Kratko P o d u q e n e ve nar potrebneireli kerujan- s k e h r e s n i 1} a h ; poleg starega ve q. k. nermrkeh uiolah 3apovedanega katek^r pomnoaeil »'»IBIilOTMBK/ Z H J a n e 3 3 a 1 o k J JE Spiritval ve Lub.lanske duhžvu Lnan e«. Ve Lub.lane 1826. Natisnel Leopold Eger. Naprodaj per Jane3e Klemenqe, Tri' raiji ostanejo 3(kj: vera, lipane, lub«3sn ; nar vsija med temu ,pa je lub® 3 sn. i. Kor. i3, i3. / M V v o d. Vprauiane. Kaj nas iujI karujanska nauk ? Odgovor. Karujanska nauk nas uq{, Boga prav pojnatB in ijastite , po ne- govah svetah japovedeli ativeta , in 3a veqno 3veliqane svmje duue skar- beta. Vpr. Je dolatnost 3nata kardanska nauk ? Odg. Dolatnost je, ker ba ne m®gia po nem ativeta in vsijnaga ativiena do- seije, ako ba ga ne 3nalg. Ypr. I3 qesa je sloaeen karujanska nauk ? Odg. Karujanska nauk je sloaten i3 b®atj? besede, to je, i3 svetega pisma, g!a i3 Kristusovega in aposta.lnov nauka, in pa i3 nauka rjerkve. a 2 Vpr. Ktere dele karujanskaga nauka je sosebno treba vsakemu kristjanu ve¬ deta in 3nate? Odg. Te tri': i) kaj de je treba vera- vate ; 2) kaj upata ; 3 ) kaj lubijta ; to je, I. Apostolsko vero. II. (Dqe naui. III. Deset bcDsejih in pet lperkvenah 3apovad. IV. Sedam sveteh 3akramentov. V. Kerujansko pravilnost; v^re se hudaga, in štora dobro. I. OD V £ R E. "£M.. Vpr. Kaj je vera Catoleirkega kristjana ? Odg. Vera katolaurkaga kristjana je b®aeji neosslussen dar, bmseja luq ve nas , po ktcra Vse terdno in jvesto verejemo , kar je Bog ra3odeI , kar je Kristus uqii, kar so apostalne 03nanSvaIa, in kar sveta katolairka ljsrkav v er a vat a ve¬ leva , boda va svetarn pisma *) 3api- sano , ala ne. *) Sveto pismo ima dva poglavitna dšia, sveto pismo namreg starega in novaga testamenta. Stara testament je 1 * * * 5 * * 8 »3 45 bukav : 1) petere Moj3esove buk¬ ve; 2) Jo3va; 3 ) Sodnikov; 4 ) Rute; 5 ) ijvetere bukve Kralev; 6) dvoje Kro¬ nike; 7) dvoje Ejdra ( druge bukve E3- dra se imenujejo tuda bukve Nehemtja) ; 8) Tobija; g) Judite; 10) Estre; 11) Jojta; 12) Psalmov; 10) Salomonovih; 6 Vpr. 3 akaj pravemo, de je vera katoleur- kega kristjana bcoaeji ne 3 aslu 3 €en dar ? Odg, 3 ato , ker ijlmvsk sam od sebe ne more verevate , kakor je treba, am¬ pak Bog mu da i3 3gole milosta to ra3svet.lene in to pomoq. pregovorov ale pripoviste; i/j.) Prid- garja ; r 5 ) Vesoka ale veleka pesem; 16) Modrosta ; 17) Siraha; 18) Prerokov; Izaija, Jeremija, Baruha, Erjehiela, Daniela, 03pja, Joela, Amoga, Ab- dfja , Jona, Mihe ja , Nahuma, Haba¬ kuka, Sofonrja, Ageja , Dah arija, Ma- lahija; 19) dvoje Makabejijov. Novega testamenta jih je 2y. 1) Dve- tere evangeli: Ss. Matev&a, Marka, Luka in Jane3a ; 2)Apostelnov djane; 3 ) ujtirnajst listov S. Ap. Pavla : 1 do Rimlanov , 2 do Ivorinqanov, 1 do Ga- laqanov, 1 do Efeatanov, 1 do Filip- tjanov, 1 do Iiolouianov, 2 do Tesa- loniqanov, 2 do Timoteja, 1 do Tila, 1 do Filemona, 1 do Hebrejrjov; 4) list S. Ap. Jakopa; 5 ) 2 lista S. Ap. Petra; 6)3 liste S. Ap. Jane3a; 7) list S. Ap. Judata: 8 ) Skrivno ragodene S. Ap, Jane3a. (Trid. 3ba>r. sej. 40 7 — Vpr. 3akaj je treba veravata, kar je Bog ra3odel ? Odg. 3at6 , ker je Bog veijna rasnupi in nesk®nqna modrost, ka ne more ne legata, ne golafata. Vpr. 3akaj je treba' verevata , kar je. Kristus uqil. Odg. 3ato , ker je Kristus bcDJtji Sin, od nebeirkaga Oqeta ke nam poslan , nau! uqenik , ka je svoj nauk 33 ve- likeme ijudeaea in s’ svatjiin lastnem vstajenem potardil. Vpr. 3akaj je treba verevata, kar so aposta.lne uqile ? Odg. 3ato, ker so aposta.lne tisto 03- nanavala , kar jim je bil Kristus na¬ ročil , in so Kristusov nauk s’ qu- deaea potardavala in 3an svntjo kri prelila. Vpr. 3akaj je treba veravata, kar nam qerkev veravata veleva ? Odg. 3ato, ker je Kristus gapovedal ijerkav in iperkvene učenike poslu¬ šata. 3 — ■ Kdor vas posluuta , on mene po¬ slinita;.—. kdor pa rjsrkve ne'posluuta, te bode kakor nejevernek in očiten greumek , prava Kristus a). Ypr.' Je 3ad©ste le ve serrje verevate, kar je Bog razodel, in kar iperkev verevate veleva ? Odg. 3ad®ste , ampak je treba i.) vero tnde ve d jan e poka3ate, to je, po vere acivete. Raj pomaga, bratje rntnji ! tje kdo prave, de ima vero , del pa ne. ? ale ga bo (gama) vera 3arn- te bcBJtje sluasbe , svetah 3akrarnentov sramuje, itd., on se Kristusa sramuje, Vpr. Je vera ka 3veliqanu potrebna? Odg. Vera je vsarjamu q! o veku ka 3\e- liqanu potrebna, ker bre3 ve r e ne m o goqe Bogii dopasta b). InKrištus prava : Kd or ne veraje, bo p o g u b .1 e n c). Vpr. Kaj je ob kratkem treba vsakemu qIoveku verevata ? Odg. Vsakemu qloveku je ob kratkem treba v era vate : 1. ) de je en Bog; 2. ) de so tri boseje perurone enega bitja in pne btOKje natore: @qe, Sin in S. Duh ; 3 . ) de se je Bog Sim vqloveqil 3ato, ’ v a) Luk. q., 26. Mat. so, 3 a-. b) Hebr. 11.6. c) Mark. 16, 16. a 3 - 10 de nas je s’ svojo smertjo na kriscs od vernega pogublena odpsiflil, in nam veqno seivlenc 3adobiI; 4. ) de je ijlovetuka duura neumerjoqa ; 5 . ) dc bo Bog vsaqega qloveka po svoji veqne praviqe sodil , dobre 38 yeq- nem 3veliijar\pin d are val ; hudobne pa ' 30 veqnem terplenem uitrafeval; 6. ) de je gnada boatja vsem potrebna, in de se brej ne ne more neq do¬ brega storita 3a veqno ativ.lene.- Vpr. Kje najdemo ob kratkem , kar je treba vjsrevate ? Odg. Kar je treba verevats, najdemo* ob kratkem ve apostolske vere. Vpr. Povej apostolsko vero.