Narodne stvari.
Nekoliko sklepov
na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov v obče, in slovenskega naroda posebej,
povzetih iz primerjanja njihovih jezikov. *)
Posnel po F. E. Vocel-novem sestavku  „0 vzdelanosti Slovanskčho narodu v prvotnih sidlech jeho" prof. J. Majciger.
Doba, o kteri tukaj govoriti hočemo, leži daleč pred našim znanjem spisanih spomenikov in sporočil, sploh daleč pred znanjem zgodovine slovanskih narodov. Nahaja se sicer tu pa tam kaka nema priča teh časov, kak gmotni ali materijalni ostanek, izkopan iz starodavnih gomil, kak meden malik, kako orožje ali kaka posodica, pa to so vendar tako redke priče in tako ma-lobesedni oznanjevalci svojega časa, da se iz njihove besede le v obče kaj povzeti in sklepati da. Dozdeva se po tem takem, da v one meglene dobe ne prodere oko, da bi mu bilo takratne razmere na tanko prezreti in pregledati mogoče. Pa vkljub tem neugodnim razmeram imamo sredstvo bolj zanesljivo in bolj zvest glasnik svoje dobe kot stare letopisce in iz grobov na dan stopivše starine. Bolj zvest glasnik, pravim, zato, ker je vsakemu ljudstvu najbolj drag zaklad, najbolj zanesljivo zrcalo njegovega mišljenja in življenja. In to sredstvo, ta glasnik je jezik, kterega korenike in oblike dostikrat segajo daleč prek mej vseh druzih zgodovinskih sporočil. V njem se izrazuje duh in izvirna posebnost narodova, je kakor Vocel pravi, nit Ariad-nina, ki pelje v blodišču predzgodovinskem do prevaž-nih zasledkov, do kterih dokopati se drugače ni vec mogoče.
Kakor vednosti dan današnji stoje, imamo po Miklošičevi razredbi desetorico več manj med seboj različnih in podobnih slovanskih jezikov, in ti so: staroslovenski, novoslovenski, bolgarski, srbskohrvaški, maloruski, ruski, češki, poljski, gornje- in doljesrbski. Schleicher jim še prideva beloruski in pa polabski,
*) Jako zanimivi sestavek smo zanašaje se na prijazno dovoljenje Častitega gosp. profesorja vzeli iz letošnjega šolskega programa mariborske gimnazije, ker je vreden, da ga izve" ves čitajoči
slovenski svet.                                                                             Vred.
*
311
312
ki so  ga   zdaj   ponemčeni  prebivalci  pokrajin  spodnje Labe govorili.
Da so vsi ti jeziki nekdaj činili eden edin slo-vansk jezik, to je jasna stvar vsakemu, ki mu razvijanje posameznih jezikov ni na čisto neznano, in tedaj tudi vsi te jezike govoreči in dan današnji bolj manj sebi odtujeni rodovi eden edin slovanski narod. Gotovo je pomembno in ni ne brez zanimivosti, da staremu Slovencu pomenja beseda „jezik" ne le govor lingua, ampak tudi narod natio.
Slovanski jeziki pripadajo z helenskim, latinskim, cehovskim, germanskim, perzijskim in indovskim oni ogromni j eziko vi betvi, kteri so učeni ime in do evropski*) nadeli. Sorodnost teh jezikov se pokazuje v jednakosti korenik, besed in obrazil ali slovek besede izpeljujočih, posebno pa v podobnem načinu sklanjanja in spreganja. In ta sorodna znamenja v vstrojbi indoevropskih jezikov so nam ravno toliki dokazi zato, da je indoevropsko pleme v davni minulosti med indovskim in hvalinskim morjem prebivajoče jednega in istega jezika se posluževalo. Že v neznanem praveku so, rekel bi, izrojile razne rodovine tega plemena iz prvotnih se-lišč svojih in se podale v zahodne pokrajine in tako obljudile veči del Evrope založivše tam početke narodom, kterih jeziki so v daljnem napredovanji vekov vlastni obraz dobili, pa vendar v svoji vstrojbi ohranili spomenike nekdašnjega skupnega izvira. Bila je to doba, pravi V o cel, samostojnega stvarjanja, in, rekel bi, vladovanja posameznih jezikov indoevropskih. Z razvitkom jezikovim koraka pa tudi raz vitek omike. Če pa damo to načelo veljati, pridemo do sklepa, da preiskovanje jezika pelje do znanja napredka, ki so ga posamezni rodovi na cesti izobraženosti storili, pa tudi do znanja onih predmetov, kterih znanje so ti narodi iz skupne pradomovine v poznejša svoja selišča prinesli.
