Za vsak način prenehanja delovnega razmerja pa velja zakonska obveznost obrtnika, da vsako prenehanje, ne glede na kakšen načinje prišlo do njega, najkasneje v 5-ih dneh od dneva prenehanja delovnega razmerja prijavi pristojni skupnosti za zaposlovanje. Ce tega ne stori, zagreši prekršek.
12. UVELJAVLJANJE PRAVIC DF.LAVCEV IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Delavec, ki meni, da mu je kratena pravica iz delovnega razmerja, ima pravico uveljaviti tožbo pri pristojnem sodišču. Poleg tega pa se lahko delavec kot član
sindikata, glede uveljavljanja in varstva pravic, obrne za posredovanje na občinski sindikalni svet. Ta ga na njegovo zahtevo tudi lahko zastopa pred pristojnimi organi. Delavec ima tudi pravico, da se obrne za varstvo svojih pravic na občinski organ inšpekcije dela, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki.
Skupščina občine Domžale Upravni organ za delo
URADNI
LETO IX - št. 13 Homžale, 1. september 1976
VESTNIK DOMŽALE
PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA. GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Na podlagi 22N. člena statuta občine Domžale (Ur. veslnik SOB Domžale, št. 4/74) ter na podlagi 1., 2. in 4. člena odloka o spremembi odloka o ukrepih nepo-srednje družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Domžale ilir. vestnik Sob Domžale, št. 9/74) je izvršni svet skupščine občine Domžale na svoji 92 seji. dne 21. 7. 76 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o oblikovanju stanarin v letu 1976 1. člen
2. člen odredbe o oblikovanju stanarin v letu 1976 (Ur. vestnik občine Domžale, št. 8/76) se spremeni in se glasi:
„Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale."
2. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Številka: 36 2/76 PREDSEDNIK IS
Datum: skupščine občine Domžale
Viljem Držanič, I. r.
LETO I - št. 9
IH
DOM2ALE, 1. september 1976
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV M DELEGACIJ
PREGLED SKLEPOV, STALIŠČ IN UGOTOVITEV
sprejetih na 3. seji skupščine Skupnosti socialnega varstva Domžale, ki je bila 30.6.1976.
DNEVNI RED:
1. Sprejem zapisnika 2. sejp
2. Poročilo izvršnega odbora Skupnosti socialnega varstva
3. Sprejem družbenega dogovora o družbeni samozaščiti
4. Sprejem poslovnika o delu skupščine Skupnosti socialnega varstva
5. Obravnava samoupravnega sporazuma Skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1976-1980
6. Obravnava samoupravnega sporazuma o osnovah plana SIS starostnega zavarovanja kmetov v SRS za obdobje 1976—1980 in samoupravnega sporazuma o osnovah plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS za obdobje 1976-1980
7. Vprašanja in odgovori.
1. SPREJEM ZAPISNIKA 2. SEJE SKLEP:
Potrdi se zapisnik s spodaj navedenimi pripombami:
- finančni načrt Skupnosti socialnega varstva Domžale je spremenjen zaradi kadrovskih sprememb (namestitev skupnega tajnika za Skupnost otroškega varstva in Skupnost socialnega varstva). Samoupravni sporazum Skupnosti za socialno varstvo je pripravljen za podpis, vendar je tudi s strani republiške skupnosti socialnega varstva še nekaj odprtih vprašanj.
- pod tč. 9 sklep o dopolnitvi lestvice VVZ Domžale z kalkulacijo ni bil realiziran in tudi na tej seji ni možno razpravljati, ker o tem predhodno ni razpravljala skupščina Skupnosti otroškega varstva.
2. POROČILO IZVRŠNEGA ODBORA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA O DELU V PRETEKLEM OBDOBJU
SKLEP:
Potrdi se poročilo IO Skupnosti socialnega varstva (SSV) z vsemi stališči, predlogi in ugotovitvami.
Skupščina je sprejela naslednje ugotovitve:
- samoupravni odnosi v okviru svobodne menjave dela med skupnostmi, ki so združene v Skupnost socialnega varstva niso dosegle nivoja, ki bi ga bilo pričakovati z ozirom na področje dela Skupnosti socialnega varstva v smislu 3. točke 379. člena ustave SRS in v skladu z zakonom o skupnostih socialnega varstva (Ur. list 39/74). Da je temu tako, je potrebno iskati vzroke v razvoju delegatskih razmerij, SIS, za katere vemo, da še ne odražajo odnosa v svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki. To se predvsem odraža na delovanju delegatskih skupščin SIS, v katerih še ni zaživela menjava dela v
smislu pridobivanja dohodka ter razvoja novih družbenih ekonomskih odnosov.
Na osnovi sklepa 2. seje skupščine SSV je IO pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov obravnaval možnost združitve funkcij tajnika Skupnosti socialnega varstva in Skupnosti otroškega varstva ter sprejel sledeče sklepe, ki jih je potrdila skupščina:
- funkciji tajniških mest Skupnosti socialnega varstva in Skupnosti otroškega varstva se združita ter se imenuje tov. Pernuš Janez za tajnika Skupnosti otroškega varstva in Skupnosti socialnega varstva.
- Dolenc Anton se razreši in se ga predlaga Skupnosti socialnega skrbstva za vodjo strokovne službe skupnosti. Imenovanje naj se izvede po utečenem postopku s tem, da se poda podrobna obrazložitev o imenovanju oziroma razrešitvi tajnika Skupnosti socialnega varstva.