- Odg. Verejem ve Boga Oqeta vsega- mogoqnega, stvarneka nebes in 3em- le, in ve J«3usa liristusa Sina nega edinega, Gospoda nauiega, ktere je spoqet bil od svetega Duh§., rojen' 13 Marije Devfqe, terpel pod Pon- ijjem Pilatam, kriaean bil, umeri in ve grob poloaten ; urel pred pekel j: — II — tretji dan od smarta vstal, va ne¬ besa u>al, sedi na desniqe Boga Oqe- ta vsagamogoipiaga; od ondod bo panral sodit seive in martve. Vera- jem va svetega Duha, sveto katolam- ko qerkav, gmajno svetnikov, od- puufene grehov , vstajene ativmta , in veipio 3eivlenc. Aman. Vpr. 3akaj pravamo te vera apostol¬ ska vera ? Odg. 3ato., ker so jo aposta.lna uqila. Bagkladane apostolske vere. r. Verajeni va Bogž Oi[8ta vsagamo- goijnaga, stvarnaka nebes in 3em.le. a). Od Boga, in bffiKjih lastnost. Vpr. Kolako je bogov? Odg. En sam Bog je. Vpr. Kaj je.Bog? Odg. Bog je sam od sebe ncskmmpto' popolnama bitje. 12 - Vpr. 3 amoremo Boga popolnama po¬ grnite ? ' Odg. Ne 3amoremo; ampak le neko- lako ga 3 7* 17 — brega als mehkega serrja; de ne more nekomur neq odreqe , t.urle Jjelonespa- metneh reqi ne. To je slabost; veBo- ge take ne. Bog je vselej dober, in ne- skamijno bol, kakor 3amoremo 3apo- paste, nam tude terp.lene in nesre- qe poir.le. Noben oqe ne svojima obroku tako dober, kakor Bog nam,; pa svet in moder je tude vselej: 3atorej mora¬ mo Jtbaegovo previdnostjo vselej 3300- volne bite, -in van 3’ otroqjo .lube3- nej-o upate. u.) Bog je neskončna usmilen : nam odpuuja vse naire grehe , qe se jih resniqno kesamo in spokoremo. T^smile se rpe, o Bog, po svojim Velikem usjnilene, a) —• Kakor se mqc ustni Iva svojih otrok* tako se usmilva Gospod tis teh , ktere se ga boje b). Kaj tedej ne obupa noben grsui- nijk., ker je' bre3konqno ustnilene boj¬ arje. —. 12.) Bog. je noskonqno pra,viqea ; vse dobrd in Vse hudo po 3aslu3eene pla- quje. Bo>3fje dala so popolnoma, in vse a) Ps. do, 1. b) P s, ioa. — 18 — negove pota pravfijne sklepe. Bog je gvest in bre3 vse hudobije, pravilen in ravnega serqa a). — Ti pa se na¬ biram po svffljim otarpnenam in.nespo- kornern sarqa j®3e 3aklade 3a dan je- je in ra3odena pravilne s®dbe brcatje, ka bo povarnil vsakemu po negovani djana, prava S. Ap. Pavai b). Boj se kraviqna gremnak bonje praviqe ! boj se, ktera svcojiga bliatne- ga 3atiraui in mu kri vi 130 delam, Bog te bo mtrafal! Praviijna pa, in ktera po nedol 3 fnem terpi® , misia , de bo qas parmal, ko ta bo Bog popolnama pravi 130 storil.— Bog je tedej popolnama, in neko- gar in nobene reip' ne potrebuje. Pa desaravno nobene raip' ne potrebuje , vendar hoqe, de mu vse stvari sluate- jo. In ker to od nas hoqe, hoqe 3a- vol nas, ne 3avo.l sebe; ker se tako 3veliqane sluaremo. Nemu nama hudo¬ bija neq ne mkodaje , in nama svetost naij ne pomaga. Slovak le sam seba uikodaje s’ sv®jo hudobijo , in s’ svcd- jo qednostjo sam seba pomaga. Bmaeja qast pa ostane , ala nas 3velit]a, ala po- a) 5 . Moj3. 32 , 4 - b) Kiml. a, 5 - 6 . gubi'. Nad obojima , nad 3veliqanama in pogublenama kaaee Bog svinjo vsaga- mogoquost, svetost in pravi'130. Tako uqi s. pismo : » Te greunui, koga mu urkodvaui? prava Job, in qe se mno- atajo tv®je hudobije, koga mu stalaga storila? Pa tuda, qe prav delau;, kaj mu daui ? ala kaj prejme i3 tvojih rok ? Le qloveku tvoje enakosta uikodva tvo¬ ja hudobija, in qloveujkamu sinu po- mdga tvoja pravirja a). In S. Ap. Pa¬ va! prava : Bog nekogar ne potrebuje ; ker le on da vsem aeiv.lene, dih in vse b). b). Od svete troj i q e. Vpr. Kolako je boaejih paruron? Odg. Tri boatja parujoneso: Bog (Dqe, Sin in S. Duh. Vpr. JeOqe, Sin in S. Duh prava Bog ? Odg. (Dqe , Sin in S. Duh je prava Bog. Vpr. Ala neso po tem takem trije bo- govje? Odg. Meso, ampak le en sam Bog je, ker imajo vse tri boaeje paruione eno a) Job. 35 , 6-8. b) Ap. dj. 17, 2 5 . - - 20 - samo bcDJfjo natoro dnarjah lastnost in popolnamast. Vpr. Kako vemo , de so tri b 36 ji, in de Duh b®3tji va vas prebiva ? e). Tempa.lna nema drug, ampak le sam Bog. In S. Atana3i utp: tDqe je Bog, Sin je Bog, in S. Duh a) i. Kor. a, io-ii. b) Jan. i, i. c) Rimi. 9, 5 . d) Ap. dj. 5 , 3-7. e) 1. Kor. 6, 19. — 23 je Bog, in vender neso trije bogovje , ampak le en sam Bog je. 4-) Sin in S. Duh sta stvarneka in ohranika sveta in gnad dajavrja, ka¬ kor Bog ffiqe. Moj ©qe do3dej dela ( obrane in vlada svet) in je3 delam, je djal Je- 3us Judam. Kakor ©qe obudi mertve in oacivi, tako jih tude Sin oaeivi, kte- re hoqe. a) — Gnada Gospoda nauie- §a Je3usa Kristusa bode 3e vame vse- me , Amen, prave S. Ap. Pavel, b) —> S. Duh dela ve vseh vse. c) — In S. Atana3i prave: ©qe je Gospod , Sin je Gospod, S. Duh je Gospod, in vender .ieso trije, temuq le en sam Gospod je. S.) Tude Sinu in S. Duhu gre b®seja hvala in qast, kakor Oqetu. Vse naj Sina qaste kakor Oqetad). Vse angelqe naj ga molejo e). In ka- toleeika ijerkev mole vsak dan: ''last bode Bogu Oqetu , Sinu in S. Duhu. a) Jan. 5, 17. 21. b) 1. Tesal. 3, 8. c) 1. Kor. 12, 1-11, l d) Jan. 5, 23. e) llebr. 