Skupno iz azijske domovine prineseno znanje predmetov in pojemo v se pokazuje v vseh indoevropskih jezikih, pred vsem v korenikah premnogih besed rodo-Vinske razmere naznanjajočih postavim: otec**) (oče), mati, sin, hči, brat, sestra; dalje v nekterih besedah, dele človeškega telesa zaznamjajočih: oko, uho, nos, zob, brada itd.; v korenikah besed, ktere naj-navadnejše prikazni v naravi imenujejo, kakor: luč, dan, noč, solnce, veter, sneg, morje itd.; tako tudi imena nekterih živali: tur, ovca, veper, gos, utva; ravno tako se nahaja beseda dom za hišo v vseh skoraj indoevropskih jezikih; in konečno v glagolih najbolj navadno dejanje človekovo izražajočih, postavimo: videti, jesti, piti, stati, sedeti, ležati in mnogo drugih. To in še drugo je tedaj blago, ktero so indoevropski narodi iz svoje prvotne domovine v svoja nova selišča seboj prinesli. To je bil tedaj p r ar o d in njihov jezik prajezik, iz kterega so prej imenovani narodi in njihovi jeziki nastali. Dan današnji zavzema to ogromno steblo ljudstev in jezikov med narodi na zemlji prvo mesto in se deli v dve veliki panogi po nesorodnih narodih na Kavkazu pretrgani v evropsko in azijsko. Naj veči povdaljni premernik vsake teh panog je skoraj jednak, kajti iznaša blizo 670 zemljepisnih milj od armenskega mesta „Erzerun-a"
*) Nekterim ime „indogermanskiu bolj ugaja od imena „indo-evropski" , al težko iz opravičenega vzroka. Kaj bi se pa tudi Germani rivali ko representanti visoko izobraženim Helenom, Rimljanom in drugim narodom? Tudi so se naj veči učenjaki nemški sami, kakor Bo p p in Wilhelm žl. Humboldt tega poznamovanja v svojih spisih izogibali in prvi ga naravnost zametuje. Glej „Bopp, vergleichende Gramm. Vorrede zur II. Auflage, str. XXIV."
**) V kraljedvorskem rokopisu v pesmi „Libušin soud" se bere se prvotna oblika: „ot", iz ktere se po obrazilu „ec" se le „otec" izpeljuje.
do ustija Gangesovega in skoraj ravno toliko od portu-galjskega mesta Lisabona noter do mesta Viatke v severovzhodnem Ruskem, kjer že rodovi tatarskega po-kolenja selijo. V teh indoevropskih jezikih se kažejo trdne meje, s kterimi so korenike različnih teh jezikov ograjene, prek kterih daljše razkrojevanje jezikov ne sega. Potem smemo tedaj soditi, da so take besede samostojno vstvarjene bile pri posameznih narodih takrat, ko je pri njih znanje reči, na ktere se ovi nazivi vztegajo , občno postalo. Iz tega stališča na slovanske jezike glede pridemo do važnih zasledkov.
(Dalje prihodnjič.)
Narodne stvari.
Nekoliko sklepov
na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov v obče, in slovenskega naroda posebej,
povzetih iz primerjanja njihovih jezikov.
Posnel po F. E. Vocel-novem sestavku „0 vzdelanosti  Slovanskčho narodu v prvotnih sidlech jeho" prof. J. M a j c i g e r.
(Dalje.)
Tu se nam zdi potrebno postaviti jedno vprašanje in mu odgovoriti, namreč vprašanje: k d a j so sedanji jeziki od slovanskega prajezika (prvotnega jezika) se odcepivši nastali?
Na to prašanje odgovarjajo učeni možje, da se je to moralo zgoditi že v predzgodovinski dobi, kajti najstarejši spisi ohranjeni v posamesnih slovanskih jezikih še dan današnji nosijo na občeslovanskem obrazu že pečat svoje današnje individualnosti ali posebnosti. Tako nam kaže najstarejši spomenik ruskega jezika „0 polku Igorovem" občeslovanski raz poleg jasne posebnosti ruskega jezika, in ta spis sega nazaj v dvanajsto stoletje. Ravno to velja o bolgarskem jeziku, kteri imaje skoraj neslovansko slovnico poleg večidel čisto-slovenskega besedišča hranuje dozdaj najstarejši spomenik slovanskega slovstva, prestavo namreč sv. pisma, ktera se sveti roki Cirilo vi pripisuje. Srbščina, ki hranuje spisane spomenike iz devetega stoletja, kaže že tudi na teh ostankih svoj današnji značaj. Slovenščina ima v „brizinskih odlomkih" neprecenljiv spomenik iz desetega stoletja,, pa tudi ti kažejo posebnosti današnje slovenščine. Ceski jezik se ponaša s svojim kraljedvorskim rokopisom, iz kterega nektere pesmi pomikajo učeni možje v deseto stoletje nazaj; ali že na teh starih pesmih stopa na dan ona posebnost, ki dan današnji znači češki med slovanskimi jeziki. Poljščina ima najmlajše pismene spomenike, in toraj se tudi ne bodemo čudili, ako najdemo na njih že popolnoma poljski raz.