- Izvršni odbor Skupnosti socialnega varstva smatra, da je preuranjena takojšna ustanovitev centra za socialno delo, predlaga pa, da se poleg razvijanja strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva pripravlja tudi vse potrebno (ustanovitvene akte, prostorske in kadrovske razmere) za ustanovitev centra za socialno delo. Nosilec celotne akcije je vsa družbenopolitična skupnost in skupnost socialnega skrbstva.
- Izvršni odbor potrjuje model sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in sicer: v večjih krajevnih skupnostih oblikovati tako obliko organiziranosti ljudi in občanov za posamezna področja, da bodo pokrita področja šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninsko-invalidskega varstva, zaposlovanja, stanovanjsko ter kulturno področje,v manjših krajevnih skupnostih pa v odvisnosti od širine problematike posameznega interesnega področja ustanoviti eno ali več celic.
- Izvršni odbor predlaga vsem interesnim skupnostim, da posredujejo težo problematike v posameznih krajevnih skupnostih, kjer bo to osnova za pripravo organizacijske oblike za razreševanje problematike v krajevnih skupnostih.
- Izvršni odbor smatra, da je potrebno pričeti z analizo dela delegacij in konferenc delegacij posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Izvršni odbor smatra, da je to širša družbenopolitična akcija preko frontne organizacije SZDL in skupaj z občinsko skupščino oz. strokovno službo SOb.
- Izvršni odbor daje priporočilo vsem strokovnim službam v zvezi z to problematiko, da koordinirajo delo pri delovnih zadolžitvah za izvedbo teh nalog. Model pa bo izdelala Skupnost socialnega skrbstva.
- IO Skupnosti soc. varstva predlaga Je tesnejše sodelovanje z Izvršnim svetom SOb, kar je tudi v skladu z ugotovitvami izvršnega sveta o dosedanjem delu in dejstvom, da je skupščina Skupnosti socialnega varstva, odnosno njeni izvršni organi enakovreden zbor skupščinam družbenopolitične skupnosti.
- Na podlagi informacij predstavnika izvršnega sveta SOb in predstavnika predsedstva SOb se opaža premajhna vloga Skupnosti soc. varstva pri sprejemanju pomembnejših aktov v občini.
4126
^98544198499^9
42
Zato 10 ugotavlja, da je potrebno Skupnost soc. varstva kot usklajevalca v politiki občini Domžale za področje socialne varnosti vključevati v priprave, usklajevanje in podpisovanje.
- 10 smatra, da so vsi izvajalci družbenih dejavnosti po interesnih področjih dolžni spreminjati oz. dopolnjevati samoupravne sporazume o razvoju posameznih interesnih področij v času, ko se ti oblikujejo.
10 smatra, da ta skladnost pri tako enotnem oblikovanju samoupravnih sporazumov med uporabniki in izvajalci lahko pripomore k izvedbi enotno dogovorjenega koncepta sprejemanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov kot izvedbenih aktov v okviru resolucij, ki so naš cilj.
— V zvezi z združitvijo tajniških mest Skupnosti otroškega varstva in Skupnosti soc. varstva se finančni načrt z 1.6.1976 spremeni. V obdobju sprejema rebalansov finančnih načrtov pa se predlog verificira.
— Velja povezanost izvršnih odborov in skupščin v okviru vseh 5 interesnih skupnosti.
— Zaradi večjega medsebojnega sodelovanja in izmenjave informacij predlagamo, da se pomembnejši sklepi izvršnega odbora in skupščin posredujejo strokovni službi in samoupravnim organom Skupnosti soc. varstva.
— Skupnost soc. varstva bi morala dobiti posamezno od predstavnikov vseh 5 skupnosti informacije o problemih, ki nastajajo ob realizaciji programov in zadevajo v širše družbene probleme na področju socialne varnosti.
- Izvršni odbor smatra, da društvu za razvojno motene z ozirom na težino dela in pomembnost področja dela za socialno skrbstvo niso zagotovljena sredstva za izvajanje programa. Izvršni odbor smatra, da je to izključno v pristojnosti Skupnosti soc. skrbstva. Društvu pa priporočamo, da se poveže z ostalimi skupnostmi v sestavu Skupnosti soc. varstva ter zunanjimi skup -nostmi za izvedbo dela programa z njihovega interesnega področja in dela v obliki samoupravnega sporazumevanja.
- Težišče dela Skupnosti soc. varstva je do sedaj bilo spoznati in se poglobljeno spustiti v problematiko področja, ki ga skupnost v svojih ustanovitvenih aktih zajema. V tem smislu je bil organiziran obisk v nekaterih TOZD in krajevnih skupnostih. Zanimivo je bilo slišati, kako se koordinira delo z kategorijami delovnih ljudi, ki imajo slabša družbena, fizična in umska izhodišča za prilagajanje v delovni proces. Zakon o usposabljanju invalidnih oseb zelo jasno govori o reševanju te problematike, vendar pa se bomo morali kljub temu dogovoriti z združenim delom o kontinuiranem nastavljanju invalidnih oseb skladno z rastočimi potrebami ali skleniti dogovor o združevanju sredstev za enovit zavod, tipa zaščitne delavnice, za delovno usposabljanje invalidnih oseb. Delo takšne delavnice pa bo zahtevalo tudi znatno delo na kadrovski zasedbi ter investitorski vlogi. Tu že opravlja del nalog enota za zaposlovanje ter vzporedno tudi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in skrbstvo. Skupnost socialnega varstva je imenovala koordinacijski odbor za realizacijo zakona o usposabljanju.