1, 6. Ta qast gre le Bogu? in nakomur dru- 38mu ne. Samega Boga gre molite. Po tem tedej vemo , de sta Sin in S,. Duh kakor CDqe prave Bog, in vse trije so le eno , to je, 14-1' peruione, en sam Bog. Vpr. Ale je kak ra3loqek med treme b® 3 cjime peruioname ? Odg. Med treme b®3cjime peruroname je sam ta rag^ek: 1) de je Bog (Dqe sam od sebe od vekome; 2) de¬ je Bog Sin 38 Oqeta od vekome r®jen ; in 3 ) de S. Duh 38 Oqeta in Sinu 38 obeju kmale od vekome i3haja. Seqer pa ne nobena bostja perurona ne sta-, reju?8 , ne modrijms , ne mogoqn8iF8. S. Atana3i uqi:Oqe ne od neko- ger r®jen, ne stvarjen; Sin je samo 33 Oqeta"i ne stvarjen , ampak r®jen ; Duh je 38 Oqeta in Sina, ne stvarjen, ne r®jen, ampak ^haja, Vpr. Ktere dela psrlastujemo vsake bffijeji peruone posebej ? Odg. Bogu Oqetu psrlastujemo stvar- 'jene, Sinu odreu/ene , in S. Duhu posveqene sveta ; deseravno gr« vsem trem bautjim paruronam vse to. Vpr. Kako pravemo treni božjim per- tconam vsem kma!e? Odg, Sveta trojiqa jim pravemo. Vpr. Ale 3amoremo 3apopaste te pre¬ svete skrivnosti ? Odg. Ne moremo jih na tem svete. Vpr. 3 akaj jih je tedej Bog ra3odel? Odg, 3 ato, de vemo kdo nas je odre- uil in posvetil, in de Sina ijastemo kakorOijeta, in S. Duha kakor Oqs- ta in Sina, ke smo kerujene ve ims- ne Boga Oqeta, Sina in S. Duha. Vpr. S’ qim pokasee katoleurke kristjan vero ve sveto trojiqo ? Odg. 3 e gnamnjem svetega krijta , kjer vse tri btDJtje perutone imenuje, kedar se gagnamna na qele, na usteh iti persehrekotj: Va imene Boga-j-Oqe- ta, in Si-j-na , iq S. Dufha. Amen. Vpr. Kaj u>e pokaaee katolauka kristjan 3e 3namnem svetega krijta? Odg. Pokajte tude sv.mjo vero ve Kri- b — 26 — stusa odreurenika sveta , ke je 3a nas na kriaee umeri, in na nem s’ sva>jo smertjo od veqnega pogublena nas odre uril. c). Od st varjena sveta. Ypr. Ivdo je nebo in 3em.lo, in vse stvaril? Odg. Bog je nebo in 3emlo , in vse stvaril. Od 3 a q e t k a je stvaril Bog nebo in 3emlo a). Vpr. I 3 qesa je Bog vse stvaril ? Odg. I3 neij je Bog vse stvaril. Kar hotel je, in bilo je vse. Vpr. Kaj nam pove sveto pismo od stvarjena sveta ? Odg. Sveto pismo nam pove, de je Bog ve ujesteh dneh vse reqi nare¬ dil: Perve dan je rekel Bog: Bode svet- l®ba in —• svetloba je bela; in je loqil temo od svetlobe, in naredil noq in dan. a) 1. Moj3. 1, 1. 2 7 — Druge dan je djal Bog : Bode pod¬ nebje ve srede vod, in naj loqe vo¬ de od vod. In 3godilo se je tako. Nekaj vode je trlo ve oblake (so be¬ le megle in oblake i 3 t ne); druga je bela na jem.le ; in ve srede je bslo podnebje. Tretji dan je Bog 3apovedal : Ste¬ lje se vfflda (ke je bela ure po vse 3emle) ve en kraj, in suhrnta se per- kaaee. In 3godilo se je tako. , Bog je naredil morje, je3era, reke in poto¬ ke, in suho 3em.lo. Tude je Gospod Bog nka3al , de naj 3emla rodi mno¬ ge 3eleuja in drevesa, in de naj ima vsako svmje seme ve sebe. In 3godi- lo se je tako. 3 em.la je pognala mno¬ ge 3eleuja in sadovitne drevesa, in vsako je po svrnjiin plemena imelo svroje seme ve sebe. ^eterte dan je rekel Bog: Luqe naj bodo na nebe , in naj loqejo dan od dne, in naj bodo \e 3namna,ve qase, ve dneve in leta; naj svetejo b a na neba, in naj ra3svetlujejo 3cmlo. In 3godilo se je tako. Bog je nare¬ dil dve velike luqe, veqe, de svet« po dneva ( solnije ), in manira, de svetla po n®qa (luno), in 3ve3de. Peta dan je rekel Bog: Kaj rode vode seivale , in ptirpe na 3em.la pod nebaro. In Bog je stvaril ribe, in vse mnoge aeivala po vodah, in vse ptiipe mno3ega plemena na 3em.le, in djal: Rastete in mnoatate se, in napolnite vode, in ptiipe naj se mno- scejo na 3emle. IBesta dan je djal Bog: Naj rodi 3em!a seivala mno3eh plemen, go¬ veda in le 3 eqeno in gverine mno3ah plemen. In 3godilo se je tak< 5 . In posledneq je Gospod Bog uieste dan stvaril tude qloveka, de je gospo¬ dar vseh b®aejih stvari na scemle. In vse, kar je Bog stvaril, je belo popolnama d®bro. Sedme dan je Bog poqival, to je, nehal stvarita in svet ohranil, in — 2 9 — ga kg sv®ji qasta in ka pridu svffijih stvari obračal. | Vpr. ^amii je Bog svet stvaril ? Odg. Bog je ka sv®ji svete ijasta in ka 3 veliijanu sv®jih stvari svet stva¬ ri!. Bog je vse 3 a se naredil, prava modra a). Vpr. Ktere so nar imenitnaira stvari broaeje ? Odg. Angelije in pa ql®vak so nar imenitnaura stvari b®36je. d). Od angelqov.l Vpr. Kaj so angelqa ? Odg. Angelqa so dubovje, ka imajo pamet in volo bol popolnama od qloveka. Vpr. 3akaj je Bog angelqe stvaril? Odg. 3ato, de ga spo 3 najo, lubdo, molajo, de mu sluaeajo, de va jooge vetjno 3 veliqane vativajo , in qlove- ka varajejo. a) Prig. i6, 4. — Jo - Hvalite Gospoda vi' vse angelr]8 ncgova a). 1 —• 3 avo.l tebe je uka3al ange.l- rjam svaijim varevate te na vseh tv®jih poteh b). — Glejte, de ne 3anei]ujete kterega teh manuah ; 3akaj povem vam, de n ih angeli} e ve nebeseh vedno gledajo oblii[je mmjiga Oijsta, ke jeva nebeseh, prave Je3us c). Tude angelrja tadej, ti imenitne 3veliqane nebeuke duhov je, veliko ve¬ tja od tjloveka imajo skarb 3a male, in 3a nas vse. Vesele se, tje se greumak spreobarne, name prmune in molitve Bogu darujejo, in po smarta jim bo¬ mo enaka d). So tadej nama parjatla , in nas .lubejo. — Vpr. Rakune je Bog angelrje stvaril ? Odg. Bog je ange.lije va sv®ji sveta gnada stvaril , in 33 velikema popol- namastma obdareval. De je utevilo ange.lqovne3m.Grno, nam sveto pismo pove , in jih imenu¬ je angelrje, arhangelqe, moijl, go¬ spostva , kernbe , serafe , itd. Ve d r u Je¬ li o veliko tavacent angelijov a) Ps. 102, 20. b) Ps. 90, ti. c) Mat. 18,10. d) Luk. i 5 , 7. Skriv. ra3od. 8, 3 - 4 » Mat. 22, 3 o. 3i — ste paruil a, prava S. Ap. Paval ver- nam a). Prerok Daniel prava, dejihtav- »entin tavstant Bogu slusea, in desetkrat sto tavKant in tavicent jih je okola ne¬ ga; to je, bre3 uta vila; in Boga hva- lajo noij in dan brej pokoja rekoq: Svet, svet, svet sa Gospod Bog! pra¬ va Izaija h). — Par sveta maira se par- druKamo angelqam, in kerubain in serafatn , in vsara nebeujkam duhovam , in Boga hvalamo , (ve predgovora ). Vpr. So vsa ange.lrja va gnada bcoatji ostala ? Odg. Ne vsa ; ampak veliko angeJijov je ja prevjetnostjo, nevoijlivost jo , in 33 nepokorujano gnado btuaejo 3gu- bilo, in od Boga javaraeenah balo, ktere 3dej hudiije imenujemo. Lej tuda negova slnacabnaka neso stanovitna bali; ker tuda par svotjih angelqah je hudobijo najdal c). —Bog tuda angelqam, ktera so greuiila, ne parjanesal, ampak jih je s’ paklenska- a) Hebr. 12, 22. b) Dan. 7, 10. Ijai. 6, 3 . c) Job. 4 , 18. 