Iz navedenega je nam tedaj precej jasno , da so sedanji slovanski jeziki že zgodaj, prej ko ne že pred začetkom našega časoštetja, nastali in da smemo ono dobo, ko so še vsi Slovani eden edin jezik govorili, imenovati predzgodovinsko.
V ti dobi je slovansko ljudstvo, potem ko je v neznanem praveku opustivše prvotne azijske sedeže plemena indoevropskega se naselilo med baltiškim in črnim morjem,   tam v teku premnogih vekov,   samo-
stalno, narodno življenje si osnovalo. Tukaj je bila tedaj občna slovanska domovina, iz ktere so se pozneje razna pokolenja proti jugu in zahodu jela pomikati in so se naselila v zatatranskih pokrajinah noter do Sumave in Šale, na severu noter do vtoka Labinega v severno morje, na jugu pa se razširila od tirolskih in bavarskih planin globoko doli v ilirski trivogel. Le poljski in ruski Slovani so sem do Visle ostali v prvotnih sedežih očetov svojih.
Kdaj so se prve betve od občnega slovanskega debla odcepile in se v zahodnje pokrajine podale in je naselile, o tem zgodovina malokaj pripovedovati ve. Al kdaj so zadnji rodovi slovanski v svoje današnje domovine prišli, to pa je precej na tanko dognano.
Poljaci in Rusi so, kakor je bilo že rečeno, v prvotni domovini ostali.
Prihod Cehov v bojehemske dežele se stavi, kakor je znano, med leto 451.—495., kjer so tedaj rodovi slovanski razširjajoči se od Visle prek Odro proti krko-noškim goram in prestopivši zahodnje Siesko pogorje prišli na Cesko in si tam trdne sedeže zavzeli.
O Lužičanih meni Safafik, da so se nekoliko pozneje kakor Cehi v pokrajinah od reke Bobre noter do Šale in od vtoka Vartinega v Odro noter do severnih mej čeških naselili.
Slovenci, od sočasnih, posebno nemških zgodovinarjev Vindi imenovani, so posedli dežele na po-morji adriatskem na Kranjskem, Koroškem, Stirskem itd. med letom 592.—595. Ime „Vindi" pomenja po najnovejših preiskavah ravno to, kar „Sloven" in je le ime iz starejše, izumrle korenike izpeljano. *)
Na jugu so se širili Slovani od ustja Dunajevega čez spodnjo Mesijo, noter do Tracije in Macedonije okoli leta 634.-638., v kterih pokrajinah so se rodovi junaških Srbov, Hrvatov in dalmatinskih Slovanov naselili.
V teku 6. stoletja je bila naseljena Mesija od Slovanov bolgarskih, ki so se v 7. stoletji po Traciji, Tesaliji, Macedonije itd. razširili.
Iz temeljitih Safafikovih preiskav je tedaj jasno, da spada v 5., 6. in 7. stoletjev zadnje preseljevanje raznih rodov slovanskih, to je Cehov, Lužičanov, Slovencev , Srbov, Hrvatov, aalmatinskih in bolgarskih Slovanov iz prvotne vseslovanske domovine med baltiškim in črnim morjem v novo domovje na zahod in jug, kjer je vsak teh narodov položil si temelj samostojnemu zgodovinskemu in društvenemu življenju.
Ali so ti rodovi v dobah drevnejšega sredoveka v kaki dotiki med seboj in občenju bili? Ako imamo pred očmi razmere zemljepisne, državne in društvene v onih dobah, ne bodemo se branili pritrditi temu, da za onih, da še za poznejših dob ožega na zavest skupnega izvira opirajočega se zjedinjenja ni bilo med Slovani ruskimi in koroškimi, med Poljaci in Srbi, med Čehi in Slovani na ilirskem trivoglu. Ako damo pa to veljati, kako bi se tedaj misliti mogli, da so se takrat do 8., 9. ali 10. stoletja med raznimi narodi slovanskimi godili kaki dogovori ali posveti namerjajoči na vsta-novljenje splošnega poimenovanja predmetov in pojemov takih, kteri so v poznejših onih dobah v znanje posameznih daleč od sebe oddaljenih rodov prišli. Vsaj vemo iz lastne skušnje, s kakimi težavami se je treba boriti pri podvzetju takem, še celo v našem veku, kjer
*) To je tudi jeden primer one važne postave v razvitku jezi-kovem, da stopajo besede izpeljane iz korenike znanejse na mesto besed iz korenik več manj iz zavesti narodove ginočih. p. „ostrov" „slapu iz „sru", ,,slp" na njihovo mesto pa „otok", „skok" iz korenik med ljudstvom bolj znanih 7?tek",   „skok" itd.