- Pri analiziranju dela skrbi za borce NOV, vojaške vojne invalide, invalide ter oskrbovance za domove počitka ter upokojencev. Skupnost soc. varstva ne more mimo področja zdravstva. Skupnost zdravstvenega varstva je vključena v skupno delo na področju dela na socialni varnosti delovnih ljudi in občanov, v obliki skupnih organov za sprejemanje ter reševanje teh problemov. Z ozirom na to, da je to regijska SIS bi bilo potrebno koordinirati delo skupnosti tudi v regiji.
Poleg že omenjenih zakonov naj omenimo še zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki prinaša veliko novosti in predvsem povečanje pristojnosti skupnostim soc. varstva v procesu sklenitve zakonske zveze in sporazumne sprave, pomembno pa je tudi spremljanje zakonskih razmer in vpliv na izboljšanje. To so zakonske posvetovalnice, ki bodo postale nujne, drugače se zakonci pač ne bodo mogli zakonsko vezati. Ker v občini nimamo zavoda o načrtovanju družine, bi morda veljalo ugotoviti potrebnost zakonske posvetovalnice, ki naj bi bila v sklopu Skupnosti soc. skrbstva na področju občine. Morda bi se marsikateri socialni problem rešil na tak način in ne bi bilo potrebno izvajati kurativnih posegov. To je pomembno področje dela Skupnosti soc. skrbstva in Skupnosti soc. varstva, da vključita to dejavnost tudi v sklop družbeno urejene družbene skrbi za družino, predvsem mlado.
Skupnost otroškega varstva je razvila precej novih oblik družbene skrbi za mlade člane naše družbe. Nekatere bi bilo potrebno razvijati in prenesti tudi v dogovore med skupnostmi. Več vzgojnega dela bi bilo potrebno v vzgojno varstvenih ustanovah v oblikah celoletnih šol z večjim obsegom dela. S tem bi dosegli večjo izkoriščenost vzgojno varstvenih ustanov, ki sedaj razen nekaterih s kratkim programom gibalno-ritmičnih ur, še niso dostopne otrokom, čeprav pa imajo vsi novi vrtci in nekateri stari svoja igrišča. Tu bo potrebno izvesti večjo skrb, ker procent vključenih otrok v vzgojno varstveno dejavnost ni zadovoljiv in ga je potrebno povečati ob danih kapacitetah. Kot primer navajamo lahko Mengeš.
Programi SIS so se predvidoma odvijali na podlagi izhodišč ter dogovorov z združenim delom in krajevnimi skupnostmi, vendar je čutiti stabilizacijsko naravnanost in pripravljenost na uskladitev z gibanjem gospodarstva.
Skupnost socialnega varstva bo v sklopu obiskov med izvajalci posebej usmerjala prizadevanja izvajalcev k racionalizaciji in stabilizacijski naravnanosti.
Pri delu skupnosti v sklopu Skupnosti soc. varstva se bo morala čutiti večja kom-petenca občinskih skupnosti pri skupnem odločanju na področju Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja pa tudi na invalidsko pokojnin-skem zavarovanju kmetov v okviru sporazmevanja SIS za starostno zavarovanje kmetov in invalidnost leten. Konferenca delegacije skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja že posredovala novi regijski skupnosti.
Predstavnica Skupnosti za zaposlovanje je opozorila delegate na nov zakon o zaposlovanju invalidov, ki bo pričel veljati s 1.1.1977. To področje je ostajalo vse do sedaj ob strani, nihče ga ni poskušal niti obravnavati, kaj šele reševati posamezne probleme. Predlogi in stališča:
- Večina delegatov se je sicer nagibala k ustanovitvi strokovnega centra oz. ustreznih delavnic za zaposlitev invalidov, vendar je skupščina priporočila naj se s to problematiko in zakonom o zaposlovanju invalidov seznani aktiv gospodarstvenikov, ki naj zavzame svoje stališče.
- Skupnost soc. varstva predlaga, da bi se ustrezne delavnice za zaposlovanje invalidnih oseb po potrebi gradile v medobčinskem merilu.
- Gradnja teh delavnic bo junija, saj je znano, da bodo zavodi vrnili otroke,ki jih imajo sedaj na usposabljanju. Poleg tega pa je tudi veliko pomanjkanja prostora v Posebni osnovni šoli Homec. Istočasno je bil delegatom predočen problem zaposlovanja otrok, ki bodo dokončali šolanje v Posebni osnovni šoli Homec v letu 1976 (od 24 otrok jih bodo uspeli zaposliti okoli 15).
- Vsem OZD v občini je treba poslati vprašalnike s katerimi se bodo morale izjasniti o izvajanju zakona o zaposlovanju invalidov glede na potrebe, ki nastajajo. Pri tem pa je potrebno upoštevati zaposlovanje vseh invalidnih oseb, tako tistih, katerih invalidnost nastopa v podjetju ali tistih, katerih invalidnost je nastala izven TOZD.
- Izvršni odbor Skupnosti soc. varstva je že imenoval koordinacijski odbor za delo na pripravah ter izvajanju zakona o usposabljanju ter zaposlovanju invali-
dov, kateremu pa je potrebno dodati še dva člaria iz zbora uporabnikov. Skupščina je imenovala naslednja delegata:
— Brojan Franc, MLINOSTROJ Domžale,
— Ogorevc Ivanka, TOSAMA Domžale.