3a — ms varvrm ve pekel potegnil’, jih jsijs- ■1.8 dal, in 3a s®dbo hranite a). e). Od q I o ve k a. Vpr. 3 akaj je Bog qloveka stvaril ? Odg. Bog je qlov«ka 3ato stvaril, de naj Bogaspo3na, .lube , mole, mu slu 3 ce, de naj mu bo pokoren , in de vaijno 3veliqane doseate. Vpr. I 3 koleko del je ql®vek ? Odg. ^dlmvek je i3 dveh del , {3 tele¬ sa in ij neumerjoqe dume. Vpr. Kakuinega je Bog qloveka stvaril? Odg. Bog je qloveka ve sv®ji svete gnade po sv®ji podobe stvaril. Bog je tjloveka po s vaji podoba stvaril. Po b a> ae j i podobe ga je naredil b). Vpr. Je Bog dumo ale telo ulovemko po sv®ji podobe stvari!? Odg. Dumo qlovemko je Bog po sv®ji podobe stvaril. a) 2, Petr, 2, 4. b; 1. Moj 3 . I, 27, — 33 Ypr. Kaj hotje to reqa, de jeJJogulo- veka po sv®ji podobe stvaril ? Odg. To hoqe rega, de ima ql®vak od Boga pamet in prosto vo.lo > bcDsejo podobo. Vpr. I3 koga je Bog gloveka stvaril ? Odg. Telo gloveu/ko je Bog 13 3emle stvaril, i3 gem.lene parsti ga je nare¬ dil , in van duuro dal, in tako j« ql®vak ativa stvar bil a). Vpr. 3 akaj je Bog gloveuiko telo ij 3em.le naredil ? Odg. 3 ato , de naj ql®vak pomna, i3 koga de je, in naj ve, de mu je 3em.la dana kraj, kjer naj Bogu po- niaeno in gvesto sluasa, in se 3» vegno 3veliqane parpravla. Vpr. Kdo je bil parva gl®vak na 3em.lai' Odg. Adam , in negova aeena (Sva, parva st.aroa vsah ludf, sta bala parva gloveka na 3em.la. Gvo je Bog i3 rebra Adamovaga stvaril, Rekel je Bog: jNe dfflbro ■, deje b 3 a) 1. Moj3. 2, 7. 34 - t]]®vek sam.-Naredimo mu pomotjne- gove enake. In ko je Adam bil 3aspal, je vgel Bog eno rebro i3 nega , in je Gvo st varil. In ko jo je Adam 3agledal, je djal; To je 3dej meso mffijiga me¬ sa, in kost m®je kosti. 3 atorej bo glffl- vek ogeta in mater 3apustil, in se svat¬ je seene deraeal. — Kar j e te d e j B o g 3 v e Ja 1 , ul® v ek ne r a 3 d i r a j, prave Kristus a). Vpr. Kam je djal Bog name perve star- ute, ke jili je bil stvaril ? Odg. Bog je name perve starure, ktere je bil stvaril, ve silno lep in perje- ten kraj djal, kteremu se raj priive. 3 asadil pa je Gospod Bog raj ve Edrie prote jutru , kamur je djal ijlo— veka, kterega je bil naredil. In Go¬ spod Bog da i3 3em.le raste vse mnogo sadje lepo videte, in perjetno jeste; tude drevo aeiv.lena na srede raja, in dervo spo3nana dobrega in hudega b). Vpr. Kako se je nameni pervem star- u r em ve raji godilo ? a) i. Moj3. 2 , i8-25. Mat. ig, 6. b) i. Moj3. 2, 8-g. — 35 — Odg. Nevrnjeno sreqna so bali nauja parva starura va raji: 1. ) Iver so bali va posebno velika gna- da b(D3tji, in nedolaena kakor angel¬ ce, po uma rajsvatlena in po vo.la vsa ke dobramu nagnena, so torej Boga priv po 3 nala in lubila ,• in ta¬ ko mirna in vesela bab'. 2. ) Vse raqi so jim bale pokorne, in nobenah teaeav in bole 3 n neso po- 3 nala. 3. ) Na duira so bali neumarjoqa, in po ba)3tji dobrota in po sada ativlena tuda na telesa. In 4. ) tuda telesneh nedolaenah parjet- nost so tolako imela, kolakor je qlo- veku na tem sveta imeta mogoqe. Malo pod angelce sa ga poman- tiial , s’ Tjastjo in slavo ga obdal; qej dela svffljih rok sa ga postaval. Vse sa dal pod ncgovo oblast , oVJ}e in gove¬ da , in divje gverine , ptirVe pod ne- bam in ribe morja, prava David a).. a) Ps. 8, 6-g- — 36 — f.) Od baatje previdnost?. Vpr. Kdo ohrane vse, kar je stvarje- nega ? Odg. Bog ohrane vse st varjen e reqf. Vpr. Als Bog tude vse reqi prav ob¬ raba ? Odg.*Vse reqi' prav obraqa Bog. Vpr. Ale Bog vsako tude majhno req ohrane in prav obraqa? Odg. Vsako veliko in majhno req Bog ohrane in prav obraqa , ker nobena stvar ne more sama sebe ohranita in prav obračate. Vse lasje so vam seuitete, prav? Kristus a)» Vse (seivalej qakajo te¬ be, de jim daui jeste ob svojim ijase. Ko jim dair, pobirajo; ko svojo roko odpreur, so vse 38 dobrotama napol- uene. ^Ie se pa od nih oberneir, so oinotrie, jim dih vnamem, obnemaga- jo, in se ve prah svoj vernejo b). — Va Boge acivemo, se giblemo , in smo c). —(Dqe vedno dela (ohrane , in vse vlada) d). Bogu ne neq teaekega. a) Mat. to, 3 o. b) Ps. io 3 , 27-29. e) Ap. dj. 17, 28. d) Jan. 5 , 17. — 3 7 — Vpr, l femu ohrane in obraqa Bog vse ? Odg. Bog ohrane in obraba vse ks svoji svete qaste in ke nauremu 3ve- liipanu, Jvdo be V r e terplehs, ve stiske, in vedno ve Boga ne 3aupal, ker je Bog nesk®nqno dcbrotlev, moder in svet , in vsegamogoqen , in se bre3 negove vo.le ne more neq 3godite? De Bog 3a ves svet, in 3a vsako stvar skerbi, spriipije tude vsa natora qe hoqemo le kolekaj premislete. Ved¬ no, lep red je ve vseh reqeh, kar svet stoji. Vse natorske moqi ostane¬ jo , in ena druge pomagajo. Vse advi , se postara, se spet ponavla, neq se ve natore ne 3gubi; 3gine in spet pri¬ de na dan 33tjo gnado in nedolžnost, in 3t'no ves mir in vso sreqo sta 3 gu- bila. 2. ) Ve bmaeje prekletstvo sta padla. 