95
Naši dopisi.
iz Gorice 19. marca.  (Izv. dop.) — Žalost, katero sv. cerkev zdaj s posebaimi obredi razodeva, se je ravno v Veliki  teden  za  goriško  škofijo  nagloma  pomnožila. Prevzvišeni  in   milostljivi   naš   knezonadškof  Andrej Gollmavr je v soboto 17.  t. m.  ob 4'/<j ure zjutraj, previden  s sv. sakramenti   za umirajoče,   mirno v Gospodu zaspal v 86   letu svoje starosti.   Danes je dovoljen pristop v notranjo dvorano škofijskega sedeža, kamor se ljudstvo vseh stanov  v veliki  množici  ves dan tere kropit truplo pokojnega višega pastirja.   Jutre, v torek, ob 9.  uri  zjutraj   ponesejo   raojcega  šliofa slovesno k večnemu  počitku.    Sprevod  bo   čez  Travnik   v   veliko cerkev in odtod na staro pokopališče,   kjer bodo v on-dotni kapelici ostanki pokojnikovi počivali. — Pokojnik je bil do zadnjega čvrst;  poslednjih 14 dni se je nekoliko slabo počutil, ležal je pa samo zadnja  dva dni in je še v četrtek akte podpisaval. Pri zavesti je bil ostal do konca, in smrt mu ni delala bolečin, ker preselil se je v boljši svet, kakor da bi bil mirno zaspal. N. V. M. P.!  —  Kakor doslej poročajo,  zapustil je  glavni  del svoje imovine ,,malemu semenišču" (škofovi hiši), „An-drejevišču", katero je on osnoval,  in katero je dobilo  po  njem  svoje ime.   Drugo je odločil tukajšnjim zavodom, potem svojim služabnikom in nekaj tudi ubogim v Radovljici, njegovem rojstnem kraji. — Kakor znano,  bil je rojen v Radovljici leta 1797., v mašnika je bil posvečen v Ljubljani 1821., za knezonadškofa goriškega imenovan pa 1854. in je prišel kot tak od papeža potrjen 1. 1855.   Bil je skriven svetovalec Nj. Veličanstva   cesarja in je užival   visoke časti in naslove, podeljene mu od cesarja in papeža.   Glas je imel v gosposki zbornici na Dunaji, kakor v deželnem zboru goriškem.   Na Dunaj je zahajal samo, kedar so se škofje posvetovali  skupno  o postopanji proti novim zakonom, ki zadevajo vero in šolsko odgojo; v goriškem deželnem zbom pa si ga prejšnja leta pogostem zapazil.    Duhovščina je izredno častno obhajala L 1880. petindvajsetlet-nico njegovega  višega  pastirovanja,  in  kedar je  bila drugače prilika, se mu je poklonila.    Velika mu je bihi skrb za povzdigo   osrednjega  semenišča,   kateremu je priskrbel krepkih učiteljskih moči.    Veljal je kot strokovnjak v bogoslovji in v obče kot naobraženec visoke stopinje.   Na zunaj je ljudstvo le  malo izvedelo o njegovem delovanji;  bilo  pa je od začetka ravno slovenskih duhovnikov nekaj  okoli njega,  ki bodo vedeli natanko in  po  vrednosti  ocenjevati njegovo delovanje in raznostransko mišljenje.   Upati je,   da  nam od imenovane strani visokega dostojanstvenika slovenskega rodu po vrednosti  tudi javno  ocenijo.    iMi spominjamo tukaj samo nato, da je bil pokojnik, kakor obče znano, sode-lovalec imenitnega prevoda Svetega pisma na slovenski jezik, da je bil nadalje ud naših učnih zavodov, in da je enakopravnost spoštoval  nasproti vsem narodnostim. Bog nam ne odkrati vrednega njemu in nam pravičnega naslednika!    Takega smo toliko bolj  potrebni,   kolikor bolj nas na vse druge strani prezirajo, in ima slovenski narod na Goriškem in v obče Primorskem edino v duhovščini še zanesljivo zaslombo, da se do cela ni po-gubil.
Sinoči smo zapazili v gledišči pri koncertu, od vojaške godbe izvrševanem, tndi namestnika tržaškega, barona Depretisa. Njegov prihod morda ni brez posebnega namena z ozirom na bodočega goriškega škofa. Pa na to stran bo časa še dovelj za ugibanje in razgo-varjanje.
Naj danes še kratko dostavim, da je imela goriška čitalnica 12. t. m. svojo poslednjo postno veliKo zabavo
z igro („Ženske solze"), mnogovrstnim petjem in godbo na glasoviru. Izvršitev se je tudi to pot prav dobro obnesla, samo občinstva je bilo primerno malo; kriv je bil sneg, ki je bil ravno ta dan tudi Gorico močno pobelil. ;;Sočo" so bili zadnjič zasegli, ker je v soglasji z občim mestnim mnenjem grajala c. k. uradnika zarad njegove prevelike nemarnosti v uradnih opravkih. Izšel je drugi natis v soboto.