Navedeni odbor ima predvsem naslednje naloge:
— analizo ter izvedbo zakona o usposabljanju invalidnih oseb ter zaposlovanju le-teh,
— izvedbo minimalnih standardov za zaposlovanje invalidnih oseb,
— analizo potreb po zaposlovanju ter usposabljanju ;z gledišča Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Skupnosti za zaposlovanje. Skupnosti soc. skrbstva, društev,
— priprave za organizacijo zaščitnih delavnic po potrebi tudi v medobčinskem merilu.
Koordinacijski odbor bo moral o svojem delu obveščati širšo javnost preko Občinskega poročevalca.
— Vsi sklepi skupščine Skupnosti soc. varstva se objavljajo v Občinskem poročevalcu.
Konferenca delegacij pokojninskega in invalidskega zavarovanja je podala informacijo o gradnji Doma upokojencev v Domžalah.
SKLEP:
Izvršni odbor Skupnosti soc. varstva naj spremlja problematiko gradnje Doma upokojencev potem pa poroča skupščini Skupnosti soc. varstva.
V zvezi s sanacijo doma v Mengšu pa se predlaga Skupnosti soc. skrbstva da prevzame investitorstvo sanacije. O tej problematiki se poda poročilo na naslednji seji skupščine.
Predstavnik strokovne službe Skupnosti soc. skrbstva je prikazal nujnost ustanovitve centra za socialno delo, za razmere, v katerih sedaj dela strokovna služba Skupnosti soc. skrbstva, niso zadovoljive. Ustanovitev centra se predvideva v letu 1977, takoj pa je potrebno pristopiti k pripravi vseh potrebnih zadev. Izhodišča za ustanovitev centra je obseg dela, ki je pogoj za eksistenco centra. Z ustanovitvijo tega centra bi pridobili na kvaliteti in strokovnosti dela, saj je znano, da je socialna problematika v občini zelo pereča. Ustanovitev centra mora biti podkrepljena z vsebino dela ter potrebami posamezne SIS.
Ugotovitev:
- da Skupnost soc. skrbstva dela na sklepu izvršnega odbora Skupnosti soc varstva, da pa trenutno ni mogoče govoriti konkretneje o ustanovitvi centra, ker ni oblikovan program centra, ki bi vključeval tudi ostale SIS. Opaža se vključitev nalog s področja Občinske izobraževalne skupnosti. Skupnosti otroškega varstva, delno naloge s področja socialno-zdravstvenega varstva ter drugih oblik varstva in tudi plansko-analitske naloge s področja soc. varnosti v občini.
- Skupščina Skupnosti soc. varstva smatra, da bi moral center za soc. varstvo biti osrednji center za kurativno in preventivno delo z vsemi kategorijami odraslih oseb, mladine ter predšolskih otrok, za katere sedaj skrbijo posamezni SIS v okviru svojih socialno varstvenih funkcij.
SKLEP:
Skupščina Skupnosti soc. varstva bo na eni izmed naslednji sej razpravljala o usta -novitvi centra na predlog Skupnosti socialnega skrbstva.
Z ozirom na to, da akcija obiskov predstavnikov Skupnosti soc. varstva v krajevnih skupnostih in TOZD še ni končana, je skupščina sprejela, da se končno poročilo poda po zaključeni akciji.
Predsednik skupščine je seznanil delegate o vključitvi skupščine Skupnosti soc. varstva kot enakopravnega zbora v skupščinski sistem. Prvič bo to funkcijo zastopanja 5 zborov SIS skupnost soc. varstva izvršila 9.7.1976, ko bo seja občinske skupščine in vseh ostalih enakopravnih zborov. Skupščina SSV je sprejela ugotovitve in sklepe ločenih sej združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
potrebno je stalno obveščati delovne ljudi in občane o gibanjih gospodarstva. Zato so zadolžene vse strokovne službe in organi v TOZD, občini in krajevnih skupnostih;
— samoupravne interesne skupnosti morajo racionalno gospodariti s svojimi sredstvi, predvsem pa morajo strogo varčevati. SIS morajo pregledati svoje programe in sestaviti prioritetni vrstni red nalog;
— vse pristojne strokovne službe in organi morajo skladno spremljati gibanje gospodarstva;
— zbori uporabnikov skupščin SIS morajo na svojih sejah razpravljati o gibanju gospodarstva predvsem z vidika svojih delegatskih funkcij in svojih sprejetih programov;
— vsi zgoraj navedeni sklepi, ki se nanašajo na samoupravne interesne skupnosti oz. skupno porabo veljajo tudi za splošno porabo.
UGOTOVITVE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA:
— da je bilo gospodarjenje v letu 1975 uspešno, podatki za letošnje leto pa kažejo, da bo stanje gospodarstva nekoliko slabše;
— da je treba delovne ljudi in občane stalno obveščati o gibanju gospodarstva, za kar so zadolžene strokovne službe v TOZD, občini in krajevnih skupnostih;
— da morajo SIS racionalno gospodariti s svojimi sredstvi, predvsem pa strogo varčevati. Pregledati morajo svoje programe in ob morebitnih pomanjkanjih finančnih sredstev sestaviti prioritetni red nalog;
— da je treba skladno spremljati gibanje gospodarstva v naši občini;
— da morajo zbori uporabnikov skupščin SIS na svojih sejah razpravljati o gibanju gospodarstva predvsem z vidika svojih delegatskih funkcij in svojih sprejetih programov.