3. ) Nuna pamet je otemnela , de Boga nesta veq prav spo 3 nala, in pot 3 ve- ligana sta 3 greunla. Tude nuna vola je bila popaqena, hudcobna, Bogii 3operna, in bol ke hudemu kakor a ) h Moj3, 3, i-8. — 42 — k8 dobremu nagnena. Bogu vsega- videjoijemu sta se skrila. 4 . ) Testko in plauno vest sta imela' Boga nesta veq .lubila , ampak se ga le bala. (Ivdor greun , ima vse to po grehe.) 5. ) Nuno telo, prej i'3 posebne bosrje miloste kakor duu;a neumerjoije, je po grehe umerjot(e postalo. 6. ) I3 raja, i3 tega tolekan lepega in presrepnega kraja sta bela i3gnana , in od drevesa seivlena loijena. In 7. ) greha , in vse te tolekuine mesrepc nesta mogla popravete, dolga ne i3' brisate in pogublenu odite, ampak ve pedale veps slepoto , hudobo in pogub.lene se je jima belo pogre¬ vate. Bog repe Adamu : ker se posluisal glas s v d j e srene, in jedel od drevesa, ke sem te bil prepovedal rekop : Ne jej od nega , prekista bo 3emla gavol tebe; 38 britkostjo se boiu od nje sei- vel vse svoje sfive dni. Terne in osat te bo rodila: po.lsko 3ele boui jedel; - 43 - s' potara va ©braja bou; jedal krah, dmkler seva 3emlo ne povarneu;, 13 ktere sa V3«t; 3akaj parst sa, in parst bou; ... In Gospod Bog reije : Lejte ! Adam je, kakor nas ktera , de po3na dobro in hudo. 3dej tadej , de roke ne stegne, in od drevesa 3 €ivlena ne vra¬ tne , in vekoma ne ativi, ga Gospod Bog Sirene i3 Ednaskaga varta obdela¬ va! 3emlo , i3 ktere je v3et. I3gnal je tadej Adama, in postaval prota jutru Ednaskaga raja kerube sa uivigajoi|8m oguenam meqem varvat pota ka dre¬ vesu stivlena a). Vpr. So bali natce parva siartra po tem greha samo 3a se greumaka , in Bo¬ gu 3oparna? Odg. Ne le samo 3a se, ampak tuda mi vsa acmme. Vsa smo va Adama greunla, smo otr•) Ob gnado , perja3nost in ,lube3en bmaejo nas je perpravel, in veqnega pogublena vredne storil. 2, ) Nau; um in nawo pamet je otem- nil in oslepil, de po sv®ji per stvar- jene od Boga dane m®qe Bogi in veqne resnice ne moremo yeq prav spo3nate. 3 . ) Naico volo je hud®bno in Bogu 3 operno naredil, po ktere smo greur- neke yeqne jege bcfiseje vredne. Vpr. Raj nam je ta 4 greh na telesa ukodval ? Odg. Na telesa nam je u-kodval, ker nam je toleko bolejn, nadlog, ne- sreq in terp.lena, in qasno in yeq- ns smert naklonil. - 46 - Bs Adam in mi ne beli greirile , bs beli tude na aeivote kakor na du- ue po bmasji miloste in po sade aeiv- lena neumerjoqe ostale. Po enem qlo- vške je permel greh na svet, in po grehe smert; in tako je smert ve vse ludi po nem peric-la, ve kterem so vse greurile , prave S. Ap. Pavel a). Vpr. Ale se ne mogel noben ql®vek ij tega greha in i3 negoveh nastop- kov sam pomagate ? Odg. Ne se mogel nikdar, ampak ve tpedalc veqe pogublene se mu je belo pogrevate. Le sam Bog mu je mogel pomagate. Vpr. Je Bog greumega qloveka, kakor prev36tne angelike veqno 3avergel ? Odg. Nd, ampak mu je odreurenika in 3veliqarja oblubil, ke se mu Kristus prave. Sad »enene bo kaqe glavo sterl, je djal Bog b). Vpr. Nam je Bog odreurenika in 3veli- qarja tud» poslal ? Odg. Poslal nam ga je svffijiga fedine- a) 'Rim.l. 5 , 12. b) 1. Moj3> 3 , i 5 . •— 47 — ga Sina Je3usa Kristusa, kg se je okols 4° 00 l®t po stvarjene sveta i3 lube3ne do nas vs device Marii Vijloveijil, in po b®aeji in qloveu;ke natore na svete bil. Tako je Bog svet lubil, de je svmjiga edinega Sina dal, de ne bo no¬ beden pogub.len , ktere van vereje , am¬ pak bo veijno sdvlene imel a). Vpr. 3 akaj n® Bog i^ovsku odreveni¬ ta prerjej po storjenem pervem gre¬ he poslal ? Odg. 3at6, de je po svffiji modrost« ijlovsvke rod 33 tolekuinega dobrot- neka perpravlal, in mu spo3nate dal, kako de neij ne 3amore bre3 nega, in de be torej Bogu 3an potlej tole- kau bol hvaleaten bil. Vpr. Je imel tude Jejus Kristus po- jerbane greh nad seboj ? Odg. Nobenega greha ne imel, ker je nav odrevenik in3velit]ar, prave Bog in ijlovek. a) Jan. 3 , 16. Vpr. Kako se tadej 3amoremo greha t 3nebite , d®bra spat bita , Bogu do- pasta, od vsqnaga prekletstva raipc- na bite , in veijno seivlene dossqa ? 3 Odg. Le po 3asluj«ena in gnade sv®ji- ^ ga odrauenika in Gospoda J«3usa Kristusa 3amoremo vse to deseqa. 3 3dej ne naq pogub.lena vrednaga ^ nad tistarna , ktera so ve Js3usa Kri¬ stusa , in po meseneh Ke.lah. ne *i- ve,'prava S. Ap. Pave.l a). In Kristus ( sam prava: Bre3 mene ne morete neij storite b}, a.) In va Je3usa Kristusa Sina neg« edinega, Gospoda nauaga. Vpr. Kdo je J®3us Kristus sam n« sebe ? Odg. Je3us Kristus je sam na sebe: 1 1.) prava, edinorojena Sin Boga Oqeta ; 3.) prava Bog in prava qlmvek ukupa.j ( Vpr. Kdo je J«3us Kristus nam? 1 Odg. Nam je Je3us Kristus : l a) Rim.l. 7, 1. b) Jan. i 5 , 5 . 1. ) Pot, resnica in aciv.lene • in to rej r 2. ) Odreurenik in 3vclhjar; 3 ) kjospOd , 3apovednik J in uijonik ; 4 -) Srednek_ med Bogam in med nama ; S.) Sodnik vseh ludi. Vpr. 3 akaj pravemo , de je Jeguš Kri¬ stus edinorojene Sin Boga Oijeta ? Odg, 3 ato, ker je on sam i3 Bogi Ogeta od vekome rmjen. Vpr. 3 akaj pravemo, de' je prave Bog in prave ijltDvek ? Odg. 3 ato , ker je po broacji natore od vekom® 5 qloveuiko pa je ve qase na se vjel, in i3 Marije device rmjen bil. Vpr. Koleko nator ima tedej Bog Sin ? Odg. Dve, bcoaejo in pa qlovewko. Vpr. Ivoleko peruion ima ? Odg. Eno bmaejo , s’ ktero je qlo- veicko natoro 3edinel. Vpr. Koleko vol ima Bog Sin? — 5 o — Odg. Dve, ba>3tjoin qlove®ko. 0 qc! rc kakor je3 hoqem, ampak kakor ti, je djal a.)' Vpr. Ima Kristus tadej pravo qloveuf- ko du®o? Odg. Pravo qlove®ko duuro ima. Vpr. Je Bog Sin sv®jimu nebsuksmu Oqetu va vsem enak ? Odg. Kar Bog mu je va vsam enak, kar ql®vak pa mu ne enak , ampak je man. Vpr. 3 akaj se je Bog Sin vq!ov«qil ? Odg. 3 ato, de nas je s’ svmjo smartjo na kriaea od greha in od veqnaga pogublcna odreuiil, in nam veqno 3veliqane 3adobil. Vpr. Kako je Je3us Kristus na® pot? Odg. Je3us Kristus je na® pot s’ sv®- jo smartjo in s’ sv®jim aeivlenem. S’ svffijo smartjo in s’ svmjim rsta- jenem nam je pot va veqno seivlene odparl; s’ svffijim aeivlenem pa po- a) Mat. 26, 3 g. 5 i — ka3al , kako aeivlmo, de ke Bogu pridemo. Vpr. Ivako nam je Kristus resnirja? Odg. Resnirja nam je s’ svffljim sve¬ tem natikam ; ker nas le on Boga prav pojnate , in vse ke nauremu 3ve- liqanu potrebne resnirje prav uip'. 