318
pismo, tisk, veda, zlajšano popotovanje tako podvzetje neizrečeno polajšuje.
Ako vse te navedene vzroke in razmere prevda-rimo, prepričamo se, „da so nazivi pojemo v in predmetov v vseh slovanskih jezikih sejed-nako glaseči in se ujemajoči bili izrastli pri Slovanih, že predno so ti iz prvotne slovanske domovine oddelke sorodnikov izslali na zahod in proti jugu, da bi se kot nove vejice slovanske tam naselile."
Ako tedaj zasledimo in najdemo vsem Slovanom občne nazive, ki se na družbinsko življenje, na rokodelstva, na umetnosti, na pravo, na vero ali naboženstvo vztegajo, lahko si vsaj nekoliko v mislimo obraz omike in življenja Slovanov iz dobe skupnega njihovega življenja in glede na Slovence pozvemo po tem takem, na kteri stopinji izobraženosti so takrat stali, ko so se po Koroškem, Kranjskem, Štirskem, Goriškem in se ve da tudi po Avstrijskem noter do Donave in tirolskih in bavarskih planin naselili.                                                             (Dal. prih.)
319
Narodne stvari.
Nekoliko sklepov
na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov v obče9 in slovenskega naroda posebej,
povzetih iz primerjanja njihovih jezikov.
Posnel po F. E. Vocel-novem sestavku  „0 vzdelanosti  Slovanskeho narodu v prvotnih sidlech jeho" prof. J. Maje iger.
(Dalje.)
i.   Druibinsko življenje in rokodelstva.
Ako gledamo najprej na občne vseslovanske nazive, ki se vztegajo na družbinsko življenje in na ro-.kodelstva, najdemo, da so Slovani imeli stalne sedeže, tedaj prvo podlago omikanemu življenju; kajti na to kažejo vsem slovanskim jezikom občna imena: a) slov. ves ali vas, čes. ves, rus. ves, hrv. vesnica, sta-roslov. ves (v pomenu xmQ^0V) praedium vicus), poljsk. wieš, luž. wes; b) slov. dom, čes. dum, hrv. dom, rusk. dom, staroslov. dom, poljsk. dom, luž. dom. Da, celo deli hramovi so jednako poimenovani: slov. streha, čes. strecha, rusk. in staroslov. streha, hrv. streha, poljsk. strzecha, luž. tsjecha. Tudi: slemen, sleme, stena, krov, okno itd. so vsem slovanskim jezikom občna. Da so Slovani že v pra-dobi „grade" stavili, pričujete besedi, grad in graditi, vsem slovanskim jezikom občni. Tako: starosl. grad, slov. grad, hrv. grad, česk. h rad, poljsk. grod, rusk. goro d in glagol graditi, hraditi, go-rodit, gradzič. Tudi beseda o k o p = Šchanzen mit einem Walle, je vsem znana.
Ako so pa imeli Slovani v predzgodovinski dobi hrame, morali so tudi poznati tvarino in orodje k stavljenju hramov ali domov potrebno. Tako nahajamo res besedo apno v vseh slovanskih jezikih: slov. apno ali v a p n o, čes. v a p n o, hrv. v a p n o, srbsk. j a p n o, rus. v apno, staroslov. vapno, poljsk. wapno itd. K beljenju sten so rabili gašeno apno, kar pojas-nuje staroslovenska beseda: vap zzbarva. (Miklošič Lex. palaeslov.)
Imenitna je znanost železa razširjena med narodom slovanskim že pred dobo, v kteri so se posamezni rodovi ločili: slov. železo, česk. železo, poljsk. že-lazo, hrv. železo, staroslov. železo, rusk. železo, lito. geležis. Ker so Slovani v onem veku železo poznali, zato se pač ne bodemo čudili temu, da se v vseh slovanskih jezikih najdejo nazivi orodja iz te kovine narejenega, kakor: kosa v slovenskem, češkem, poljskem, ruskem, srbskem, hrvaškem, staroslovenskem jeziku jednako. Dalje: slov. dleto, česk. d lat o, srbsk. dlieto, hrv. dleto, poljsk. dloto, staroslov. d lat o, rusko, d o loto = scalprum; slov. klešče, česk. kle-šte, poljsk. kleszsce, hrv. klešče, rusk. klešči, bolg. klesti, starosl. klešta, luž. klechčje. In po ti poti bi lahko dokazal, da je tudi poimenovanje drugega orodja vsem slovanskim jezikom skupno in jednako, kakor: motika, sekira, nož, pila, srp, kopje, ratišče, strela, lopata, meč, ostroga. Za besedo „ancora" Anker imajo Slovenci „maček", drugi Slovani pa kotva, kotvica, ali v izvirnem pomenu se strinjajo vsi, kajti „kot" pomenja jim to, kar nam, „maček"„ == fellis Katze. Beseda „korab" = ladija je skoraj vsem slovanskim jezikom znana: staroslov. korablj, rusk. korablj, hrv. korablja. Da so poznali Slovani že v dobi svojega skupnega bivanja različne kovine, to pričajo vsem slovanskim narodom občna imena teh kovin in besedi: kov, kuti, kovati, ko-var, kovač, kužen itd. zlato, srebro, med, olovo (svinec).