SKLEP:
Skupnost socialnega varstva priporoča, da skupnosti upoštevajo stališča in sklepe zbora družbenopolitičnih skupnosti o racionalizaciji in skladno spremljajo gibanja gospodarstva. Predvsem pa opozarja na racionalno gospodarjenje s sredstvi in varčevanje. Vse skupnosti v sklopu Skupnosti soc. varstva naj pripravijo prioritetni red nalog ter ga v septembru posredujejo Skupnosti soc. varstva.
Skupnost soc. varstva sprejema ugotovitve ter sklepe in predlaga SIS v okviru Skupnosti soc. varstva, da se uskladijo z ugotovitvami in sklepi obeh zborov in skupščine Skupnosti soc. varstva. Izvršni odbor Skupnosti soc. varstva naj spremlja gibanje porabe tudi pri izvajalcih (VVZ, Domovi počitka, itd.).
SPREJEM DRUŽBENEGA DOGOVORA O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
Skupščina skupnosti sprejema dopolnitev statuta s poglavjem o družbeni samozaščiti ter predlaga vsem SIS v okviru Skupnosti soc. varstva, da svoje statute dopolnijo z navedenim področjem.
SPREJEM POSLOVNIKA O DELU SKUPŠČINE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
Pri obravnavi poslovnika o delu skupščine je bil sprejet SKLEP, da se 1 3. in 14.člen združita v čl. 13. S tem se spremenijo tudi vsi nadaljnji členi. V čl. 32 pa se beseda „kvorum" nadomesti z besedo ..sklepčnost".
SKLEP:
Poslovnik se potrdi z navedenima pripombama.
OBRAVNAVA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE ZA OBDOBJE 1976 - 1980
Delegati so sprejeli naslednje ugotovitve in sklepe:
— sprejme se družbeni dogovor o minimalnih standardih in se pooblasti za podpis tega dogovora, kakor tudi ostalih dogovorov oz. sporazumov Avbelj Marijo -predsednico izvršnega odbora.
— težišče dela v naslednjem obdobju je občinski samoupravni sporazum o minimalnih standardih zaposlovanja, ki se pripravlja pri Občinskem sindikalnem svetu. Potrebno bi bilo vključiti v ta organ za pripravo omenjenega sporazuma, tudi predstavnika Skupnosti soc. varstva.
Na vprašanje delegata ali so plani SIS realni in usklajeni z razvojnim planom občine, je bil odgovor posredovan na seji. Predsednik skupščine je odgovoril delegatu, da so srednjeročni plani pokriti z gibanjem gospodarstva, da pa ne moremo računati z obremenjevanjem gospodarstva preko začrtanih meja.
Stališča Zveze skupnosti soc. varstva kažejo na reševanje prioritetnih nalog na osnovi združevanja sredstev TOZD takrat, ko bo delavec v TOZD začutil potrebo po rešitvi konkretnega primera, to se pravi kompleksno reševanje po TOZD: stanovanjske problematike, problematike družbenega varstva, zaposlovanja itd.
Za programe leta 1976 kot prvega leta v planskem obdobju je značilno, da so skupnosti pripravile stabilizacijske programe skupaj s svojimi izvajalci, poleg tega pa upoštevajo 5 %-no omejitev pri porabi sredstev.
OBRAVNAVA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH PLANA SIS STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV V SRS ZA OBDOBJE 1976-1980 IN SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH PLANA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SRS ZA OBDOBJE 1976-1980
Ugotovitev:
Osvetliti je treba delo delegacije kmetov v okviru SIS starostnega zavarovanja kmetov. Pravice, ki izvirajo iz srednjeročnega plana starostnega zavarovanja kmetov naj postanejo, ena osrednjih tem razprav delegacije kmetov skupaj z OK SZDL in Občinskim sindikalnim svetom. Predlog se posreduje OK SZDL, ker se tudi opaža manjše vključevanje delegacije kmetov v skupščinske sisteme.
Delegati so imeli pripombe:
— na zelo nizke predvidene pokojnine za kmete,
— na to, da ne bosta prejemala pokojnine oba zakonca,
— da kmetje niso po zakonu invalidsko zavarovani.
SKLEP:
Skupščina je sprejela in potrdila oba predloga sporazumov ter predlagala, da se vključita v družbeni plan občine. Skupščina tudi ugotavlja, da so programi SIS prepleteni s skupnimi nalogami z mejnih področij dela med Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in Skupnostjo soc. skrbstva ter stanovanjsko skupnostjo in Skupnostjo otroškega varstva, da pa se mora konkretno izvajanje planov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zaposlovanja ter kmetov o obsegu nalog vsakoletno sporazumevati v okviru občine v sklopu vseh SIS na področju Skupnosti soc. varstva.
OBVESTILO DAVČNIM ZAVEZANCEM
Vse davčne zavezance obveščamo, da v bodoče, zlasti po novem letu, praviloma ne bomo več sprejemali gotovine na blagajni na davčni upravi, ker bo blagajna ukinjena.
Zaradi tega je potrebno, da davčni zavezanci poslej plačajo v določenem roku predpisani davek na pošti ali banki.