3 atorej je on tude luq vsakemu qlo- veku na svete. Vpr. Kako je J«3us Kristus naure aeiv- .leue ? Odg. Jegus Kristus je naure scivlene : 1. ) S’ sv®jo sveto gnado , s’ ktero ve nas pravo vero, terdno 3aupane, in sveto Jube3en oativla, in nas od gre¬ ha, duume smerte oipujuje, in ve vsem dobrem vterjuje in ohrane. 2. ) S’ svffijim presvetem reumem tele- sam, ktero ve svetem obhajila prej¬ memo , de naure dume ve veqno aeiv- lene hrane in redi. 3 . ) S’ svmjo vsegamogorpiostjo , ke nas je stvaril, nas ati vi, in nas bo sodne c 2 dan k a 3 eiv.lenu obudil. Vse dobro prejmemo le po nem. Tako nam je Kristus pot, resni- rja in aciv.lene; nobeden ne pride ke Oqetu drugaq , kakor po nein a). Vpr. Kako je JS3US Kristus naw od- reurenik in 3veliqar? Odg. N aw odretrenik in 3veliqar je, ker nas je s’ sv®jo smertjo od ver¬ nega pogublena odraiuil, in namvsip no 3veliqane 3adobil. 3 ato mu je Je- 3US (3veliqar) ime. Vpr. Kako je Je3us Kristus naw Go¬ spod in 3apovedrn'k ? Odg. Naur Gospod in 3apovednik je, ker je prave Bog in ql®vek, in ima oblast 3apovedevate vsem stvarem. Torej je tude krak : posebno tude kral in Gospod nau/eh serrj, ktere obraqa po sv® ji svete vole. Seti kral? ga je vprauial Pilat; kral sem, mu odgovori Je3us b). Vpr. Kako je J®3us Kristus naw uqe- nik ? i a) Jan. 14, 6 . b) Jan, 18, 3 7. Odg. Nam' mjenfk Je, kar nam je sve¬ te evangsli o 3 nanii, in nas me ved¬ no po svcDjih ijerkveneli tripmikek veqne resnice uq(. Vi me pravete Gospod in upe- nik, in prav pravete ; 3 «kaj to sem , e djal aposie.lnam a). ^pr. Kako je Kristus nam srednek? Odg. Nam srednek je, ker se le po nem 3 *moremo in smemo ke Bogu ober- nita , ga ga vse prosite , in ke -Bogu prite. K# srednek je med Rogam nn tjlo- vikarn , tjliovek Jegus Kristus b)- Torej tilde jjgj-kev sklepa vse s\o>je molitve •n pr®urne : Po Jsousa Kristuse Go¬ spoda namem. Vpr. Kako je Jegus Kristus nam sodnik ? 0<%. Naui sodnik je, ksr mu je Bog TDqe vso s®dbo 3 roqil. Vpr. Kako me imenuje sveto pis*so Jfi 3 usa Kristusa? Odg. Sveto pismo ga tude me imenu-'* je: Mesija, ke je bil aes starem. a ) Jan. x3, i3. b) Timot. 2 , 4 . _ 54 - otjakam oblublen ; vi kure ga m a ur¬ ne ka, ke je 3a nas Bogu perjeten ciar opravil; dar, ker je 3a nas Bo¬ gu Oqetu ve spravo darevan bil, in se ure vedno ve nebeseh in na na- ureh altarjih Bogu Oqetu 3a nas da¬ ruje. Sam ta dar, in kar je suni m sklenenega je Bogu perjeten , drug pa nobeden ne. Ja g ne bcDjcje, ke je belo 3a nas na svetem krirce dareva- no , in grehe sveta odjemle ; Ema¬ nuela (Bog 3e name), ker je qlo- veirko natoro se sv©jo b®*jo per- uono sklenil; svetna ka, ke nam 3 veliqaven svet daje, k rala miru, ker nam je prave mir i3 nebes per- nesel; besedo, po ktere je Bog nam govoril ; vogal ne k , ker je nan postavlena sveta b®aeja ijerkev , in upane vseh verneh. Tude se ime¬ nuje Je3us Kristus ve svetem pisma n a ur brat in perjatel; vinska te rta, qigar smo ml mladike; gla¬ va, qigar smo ml udje; p er ve in — 55 — 3 a d n i, i n v e d n o sc { v s , to je , 3aqetek in kanierj vseh reqf; p a- s tir, ke name duure s’sv®jim nau- kam in s’ sveteme 3akramente pase in stivi; 3 d ravnik, ke nauie da¬ me od pregrauineh strast in gob o- 3dravla , in od veqnc smerte ote- va, itd. ^ pr. Kaj smo J®3nsu Kristusu 3a vse ta tolelmne dobrote dolscm' ? Odg. Vso qasl in hvalo, .lube3en , po¬ korjeno, in veqno 3vesto)bo smo mu 3ato d o lačni. 3 .) Ktere je bil spoqet od S. Duhi, rffijon i3 Marije devirje. Vpr. Ima J«3us Kristus Oqeta? Odg. Kar Bog imd nebeirkega Oqe- ta, i3 kterega je od vekoma rcojen , sva)jiga oqeta ; kar ^lmvek pa nema oqeta. Vpr. Ne bil Joacef a>qe Je3usa Kristus« ? Odg. Joaccf je bil le rednik Je3usa Kri¬ stusa. Vpr. Ima Jsjus mater? Odg. Ivar Bog nema matere; kar ijld>- sak pa ima igvo.leno davitpo Mariji 33 mater, ktsra ga je od S. Duhi spoq«la , in vs Betlehema rodila. Vpr. Kdo je Marii davitja spoqetje Js- 3usa Kristusa oznanil? Odg. Angel Gabriel od Boga ve me¬ sto Nai]aret ka Marii davit}? poslan ji je oznanil spotjetji: J«3usa Kristu¬ sa , odreutenika sveta. •Ange.l Gabriel Marijo davitpo par- jajno pogdrave i’ekot| : Heufena se , mi¬ losti* polna, Gospod je s’ teboj, orsg- nana s* med arenama. Marija to sliutate se prestraure , in misle , kaj Jtoqe po¬ menita to po3drar.lene. Angel p« reqe: Ne boj se Marija; 3akaj milost sa najdla pred Bogam; lej, spoqs!a bom, in sinu rodila, in Js3usa (3veli- qarja) ga imenavala; 3akai velak bo on, in Sin nar vikirega se mu poreqe, in Gospod Bog mu bo dal sedesc Da¬ vida negovega oqeta , in bo kralaval Ta hiue Jakopova veqno , in ne bo kata¬ rja negovamu kralestvu, Marija prat e: Kako se more to 3godita ? ... Ange.l ji '—-i reije: Svete Duh bo vs te peruti, in moij nar vikurega te bo obssnipd^; ja- torej se bo svetemu, kar bois rodita, Sin bcuatji reklo. In tej tude Eliza¬ beta, tvoja teta,, je ve svoji staroste sinu spotjela... ker ne Bogu neq ne- rnogoije. Mafija odgovori : Laj, ‘dekla Gospodova sem, naj se me agodi po Goji besede a). Vpr. Kdo je pene 3 \edel spočije S.