Poljedelstvo, naj goto vej še znamenje na stopinjo omike se popenšega naroda, je bilo Slovanom že v njihovi pradomovini lastno, kar potrjuje vsem Slovanom še današnje jednako poimenovano orodje najgiavnejše tega opravila, namreč beseda „plug." Poleg te besede, ki jo nekteri zapriseljenko iz tujine imajo, se nahaja pri Slovanih še druga vrsta tega orodja poimenovanega „o ralo", radio, kakor ga še dandanašnji koroški Slovenci imenujejo in se je celo v koroško nemščino zatrosila beseda „Arl." Oralo ali ralo je tedaj vseslovanska beseda tako kakor : 1 e m e ž z=z culter aratri slov. „1 e m e za, česk. lemeš, poljsk. lemeš, poljsk. lemiesz, rusk. leineš, starosl. lemeš, bolg. lemeš.
Iz velikega števila starodavnih o vseslovanskem izviru pričajočih nazivov drugega orodja naj se tu še nekteri navedo: igla, kotel, lopata, voz, kolo, stol, stolica, žlica itd.
Posebno znamenita je beseda ,,remeslo", ktero srejemo skoraj v vseh slovanskih jezikih in pomenja toliko, kar „rokodelstvo" ali „umetnost" = t*x*iii arsr česk. remeslo, rusk. remeslo, poljsk. rzemioslo, starosl. remeslo. Tudi imena mnogih remeslnikov ali rokodelcev so skoraj vsem slovanskim jezikom občna, kakor: slov. kovač, česk. kovaf, rusk. kuznec, poljsk. kowal; slov. suknar, česk. soukenik, poljsk. sukiennik, rusk. sukonščik, luž. sukel-nik; dalje slov. tkalec, srbskhrv. tkalac, česk. tkadlec, poljsk. tkacz, rusk. t kač, luž. tkale, slov. zlatar, ravno tako srbskhrv., česk. z J a t n i k, poljsk. zlatnik, luž. zlatnik, rusk. zolotar in drugih več.
Snovi za obleko se je pri starih reklo: „r^b" = pannus in ta beseda se je ohranila v več manj preina-čeni obliki in pomenu pri raznih slovanskih narodih. Tako pri Slovencih: roba, robec, robača= indu-sium, na robe — abicht, srbskhrv. rub — linteum, rubača, rub je = Wasche, rub en o alinea supellex, bolg. rubove, rubi, hrv. rub — linteum, rubje = Tischzeug, česk. roub, rub := vestis, poljsk. reb ~ Saum, r^bek = Zeug, gornje in dolnjesrbsk. rub = pannus, lit. r u m b a s = Saum, r u b a s, vestis in let. robszz Kerbe. Glej „Libušin soud": v. 2. „ženy rubi stroja." Ravno kakor občni pomen „snovi" so znane tudi posamezne snovi oblekine. Tako nahajamo besedo „platno" v vseh slovanskih jezikih: slov. „platiio", česk. platno, hrv. platno, poljsk. plotno, bolg. platno, rusk. polotno, luž. plat. Ravno tako je znana beseda „sukno" vsem slovanskim jezikom: staroslov. sukno', slov. sukno, česk. sukno, poljsk. sukno, hrvašk. sukno. Tudi poimenovanja nekterih oblek so še iz starodavnih skupnoslovanskih časov, postavim : staroslov. plast, slov. plašč, česk. plast, poljsk. p las z cz, rusk. plašč, gornjesrbsk. plašč, z ktero besedo je zravnati „plahta", ki se v vseh slovanskih jezikih nahaja. Zanimiva je beseda „košulja" = srajca, rubača, srakica, ki se glasi: staroslov. ko-šulja, slov. košulja, bolg. košulj, srbsk. košulja, ravno tako hrvaški, česk. kosile, poljsk. koszula. Tu sem gre še beseda „riza" za obleko v obče, ki se še v več slovanskih jezikih nahaja v ravno tem pomenu in ti obliki.
Tudi „steklo" je bilo Slovanom že v starodavni dobi znano, kar spričuje ravno ta beseda v vseh slovanskih jezikih se nahajajoča. Staroslov. steklo, slov. steklo, srbskohrv. staklo ali caklo in cklo, česk. s ki o, rusk. steklo, poljsk. szklo, bolg. steklo, lit. s tik las.                                                 (Dal. prih.)