Nadalje sporočamo, da bomo v mesecu septembru odmerili akontacije za tekoče leto zavezancem davka od skupnega dohodka občanov. Tako bodo prejeli položnice za plačilo akontacije občani, katerim je v letošnjem letu odmerjen ta davek in sicer za znesek, ki je enak odmeri davka za leto 1975. Odmero teh akontacij moramo opraviti na podlagi spremembe republiškega zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki je spremenjen v tem smislu in objavljen v uradnem listu SRS, št. 15/76.
Pravtako bomo v tem mesecu poslali zavezancem davka od stavb odločbe o odmeri tega davka za leto 1976. Pri tem želimo opozoriti na to, da bo vrednost stavbe, ki bo navedena v odločbi večja od dosedanje. To je zaradi tega, ker mora davčna uprava napraviti nov izračun vrednosti stavb po poprečni gradbeni ceni, ki je ugotovljena po organu za gradbene in komunalne zadeve za letošnje leto. Delegatska skupščina je v zvezi s tem sprejela odlok, ki je objavljen v uradnem vestni ku občine Domžale, št. 5/76. Poprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine je za letošnje leto ugotovljena v znesku 3.769 din (brez komunalne ureditve). Pri sami odmeri davka pa bo upoštevana tudi amortizacija stavbe za leto 1976.
Tako lahko vsak zavezanec zase preveri točnost podatkov v odločbi in ne bo potrebno osebnih obiskov na tukajšnji davčni upravi ter ev. stroškov v zvezi s tem (odsotnost z dela, potni stroški, ipd.). ^ .
Davčna uprava
za
PREGLED SKLEPOV, STALIŠČ IN UGOTOVITEV
sprejetih na 8. seji skupščine Skupnosti otroškega varstva, dne 1.7.1976.
DNEVNI RED:
1. Izvolitev verifikacijske komisije ter poročilo komisije
2. Sprejem zapisnika 7. seje In izvršitev sklepov
3. Dopolnitev statuta Skupnosti otroškega varstva
4. Sprejem meril za vključitev otrok v ..varovanje na domu"
5. Sprejem ugotovitev o analizi stroška v Vzgojno varstvenem zavodu in predlogov samoupravnega nadzora
6. Obravnava izhodišč za načrtovanje in izvajanje vzgojno varstvene dejavnosti predšolske otroke
7. Vprašanja in odgovori
2. SPREJEM ZAPISNIKA 7. SEJE IN IZVRŠITEV SKLEPOV SKLEP: Potrdi se zapisnik z navedenimi ugotovitvami:
— Občinska izobraževalna skupnost še vedno ni pokrila stroškov v višini
25.000,- din za dislocirani oddelek v Moravčah za leto 1975. Za leto 1976 pa Občinska izobraževalna skupnost nakazuje sredstva za ta oddelek po dvanajstinah.
— Sklep o javni obravnavi lestvice je bil le delno izvršen. Vzgojno varstveni zavod je izpeljal obravnavo s starši, vendar SOV ni posredoval pripomb podanih na lestvico. Zato so delegati sprejeli sklep, da mora VVZ zbrane pripombe posredovati skupščini Skupnosti otroškega varstva ter jih upoštevati pri 6-mesečni realizaciji oskrbnih stroškov.
— Samoupravna delavska kontrola v Vzgojno varstvenem zavodu se v delo med obema skupščinama ni vključila, kar je razvidno iz analize samoupravnega nadzora SOV, saj jo ta poziva naj razčisti vprašanja, ki so nakazana v analizi kot n.pr.:
a) uničena posoda v vrtcu v Radomljah,
b) nabavljanje nepotrebnega inventarja.
— Skupščina SOV predlaga, da samoupravna delavska kontrola v VVZ razčisti zadeve, katere je predlagal samoupravni nadzor SOV v svoji analizi oz. poročilu. Ugotovitve naj posreduje VVZ izvršnemu odboru SOV.
3. DOPOLNITEV STATUTA SOV
SKLEP: Delegati so potrdili dopolnitev statuta z naslednjimi poglavji:
— Odbor za samoupravni nadzor, pri katerem je treba upoštevati podano pripombo;
— razmerje med Skupnostjo otroškega varstva in Skupnostjo socialnega varstva ter družbeno samozaščito.
4. SPREJEM MERIL ZA VKLJUČITEV OTROK V „VAROVANJE NA DOMU" SKLEPI:
1. VVZ sprejema vse kar je podpisal v samoupravnem sporazumu.
2. VVZ naj uredi akte za varovanje otrok v drugih družinah do septembra.
3. VVZ mora takoj sprejeti statutarni sklep.
4. VVZ prične izvajati varstvo v drugih družinah s 1.7.1976.
5. Vso odgovornost prevzame VVZ.
6. Pravilnik o varstvu otrok na domu je treba dopolniti s poglavjem sanitarne inšpekcije.
5. SPREJEM UGOTOVITEV O ANALIZI STROŠKA V VZGOJNOVARSTVE-NEM ZAVODU IN PREDLOGOV SAMOUPRAVNEGA NADZORA
SKLEPI:
1. Skupščina SOV je potrdila dopolnitve in ugotovitve odbora za samoupravni nadzor.
2. VVZ mora realizirati sklep IS SOb, to je izdelati poročilo o finančnem poslovanju za I. polletje po novi lestvici. To poročilo mora predhodno obravnavati skupščina SOV in SSV ter ga skupno z ugotovitvami posredovati IS SOb v obravnavo.