- nu bosrjiga ? ‘ Odg. El^abeta, teta Marije devitje. Marija je namretj uda obiskat sr®- jo teto El^abeto , in ko jo je j ojdravsia ,, je El^abeta napo h?, ena svetega Duiia od vesela 3 avpila rel.otp: Blagor te med 5f«oame, ir) biti it en je : sad tva>jiga tu- l«s» ! In, o‘d kod je mene to, de pri¬ de mate intajiga Gospoda (odrešenika) ke mene? Blagor te,, ke se verevala ; 3»kaj spoineno bo vse, kar te je od Gospoda povedano b). Vpr. Kdo je druge 3redel spočetje od¬ rešenika sveta? Odg. Jostef, 3eenen devuje Marije. Ker teh. skrivnost še ne vedel , t a) Luk, i, a8-38, b) Luk. i3, 39 - 4 ^ c 3 — 58 — in je pravilen most bil, je mislel Ma¬ rijo natihama gapustite. Ko je ve teh misleh bil, se mu angel b®stji perka- see in prave, Jostef, ne boj se v^ete Marije, stene sv®je; 3akaj kar je ve ne spočeto , je od S. Duha a). Vpr. Romu je belo rajstvo Je3usa Kri¬ stusa 03naneno ? Odg. R®jstvo Js3usa Kristusa je belo v>3naneno : 1. ) Pastirjem po angele. 2. ) Modrem ve jutrene deseele po 3'’63- de. 3 . ) Herodu in Jeru3alem.lanam po mo- dreh. 4 . ) Ludstvu ve tempelne po Simeone in Ane. Ko je Je3us r®jen bil, se je ®nde angel baseji pastirjem perka3al, in bffistja svetlaba jih je obsvetila, in so se silno bale. In angel jim reqe : Ne bojte se; 3akaj, lejte, veliko vesele vam 03nanem, ke bo vsemu ludstvu. Netjoj vam je r®jen 3velit[ar , Kristus Gospod. In kmale se je perdrustelo ve- a) Mat. i, 20. - 5g - liko angelov, in so Boga hvalila, re- koq : ^ast bode Bogu na viuiavah, in inir d®brem ludem na 3em.le a). Ro je bil Jejus r®jen ve Betlehe¬ ma na Judovskem ob tjase krala He¬ roda, laj, so modre perice od jutra ve Jeru3alem rekoq : Rje je rojene kral Judov? 3akaj videle smo negovo 310380 na jutrovem, in smo ga miolet perude b). Ro so beli pretekla dneve oqiujena Marije poMojgesove postave, so nesle J«3usa ve Jerugalem Gospodu darevat. In laj, moje je bil ve Jeru3aleme Si¬ meon po imsne, praviqen in boga- bojeq, qakal odreurenika bmaejiga, in S. Duh je bil ve nem. S. Duh mu je kil oblubil, de ne bo umeri prej, de bo videl Rristusa Gospodovega. Ve du- Iib (po nagibe S. Duha) je mel v* tempe.1, ko so starure dete Js3usa per- nesle — ga \'3ame na sv®je naroijje, Boga qasti in prave: 3 dej puste Go¬ spod sv®jiga hlapqa ve mire (poijiva- ), ker so m®je oqi videle 3veli- qane tv®je. Tude Ana Fanuelova laqi, vdova, stara 84 let, ke ne udai3tevn- pelna, i n noq in dan s’ pffistam in 3» a) Luk. 2, 8-x8. b) Mat. 2, i- 3 . —* Go «»=> molitvejo Bogu shudla, je paru la tisto uro 3raven , ga sp,03nala , ia od nega pravala vsem, ktsre so ijraelskbga od- retnena ipakale a). Ypr. Kaj 'j je 3godllo po 03naneneni rmjstve Jsjusa Kristusa? Odg. Po 03uanengm r®jstve Jcjusa Kristusa so i.) pastirji prerjej perude gledat in m®- lat, kar jim je bil angel 03nanil; a.) Kristus je osme dan po (stare) postave obračan, in J«3us imena- van bil; 3 .) modre od jutra so ga perurle ra®- let, in mu 3lata, kadila iu mire d*- rsvat; 40 Herod ga je iskal umorite, in Je- 3us je na Egiptovsko 3 be 3 tal; 5 .) po Herodove smerte pa je bil ve .Narjaret pernesen in ®nde 3 rejen. Kral Herod je bil modrem naro¬ čil, de ko najdejo Kristusa, naj se ke nemu vernejo, de ga bo tude on mm- let wal, Ale angel je modrem povedal, a) Luk. a, 22 - 3 g. de ga Herod umorite mfsle, in gato so se po drugem pote dom,ii vgrnile. Herod pa, ko je videl, de je ganeija- vau , ge ragserdi in ukaree veliko otrok tam, pomorite; ker je menil, de bo med nime tude Kristusa. Ale angel je Joasefu 3apovedal 36 detetam na Egip¬ tovska beseate, in je storil tako; je vstal, vgel dete- in mater negovo , in bšstal na Egiptovsko, in amde bil do smerte Herodove a). Vpr. Kaj vemo od Kristusove mladoste 1 ’ Odg. Varno, 1.) de je dvanajst let star s svojima starine na pra3nek ve Je- rujalem bil inel, in ronde 3astal; po treh dneh pa ve tempe.lne med uče¬ nike bil najden, ktere je poslumal m sprameval , de so se vse negove umnoste in negovem odgovoram ipi- dile. In matere, ks mu je djala; Sin , 3akaj se nam to storil ? je od¬ govoril: Ale ne veste, de moram ve tem bite, kar je mmjiga Oqeta? — 2.) De se je s’ svojima starine po tem a ) Mat. 2 , i3-i8. - 02 spet ve Narjaret vernil, jim podlo- aeen bil, in na starosta in modro- sts, in na vsem lepem rastel pred Bogam Jn .ludmf. Vpr. Kaj vemo od Je3usa preden je uqite 3aqel ? Odg. Preden je uqite 3aqel, je i.) Jane3 kerstnik od nega spriqeval) de je on jagne bmseje, ke odjem.le grehe sveta. Jane3 je bil ve pmijave in per- pravlal ludstvo odrešeniku, je ognaneval pokoro in kerujeval. Tude sam je ostroi in tako sveto arivel, de so ludje misl2' le, de on je Kristus. Torej je vse k2 ne mu ve puujavo šlo , in tude rjelo f»- ri3eji in pismouke. Jane3 pa jim j e rekel: Je3 nesein Kristus. Med vam 2 je, kteremu jermenov od qevlev odv«' gate nesem vreden. Druge dan je pef' irel tude Jsgus ke Jane3u ve puujavo v in ko ga ste od deleq vid®, prave J*' ne3 : Lajtc jagne b®# je, Iejle, ke odjem' le grehe sveta. I3raelqe so namreq p° bmsfji postave jagneta 38 sv®je gr«h e Bogu darevale. Vse darove starega te' stamenta so pomenile Kristusa, k» j 8 — 63 — prava, edine Bogu perjeten dar, po kterem Bog odpiiuja grehe t|lovekn, in po"nekomur drugem ne. Kristus je pravo jagne bo3fje od 3ai(etka sveta Bogu da- revano , 6103 kterega noben dar Bogu ne dopade. To pomenejo besede Ja- neja, ke je ve Jegusa s’ perstam ka- 3 a l, rekoij: Lejte jagne boaeje, ke gre¬ he sveta odjemle a). 