326
Narodne stvari.
Nekoliko sklepov
na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov v obče, in slovenskega naroda posebej,
povzetih iz primerjanja njihovih jezikov.
Posnel po F. E. Vocel-novem sestavku  „0 vzdelanosti   Slovanskeho narodu v prvotnih sidlech jeho" prof. J. Majciger.
(Dalje.)
2.   Živinoreja in čbelarstvo.
Poznali in imeli so Slovani že v dobi skupnega svojega življenja vse domače živali, kar potrjujejo vse-slovanska poimenovanja: junec, vol, buvol, ovca, koza, kozel, konj, kobila, gos, utva, golob, krava, svinja, tele itd.; besede: volna (vina, vuna, welna), mleko, maslo, so vsem Slovanom občne. Da so se poleg živinoreje tudi že z čbelarstvom pečali, pričajo besede se na to nanašajoče: staroslov. bčela, slov. b u č e 1 a iz korenike buk — bučati; česk. v č e 1 a, srb. p čela, rusk. p čela, polsk. pszczola itd. Tudi beseda „med" je vsem Slovanom občna: staroslov. med, slov. med, česk. med, srbskohrv. med, poljsk. mi6d, luž. mjed; ravno tako „vosk", staroslov. vosk, srbskohrv. vos a k, rusk. vosk, poljsk. wo s k, luž. wosk.
Dalje lil, ulnjak, bučelnjak, česk. v čelni k, srbskohrv. pčelinjak itd.
Brez dvombe so Slovani poleg voska tudi loj za razsvetljavo potrebovali, kajti beseda loj se nahaja v vseh slovanskih jezikih. Tudi beseda „sveča", česk. svička, rusk. sveča, srbskohrv. sveča, poljsk. swieca, in svečnik, česk. s vi cen, rusk. svečnik, poljsk. swiecznik, luž. s wj ečnik, srbskohrv. s v e č n j a k je občeslovanska.
3.   Vinoreja in sadjereja.
Beseda „vino" sicer lastnina vseh indoevropskih ljudstev, toraj prinesena iz indoevropske pradomovine, je vsem Slovanom še dan današnji občna. Staroslov. vino, slov. vino, rusk. vino, poljsk. wino, česk. vino, srbskohrv. vino, luž. wino. Imeli so pa že tudi v svoji slovanski pradomovini: „vi no grade", čemur so priče besede: staroslov. vinograd, slov. vinograd, Česk. vinohrad, srbskohrv. vinograd, poljsk. winograd, winnica, rusk. vinogradnik. Beseda „ovoce" = sadje = Obst je več slovanskim jezikom lastna. Tako česk. ovoce, rusk. obošč, poljsk. owoc, srbskohrv. voce, staroslov. o vos t in ovoštije, bolg. ovošte; slovenščina današnja je to izgubila. Izmed sadovnih dreves so imeli Slovani: jablan, kajti glasi se v vseh jezikih skoraj jednako: slov. jablan, česk. jablan, rusk. jablanja, jab-lako, poljsk. jablan', jablko, srbskohrv. j ablan, jabuka; dalje: „gruško": starosl. gruša, slov. g ruška in hruška, česk. hruše, poljsk. gruszka, rusk. gruša, srbskohrv. hruška, kruška, luž. krušna; tudi „ višnjo" so poznali. V staroslovenščini se sicer le nahaja prilog „višnjav" — colorem cerasi aproniani habens. Slov. višnja, česk. višne, rusk. višnja, poljsk. wišnia, luž. wišen. Poznali so „črešnjo", kajti znano je ime vsem, dalje slivo. Slov. sliva, srbskohrv. sliva, česk. sliva, česk. sliva, poljsk. sliva, rusk. sliva, luž. slowka; ravno tako : oreh, staroslov. o r a h , slov. oreh, rusk. oreh, poljsk. orzech, česk. orech, srbskohrv. orah itd.
4.   Žita.
Slovani so od starodavnih časov poljane žita polne ljubili. Nahajamo toraj že v vseslovanski dobi skupno poimenovanje različnih žit. Pred drugimi beseda „žito." Slov. žito, staroslov. žito, česk. žito, poljsk. žyto, rusk. žito, srbskohrv. žito, luž. žito. Pomenja pa ta beseda deloma „rž" = Roggen, deloma G-etreide sploh. Izpeljana je iz korenike živ, kakor latinski victus iz vi v. Druga je pšenica == triticum. Staroslov. pšenica, slov. pšenica, česk. pšenice, poljsk. pszenica, rusk. pšenica, luž. pšenica; staroslov. jenčmy ali jenčmen, slov. ječmen, srbskohrv. ječam, pa tudi jačmen, rusk. jačmen, poljsk. jeczmien, luž. ječmen; staroslov. oves, slov. oves, bolg. oves, lit. aviža, let. ausas, česk. oves, poljsk. owies, rusk. oves, srbskohrv. o vas; staroslov. grah; slov. grah, česk. brach, rusk. go-roh, poljsk. groch, luž. hroch, srbskohrv. grah. Beseda „mak" se nahaja v vseh jezikih slovanskih.