3. VVZ naj naredi razmejitev stroškov prehrane za dojenčke, predšolske otroke in ostalo osebje.
4. Racionalizacija pri upravljanju in vzdrževanju vzgojno varstvenih ustanov.
5. Vse dosedanje ugotovitve vključno s sklepi SSV in SOV je treba objaviti v Občinskem poročevalcu, kakor tudi prikazati nadaljnje delo SOV.
6. OBRAVNAVA IZHODIŠČ ZA NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE VZGOJNO VARSTVENE DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE
Poročilo delegatke Zveze skupnosti otroškega varstva SRS
— V sedanji fazi je nujna povezanost SOV z ostalimi SIS (izobraževalno skupnostjo, zdravstveno skupnostjo, telesnokulturno skupnostjo). Sprejet je bil sklep, da se imenuje komisija za stična področja med SOV in izobraževalno skupnostjo. Le-ta naj bi usklajevala potrebe in pristop do otroka - te potrebe je nujno potrebno posredovati združenemu delu.
— V perspektivi naj bi otroški dodatek prelili v družbeni delež za celotno obravnavo in pristop do otroka.
— Nujna je povezanost vzgojiteljskega in učiteljskega kadra, ker je potrebno otroka celotno obravnavati od skrbi za matere, novorojenčke, itd.
— Izdelati je potrebno minimalne pogoje za normalen razvoj otroka (izdelan mora biti na osnovi mnenja vzgojiteljic, otroškega varstva, zdravstva, SOV in v dogovoru z uporabniki).
— Vrtec mora postati center za predšolsko vzgojo.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Obveščamo vse lastnike mopedov, da zaradi premajhnega števila le-teh letos ne bo tehničnih pregledov v Domžalah. Tehnični pregled lahko opravite v Ljubljani pri AMZ, Avtohiši na Vodovodni ali pri Viatorju.
Iz pisarne oddeka
- Program dela v vrtcu je potrebno načrtno pripraviti.
- Potrebno je več pozornosti glede na kvaliteto dela vrtcev (dosedanja praksa je bila usmerjena le v gradnjo).
- Letovanje predšolskih otrok (republiško zbiranje sredstev za svojo bazo).
Posredovan je bil tudi predlog, da bi bila SOV pobudnik za pripravo dogovora, da bi tudi tisti starši, ki imajo prizadete otroke v lastni oskrbi, dobili dodatek za oskrbo.
SKLEPI:
1. SOV podpira prizadevanja za gradnjo rekreacijskega centra za letovanje predšolskih in šolskih otrok.
2. SOV je pobudnik za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim bi bilo omogočeno podeljevanje dodatka staršem za oskrbo prizadetega otroka. Ta sklep je treba posredovati Skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti socialnega varstva.
3. Vse občane je treba seznaniti preko Občinskega poročevalca, da je deto vzgojiteljic v vrtcih v občini Domžale neprimerno večje kot v ostalih občinah SRS.
7. VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Skupščini je bil posredovan predlog delegacije Krajevne skupnosti Domžale o potrebi po dvoizmenskem varstvu otrok.
VVZ bi izvajal tudi popoldansko varstvo, vendar bi morala OZD preskrbeti čakalne prostore. Če je res potreba po takem varstvu, potem je v večjih krajevnih skupnostih (Preserje, Jarše, Mengeš, Domžale) potrebno izvesti anketo, da se dobi točen pregled po popoldanskem varstvu.
Delegatka iz Doba je seznanila skupščino, da bodo v šoli Dob v prihodnjem šolskem letu pričeli izvajati celoletno malo šolo, vendar jim primanjkuje sredstev za nabavo drobnega materiala ter igrač.
V odgovoru je bilo navedeno, da naj da osnovna šola Dob vlogo za manjkajoča sredstva koordinacijskemu odboru za mejna področja med O IS in SOV.
OB LETOŠNJIH STILNIH KONCERTIH V GROBLJAH
Stilni koncerti v Muzeju Jelov-škovc umetnosti v Grobljah predstavljajo za domžalsko kulturno publiko vsako leto prijetno in kakovostno doživetje. Ti tradicionalni koncerti (letos so bili organizirani že šestič) privabljajo v to baročno cerkev vedno več obiskovalcev tudi iz Kamnika in Ljubljane. Občinska kulturna skupnost v Domžalah, ki organizira te koncerte, si prizadeva ustvariti pestrost programov tako po zvrsti glasbe, kot tudi po sestavi sodc-
beljska cerkev je biia premajhna za številne ljubitelje svetovnoznanega okteta, ki letos slavi 25-letnico svojega delovanja. Komentar k temu koncertu in k tradicionalnim stilnim koncertom sploh smo lahko prebrali v Delu, kjer B. P. (Bogdan Pogačnik) med drugim piše j: .. .„Za koncert okteta je vladalo med okoliškim občinstvom tolikšno zanimanje, da so mnogi morali poslušati spored celo pred vrati. V sporedu, kije obsegal stilni razpon   od   starih renesančnih
V Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah je na zadnji uspeti prireditvi v letošnji sezoni nastopil kot solist tudi Aci BERTONCELJ ob spremljavi godalnega orkestra Glasbene šole, ki ga je vodil prof.
Tomaž Habe
lujočih. Tako so letos nastopili Mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Izole (4. junija), Slovenski oktet (11. junija), Slovenski trobilni kvintet (14. junija), duo Ciril Šker-janec - Aci Betoncelj (18. junija) in Godalni ansambel Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik (28. junija;.
Mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Izole je pod vodstvom dirigenta Mirka Slosarja vrnil obisk domžalski publiki: Simfonični orkester Domžale - Kamnik je namreč gostoval v Izoli z novoletnim koncertom. Zbor je zapel slovenske narodne in umetne pesmi, svoj nastop pa so začeli z Gallusovimi pesmimi, ki jih pogosto slišimo v tem kulturnem ambi-entu.
Tudi drugi koncert je bil vokalne narave. Naš gost je bil Slovenski oktet iz Ljubljane. Gro-
to člani pihalnih orkestrov domžalske občine) so dobro sprejeli tudi to zvrst glasbe.
Ciril Škerjanec (violončelo) in Aci Bertoncelj (klavir) sta program sestavila z deli Giovanni Battista Sammartinija, Francoisa Franco-eura, Josefa Haydna, Lucijana M. Škerjanca, Bohuslava Martinuja in Claudea Debussvja.
Na zadnjem koncertu se je predstavil Godalni ansambel Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta. Izvajali so glasbo Benjamina Ipavca, Tomaža Habeta in Lucijana M. Škerjanca. Kot so list na klavirju je nastopil stari znanec stilnih koncertov, domačin, Aci Bertoncelj. Na tem koncertu so bile podeljene tudi letošnje Kersnikove plakete.
Letošnji koncerti predstavljajo vsekakor rezultat velike želje občinske kulturne skupnosti: približati kulturo čimvečjemu krogu občanov. Letos je pet koncertov poslušalo (v, po številu sedežev, sicer majhnem prostoru) kar okoli 800 ljubiteljev resne glasbe. Opaziti je, da imajo poslušalci raje vokalno glasbo. Tako je na teh glasbenih zvrsteh večji obisk. Poslušalci so bili letos manj „pozorni" na nastopa Slovenskega trobilnega kvinteta in dua Ciril Škerjanec - Aci Betoncelj, medtem ko so bili ostali trije kon-ceti   obiskani    izredno dobro.
mojstrov do slovenskih in drugih ljudskih pesmi, so se oktetovci s Pahorjevo skladbo Očenaš Hlapca Jerneja oddolžili tudi Cankarjevemu jubileju.....        V lepem in
akustičnem prostoru z obnovljenimi freskami Mengšana Franca Jelovška, ki so nastale okrog leta 1760, so domači kulturni dejavniki po dokončani arhitektonski obnovitvi začeli s hvalevredno prakso stilnih koncertov. Požrtvovalna amaterska glasbena in pevska društva v domačem zaledju so pri tem dala trdno osnovo. Seveda pa vabijo na te koncerte tudi najuglednejše glasbene goste iz Ljubljane in drugod. .. ."
Slovenski trobilni kvintet je prvič v šestletni zgodovini stilnih koncertov izvajal glasbo iz trobil (dveh trobent, roga, pozavne in tube). Poslušalci (predvsem so bili
Potrebno bo pritegniti občane k instrumentalnim koncertom tudi takrat, ko se ne predstavljajo domači umetniki. Naj bo to kritika občanom Domžal. Ljubiteljem glasbene kulture v domžalski občini je bilo z letošnjim programom stilnih koncertov gotovo ustreženo. To je hkrati tudi obveza organizatorjev pri organiziranju naslednjih koncertov.
Naj omenim še to, da občinska kulturna skupnost izpolnuje s temi koncerti tudi načelo dostopnosti kulture. Vstopnina na teh koncertih je res simbolična, saj redkokje lahko ljubitelji glasbe za samo 10 dinarjev prisluhnejo npr. Slovenskemu oktetu ali pa svetov-noznanemu pianistu Aciju Bertonclju in številnim drugim (še gramofonske   plošče   so dražje).
Izredni kulturni ambient in odlična akustika grobeljske cerkve sta pogoj, da bodo stilni koncerti ostali tradicionalni, da bo kvalitetni program vzbudil čimvečje zanimanje ljubiteljev in „da bi bili uspešen prispevek k obogatitvi glasbene kulture tudi na Slovenskem", kot seje izrazil dr. Miroslav Stiplovšek, predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti v spremnem tekstu Programa stilnih koncertov Groblje 1976.
M. M.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE VPISUJE
v šolskem letu 1976/77 v naslednje izobraževalne oblike za od rasle:
— dvoletno administrativno šolo - I. in II. razred,
— štiriletno upravno-administrativno šolo,
— tehniško tekstilno šolo - II. in IV. letnik,
— osnovno šolo za odrasle - 7. in 8. razred;
— krojno-šiviljske tečaje, - začetne in nadaljevale,
— gospodinjske tečaje,
— tečaje nemškega jezika - začetne in nadaljevalne,
— tečaje angleškega jezika - začetne in za predšolske otroke,
— tečaje za snažilke,
— tečaje za skladiščno poslovanje,
— tečaje za voznike viličarjev,
— tečaje za upravljalce ,£ naprav,
— tečaje higienskega minimuma,
— tečaje tehniškega risanja,
— Ekonomsko srednjo šolo — skupaj s Kamnikom.
Vpišete se lahko vsak dan od 7. do 14. ure (razen sobote) v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE Domžale, Kolodvorska 6/1, kjer dobite lahko tudi prospekt in ostale informacije. Informacije lahko dobite na telefonsko številko 72-082.
DELAVSKA UNIVERZA Domžale