Iz Gorice 20. marca. — Vreme je prek in prek oblačno in deževno. Ljudstvo vre v dežji v mesto, bia-cune zapirajo, plinove svetilnice, opletene z belo-črno tenčico , so prižgane na Travniku, v kastelji, in koder pojde sprevod. Hiše imajo mnoge po oknih črne zavese. Ob 9. uri začne se sprevod pomikati. Duhovščine mnogo, meščanstva malo; ljudstva obilo po straneh. Sprevod vodi tržaški škof Glavina, za krsto gre tudi namestnik Depretis. V prvostolni cerkvi so začetkom samo odličniki raznih korporacij, ljudstvu so še le pozneje vstop dovolili. Tržaški škof mašuje veliko črno mašo, po maši je imel prof. bogoslovja Al p i daljši italijanski govor o zaslugah pok. škofa. Cerkveno opravilo traja do IPA? potem gre sprevod na staro pokopališče, kamor dojde med velikim dežjem opoludne. Množica se je potem kmalu razkropila.
Iz Ljubljana. — Bližajo se prazniki velikonočni, v katerih si veselo kličejo „aleluja!" kmetovalci in obrtniki , meščani in seljani. Tudi politika miruje v praznikih, le zgodovina hodi nepretrgoma svojo pot. — Naši državni poslanci vrnili so se domu, ker tudi zborovanje državnega zbora je pretrgano za 14 dni. Posebnih vspe-hov naši poslanci iz zadnjih časov nimajo pokazati, ker na najimenitnejšem polji naših narodnih zahtev gospodari še zmiraj naučni minister Conrad, katerega uže Slovenci dosti poznamo, da se samo sili umikuje, aka se nam tudi tam pričenja izpolnovati malenkost onega^ kar bi se nam po pravici bilo moralo zdavnej popolnem vresuičiti. Prav nič se še ni na boljše obrnilo stanje Slovencev na Štajarskem, Koroškem in Primorskem, akoravno je vsakemu očitno, da okrepčanje slovenskega življa na Primorskem pomeni okrepčanje državi prijaznega in ji zvestega prebivalstva.
Tudi gospodari na Kranjskem še zmiraj našemu narodu nasproten deželni odbor in po večini temu enak deželni zbor; toda zanašamo se, da so se temu zboru ure uže stekle do malega! Ako pa tudi slovenski poslanci niso prinesli volilceoa svojim za zdaj posebnih pirhov, se ima pa vendar vsa desnica veselit? lepega vspeha. Pred vsem se je primanjkijej v državnem gospodarstvu skrčil na 16 milijonov, pa bi bil uže po vsem zginil, ako bi ne delali toliko železnic in druzih gospodarskih naprav. — Dogodba s Kaminsky-em, s katero je levica hotela vlado prekucniti, splavala je skoraj po vodi, nasproti pa veleizdajsko početje levičnega poslanca Schonererja ojstro zadeva vse one kroge, kateri svoje početje opirajo na nemško-irredentovsko rogovi-ljenje. Po vsem tem večina državnega zbora lahko zadovoljna kliče: aleluja!
— {Mestni odbor IjubljansJci) zboruje danes popa ludne ob 5. uri in obravnava:
a)  o reklamacijah  vloženih  zoper  volilni imenik za letošnje dopolnilne volitve v mestni odbor;
b)  o odborniških mestih, katera je letos dopolniti, in o volilnih dnevih za te dopolnilne volitve;
c)  o sestavi volilnih komisij;
nadalje pa še o poročilih finančnega in stavbenega odseka, in koncčno v tajni seji o osebnih zadevah.
96
—  {f Nadškof goriški Andrej Gollmmjr), rojen Ra-doljčan, umrl je preteklo soboto zjutraj v 86. letu svoje starosti; slovesen pogreb bil je včeraj. Obširneje poročilo je v današnjem dopisu „iz Gorice''. — Večen spo-minj izglednemu škofu, slavnemu našemu rojaku!
— {Narodne^ Ublijoteke)  izšel je 2. snopič,  obsegajoč „Kranjsko Čebelico".   Cena snopiču je 15 kr.
—  {Porotna sodba v Ljubljani) obsodila je k smrti na vislicah Frančiško M oži no in njenega pajdaša M. K o v a č i č a, katera sta bila zatožena zarad umora moža zatoženke M o ž i n e. Pri obravnavi sta oba po moči, pa brez vspeha tajila; zdaj po obsodbi je pa Kovačič obstal , da je našuntan po zatoženi ženi umorjenega — sam umoril ga, žena pa damu je pomagala pri prenašanji. — Nadalje so obsodili porotniki tatu France Šobe rja, ki je na Laškem nakradel različnega blaga v vrednosti 180 gold. ter prodajal po Notranjskem. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. Bivši šišenski učitelj 2ebre je bil včeraj obsojen na 3 mesece ječe, njegova tovarša: Korbar na 6 let, Windischer pa na tri leta zavoljo goljufije.
—  {Poštne hranihiice) vsled razglasa c. k. trgovinskega ministerstva dne 28. febr.^so te-le: Banjaloka, Dvor pri Zuženberku, Crmošnice, Črnemelj, Dovje, Gradec, Hoterdešica, Jesenice na Savi, Ig (Studenec), Izlak, Krka, Košana, Kostanjevica, Kranjska gora, Lašiče, Lesce, Litija, Logatec, Metlika, Merna peč. Planina, Polhovgra-dec, Ponova vas, ^Rakek, Razdrto, Ribnica, Reka (Kočevska), Rudolfovo, Šenčur pri Kranji, Šent-Kocijan, Šmartno pri Litiji, Sent-Rok, Šiška, Sodražica, Stari trg pri Rakeku, Travnik, Trebuo, Tupaliče, Videm pri Lašicah, Vače, Vrhnika, Zatičina, Vipava, Višnja gora. Žiri, Žu-ženberg. ^
Na Štajarskem: Loče, Maribor, Podčetrtek, Pod-sreda.