5.   Veda in umetnost.
Da so Slovani že v starodavni paganski dobi se lastnega pisma posluževali, je reč sama na sebi umevna, ako je ne bi bili dokazali moži učeni kakor Rakoviecki (v Pravde ruske), Šafafik (Geschichte der slavischen Sprache), Hattala (Zvukoslovi) in drugi. Tudi srečamo besedo „pisati" v vseh slovanskih jezikih. Tako starosl. pisati, slov. pisati, česk. p sati, rusk. pisat', srbskohrv. pisati, poljsk. pisač, luž. pisač.  Ravno
334
tako srejeruo besedo „pisrnoa v vseh slovanskih jezikih. Staroslov. pismo, slov. pismo, česk. pismo, srbskohrv. pismo, rusk. pismo, poljsk. pismo. Tudi beseda „knjiga" sega nazaj v starodavnost Slovanov v izvirnem pomenu za „črkau litera. Starosl. knjiga, litera, scriptura, pozneje še le v pomenu „bukveu, rusk. knjiga, srbskohr. knjiga, česk. k niha, poljsk. ksiega. Pa ne le to, kar potrebam v življenji zadostuje , so Slovani v praveku že znali, ampak tudi to, kar življenje lepša in ugodnejše dela, jim ni bilo neznano namreč lepe umetnosti. Umeli so Slovani že v pradobi „obrazovati" ali malati, kajti to besedo nahajamo v rokopisu Supraselskem iz XI. stoletja v tem pomenu. Besedo obraz nahajamo v vseh slovanskih jezikih v pomenu „Bild". Poleg očesa jim je bilo tudi uho, ktero so razveseljevati umeli. Kajti besede: godba, gode nje, godci, gosli nahajamo v vseh slovanskih jezikih. Staroslov. g ^ s t i — cithara, cantare; slov. gosti, česk. hiisti, rusk. gusli, poljsk. guslic, gus-larz, srbskohrv. gusle. Slov. troba ali trobenta, česk. trouba, rusk. truba, srbskohrv. truba, poljsk. tr^ba, luž. truba. Slov. boben, Česk. buben, srbskohrv. bubanj, poljsk. beben, luž. bubon.
(Konec prihodnjič.)
335
343
Nekoliko sklepov
na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov v obče, in slovenskega naroda posebej,
povzetih iz primerjanja njihovih jezikov.
Posnel po F. E. Vocel-novem sestavku „0 vzdelanosti  Slovanskeho narodu v prvotnih sidlech jehou prof. J. Maje iger.
(Konec.)
6.  Verske zadeve.
Tudi besede, ktere se vztegajo na vero in verske obrede, segajo še nazaj v skupno slovansko domovino. Tako je pred drugimi beseda „bog" vsem slovanskim jezikom občna. Slov. bog, staroslov. bog, česk. buh, srbskohrv. bog, poljsko-rusk. bog, luž. bog. Izpeljana je beseda iz sansk. „bhagas", kar pomenja: častitljiv, venerabilis. Nahajamo v vseh današnjih slovanskih jezikih besedo: ,,obet", ki pomenja stvar bogu obljubljeno tedaj to, kar latinski votum, slov. obljuba =: Geliibde. Tako se glasi: staroslov. obet in obeštati, slov. obečati, rusk. obeščat', srbskohrv. obe čat i, poljsk. obiecywac, obiecač. Beseda obet je tedaj našim prednikom toliko kar udarite v", darilo = Opfer. Žgano obet so Slovani imenovali „žrtva" od „žreti" iz korenike gr. in drž. po-menjajoče: celebrare, častiti. Slov. žrtva, staroslov. žrtva, rusk. žertva, poljsk. zartwa. Beseda raj =r paradisus je vsem Slovanom občna. Slov. raj, staroslov. raj, česk. raj, rusk. raj, poljsk. raj, srbskohrv. raj, luž. raj. Splošnost te besede priča o veri slovanskih narodov na bodoče življenje po smrti že v predkristijanskih dobah. Tudi beseda nebo je vsem Slovanom občna: slov. nebo, staroslov. nebo, česk. nebo, rusk. nebo itd. Ravno tako „mogila" tumu-lus = Grabhiigel: slov. mogila ali gomila, starosl. mogvla ali gomila, bolg. mogil, srbskohrv. gomila, poljsk. mogila, rusk. mogila, rusk. mogila. Izpeljana je iz korenike: mog — rasti, crescere. (Miki.) Beseda „hram" za tempelj je skoraj vsem Slovanom občna: slov. hram, posebno v zvezi božji hram, srbskohrv. hram, česk. chram, rusk. hram. Vsem Slovanom znana je beseda: molitva; slov. molitva,
česk. modlitba, staroslov. molitva, rusk. molitba., poljsk. modlitwa, srbskohrv. molba. Korenika je mr =r terere, odkod mil = contritus, kakor se v odlomkih brizinskih bere: mil se tvor j a^. Se ve da je glagol „moliti" tudi občeslovansk.
