanji in debato lanskih študijskih dni.
Na razpolago so tudi zborniki nekaterih prejšnjih let.
To nas uči sama »Draga«, ki se je tudi letos, že v diskusiji, ki je sledila reviji in v naslednjih predavanjih, izkazala za zborovanje, ki lahko pluralizem zreducira na ozke tirnice ostrega antikomunizma in v zanikanje sedanje ureditve Jugoslavije ...
Nekaj pa je res, Draga ne bo nikoli priznala, da na primer italijan-
ski komunisti podpirajo boj Slovencev. Ne mislimo tu na priznanje kot na pohvalo, tega si od Drage ne moremo pričakovati. Neko vprašanje pa bi si Draga ob razpravljanju o slovenstvu le lahko zastavila: zakaj katoliške stranke in «pluralistične« države zanikajo svojim manjšinam pravice.
Delo, glasilo KPI, Trst 8. septembra 1983
* # *
Draga - študijski dnevi...
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-let-nici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
30.-31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes Prof. France Perko: Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost
4.-5.-6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Oualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji Viktor Blažič: Problemi razvoja,* narodna zavest, pluralizem
3.-4.-5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji Prof. Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Prof. Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2.-3.-4. septembra 1983:
Prof. Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialnega tiska Dr. Reginald Vospernik, prof. Alojz Rebula in Vinko Ošlak: predstavitev
1.	številke Celovškega zvona Dr. Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Dr. Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Dr. Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
r
Draga '84 — Supplemento al n. 5/6 del 60 mensile MLADIKA - luglio 1984. Sped. ^ in abb. postale Gr. III/70 - Autorizz. 0 Direzione PT di Trieste. Priloga št. 5/6 ^ MLADIKE. Odgovorni urednik Marij Ma-BC ver. Registrirano na sodišču v Trstu, D št. 193. — Tiskala tiskarna Graphart.
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICI)
č 67
II 117 9861984
998530733,P
COBISS 0