7. Državne razmere.
Na izvirno vredbo slovanske državne združbe po-kazujejo besede: slov. pleme, staroslov. pleme, česk. pleme, rusk. plemja, srbskohrv. pleme; slov. rod, rusk. rod, srbskohrv. rod, česk. rod; slov. občina, srbskohrv. občina, rusk. obščinost, česk. obec; v vseh slovanskih jezikih se dalje nahaja prevažna beseda: župa, iz nje: župan, župnik, župan i j a. Ravno tako so besede v vseh slovanskih jezikih nahajajoče se: knez, kmet, vojvoda, vladika, starejši na itd. priče za družbinske rede in pravne običaje pri Slovanih v starodavni dobi.
Da so naši praočeti že v pradobi vse svoje stvari in razmere lepo po postavah obravnovali in vrejali, kaže beseda zakon vsem slovanskim jezikom v pomenu postava znana. Tako se glasi slov. zakon, česk. zakon, srbskohrv. zakon, rusk. zakon; slov. pravo, staroslov. pravo, pravda, česk. pravo (pravda =± lex divina Mat. verb.), rusk. pravo, srbskohrv. pravo, poljsk. prawo, luž. pravo, pravda, dalje slov. sod, starosl. s^d, česk. soud, rusk. s ud, srbskohrv. s ud, poljsk. s^d, luž. s ud. Sem spadajo tudi besede: r o t a = jusjurandum, svod, lice (corpus delieti).
Sploh se sme trditi, da je pravo posameznih narodov slovanskih položeno na splošno pravo slovanskega plemena. To je zadosti dokazal H. Jireček v svoji knjigi „Slov. pravo v Cechach, 141 nn."
8. Trgovina.
Da je že v pradavnih časih trgovina med Slovani bila znana in cvetela, svedočijo besede se na ta posel vztegajoče in se pri vseh Slovanih še nahajajoče. Tako imamo slov. mera, česk. mira, rusk. mera, srbskohrv. mera, poljsk. m i ar a, luž. mjera; slov. trg, česk. trh, srbskohrv. t ar g ali trg; dalje slov. loke t ali laket, česk. loket, rusk. lokot, srbskohrv. lakot, poljsk. lokieč, luž. luchč; slov. penez, staroslov. p ene z, česk. peniz, poljsk. pieni^zd, srbskohrv. penez, luž. p ene ž.
9. Osebna imena.
Grki so bili med starimi narodi visoko izobražen narod. To svojo izobraženost so med drugim mnogim tudi izraževali v tvorbi lastnih osebnih imen. Težko najdeš lepših, bolj poetičnih, umnejše stvarjenih lastnih imen od grških. Pa tudi stari Slovani so imeli tako lepo izmišljenih izraženih lastnih imen. Najdemo pri njih: Boljeslave in Bogomire, Vladislave in Vladimire, Jaroslave in Jaromire, Sveto-polke in Večeslave, Dobroslave, Črtomire, Radovane, Sobeslave, Gostimile, Budimire in še neštevilo drugih, ki nahajajo v grških imenih sebi podobno vstvarjena imena. Ako bereš slovanski Dobro sla v, gotovo mu primeriš grški *Aya&oxlriš, slovanskemu Svetoslavu, grški 7eQoxXrjg, Boljeslavu, Večcslavu grški nolvxXrjg} Premislu grški 3Etticpqo3v ali Ilgope&svg. In taka lastna imena se nahajajo pri vseh slovanskih narodih po vseh časih in krajih; njihov začetek, njihova tvorba sega tedaj še nazaj v občno pradomovino. Ako bi pa kdo vgovoril, da so naši predniki le Grke posnemaje si jih vstvarili, pač mu smemo odgovoriti, da mora oni, ki more lepoto take imenske stvorbe razumeti in v svojem jeziku posneti, gotovo le človek visoke izobraženosti biti.
Te kratke črtice naj nam podajo glavne in najbolj značivne poteze na sliki izobraženosti naših slovanskih pradedov za onih dob, ko še niso bili razcepljeni v rode in rodiče, ktero moramo stavljati pred začetek zgodovine posamesnih slovanskih narodov in ktero tedaj smemo predzgodovinsko dobo in omiko v nji pred-zgodovinsko imenovati.
344