2. ) J®3us se je dal Jane3u ve rške Jor¬ dane kerstite. 3 . ) Svete Duh je onde ve podobe go¬ loba peruiel vidama nan , inBogihifC se je 13 nebes oglasil rekotp To je moj ,lub sin ; nad nim imam vse do- padajene. 4 -) J®3us je bil po tem od (svetiga) Duha ve puujavo p elan , se je /,.0 dni in 4.0 noip ptDstil, pcotlej ga je hiv •liti skuteal, in poslednetj so mu an- gelrje stregle. Ultirdesct dni in noiji se je Jejus ptDstil in ve samote bil, preden je °qitno uipte 3aijel, nam ve i3gled , de se moramo pred vsakem velikem opra- a ) Jan. i. **» V-j' f« vilam sosebno s’ pastam in 32 molit- \ cjo perprav.late a). Js3us je laiien bil, in skuumavei} ga pridu skuhat. ''-le sb btDJfii Sin, prave, rei}e , de bodo ti kamne krek. Js3us mu odgovori: 3 apisario je, de ijlcDvek ne seivi le ob kruha, ampak ob vsake besede, ki era i3 ust bsarjih pride. Pcctlej ga hudii[ \3an1e in po¬ stave verh.tempelna va Jeru3aleme in mu rei|e: l Ie se bjiga Boga. Hu- diij ga 3 sejo besšdo namreij. kakor on. Vpr. Ksdaj je 3aqsl Jsjus mjile ? Odg. Jsjus je 3aijsl uifita tridessl iši Jejusa, kadar , je od star. Vpr. Raj vemo mjil ? Odg. Vemo, 1.) de je hodil po sv®ji domai }8 dejtala od mšsta do tuissa ; a.) de so iudje nim. hodila in ga poslušala , in de sa je jmcd svojih »U(«nr}ov dvanajst aposta.luov (posiau- ijovji ijvedil; ' Imena dvanajst apostelnov so ts: Perve Simon, po imena Peter, in An¬ drej brat negov ; Jakop r Iebadejev, in Jane3 brat negov , Filap in Jernej, Toma« in Matsvss, Jakop Allejev in Jadej , Simon Kanansjijan in Juda ^karjot, ka ga je 3lo ne marajo. 4 . Terpel pod Ponr}jem Pilatam, kri¬ žan bil, umeri in ve grob položen. Vpr. Je Js3ns Kristus po svoji boatji ale t[!ovemke nalore terpel ? Odg. Po rjlovemke natore je terpel, in 3ato 13 lub«3ne do nas qlmvek' po¬ stal, kar po boacji natore nš mogel terpete, 'pr. Je Ja3us Kristus tude res terpel? Odg. Res, ter veliko je na duuie in »a telese terpel. 'pr. Kaj je na dume, in kaj na telese terpel ? Odg. Na dume je veliko japuujene, *alost in britkost; na telese pa ve¬ liko nadlog in pomankane terpel , veliko tepeaea in ran je prestal, gajsdan, s’tern e m kronan, in na kri* perbit je bil. 63 Vpr. Kaj jo im drinega ferpel ? Od". Tude 3anpi[PTane, 3asramevane, obrekovane , krivo obdolacene , in dru¬ ge krevirje je terpel. \ pr.. Kdo je dal Je3usa Kristusa r»a kri* perbite ? Odg. Poniji Pilat, rimskega rjevsrja Tiberja vffte na Judovskem oblast¬ nik ga je dal na kri* perij: ir. Vpr. Kdo je J«3usa Kristusa Pilatu 3«tOHil ? Odg. Judovske vikura so ga Pilatu 3«- toaile. Vpr. KtJreh retp' so ga toseile Odg. Djale so , de je 3ape.liveq ludstva , de se kra.la dela* in de prepovedu- je rjesarju davek dajate. Vpr. 3 akaj so ga loščile ? Odg. I3 same nevoOj.livosfe in sovra- irtva , ker je ni?i pregrehe svaril, in se Sinu bcDScjiga imeneval, so ga lo¬ ščile. Vpr. Kaj se je 3godilo na to krivo t®*bo judovskeh viku/eh ? •" 6 d —■ Odffi Pilat jim je pervolil, kar so ho¬ tela , in je je^iisa ka smerte na krrse obsodil. Pilat je spoznal, de je JS311S ves nsdolaten , tode preslab je bil nedofse- ntga oiste ; Judov se je bal, in je ne- dolaenega Jezusa ka smerte obsodil!! Vpr. Kakurna smert je bela na kriaee umrete ? Odg. Nar 3asrani?vavneute smert je bi¬ la, na kriate umrete. Vpr, Je JS311S Kristus persi.len bil ter- pete. Odg. Ne bil persi.len, ampak sam rad je i3 lube3ne do nas terpel, de nas je od vernega pogubleria odreuiil. ■ Nobeden me advlena ne V3ame , * 5 muq sam od sebe ga dam, in imam oblast ga spet prejeta. To praviijo ,nia m od sv® ji ga Oqeta, prave Je3us a). Te dni pred Je3usovem terplenem v idemo posebno prav oijitno, de je J®3us vse le sam rad , neip persi.len na se V3el. Judeae ga je 3dal, Je3us ja a ) Jan. 10, 18. — 7 o “ vedel, in ne beseal. Britjem je trel sai naprote , in ko jih je..bil ogovoril, s od skrivnega bmsfjiga strahu vse na tl popadale, in p®tlej se jim je mirti dal perjete. In ale ne tude Je3us * dolgo tjasa prej vse okoleujene svffljij terp.lena prerokeval ? Sam rad se f tedej kakor nedolseno jagne greuuit . kam ve roke dal * i3 prevelike lube3«‘ do nas, de je natre dolgove poplaipl ktereh ve sv®ji prevelike revujene n* sm6 m®glg sami nebeirkemu O4« 1 plaqate. Vpr. 3 akaj se je Je3us nar 3asrai» i vavnetca smert 3bral? Odg. 3 at 6 , de nam je bo.l oijitno p® ka3al, kaj 3ashi3fejo naute grehe, kolekan nas je lubil; 3atorej je med ra3bojneke hotel krisean bite. Vpr. Rje je bil Je3us Kristus krisean , Odg. Na hribe Ivalvarii per Jen^ak trie je bil kriaean , in je na kriare J grehe sveta umeri. Vpr. Rtere besede je Je3us na kri* 1 govoril ? Odg. Teh sedem besedi je govoril: 1 7 1 — ar !•) 3 a svoje sovraaeneke je molil: ffi q e! * odpusta jim, ker ne vedo, ' k a j d a 1 a j o. * 2 0 Tolovaja, ke je bil 3*’nim krixan, if in se 33 3aupanem ve Je3usovo lu- be3en in gnado perporoqal, je po- , r '* tolaaeil rekoq: Gotovo te po¬ li vem, ure dans bom 38 me n o j )* ve raji. 11 3 .) Svojo mater je Jane3u 3roqil, ke sta bela pod kriseem: 3 €ena! lej, li tvojigasinu; in Jane3u : L e j , tvojo mater, je djal. 11 4 -) Svoje tsrplene in 3apuupene je po- 1 vedal, in 21. psalm, ke je bil od tiega , je 3amolil, rekoq: M o j B o g! o j Bog! 3akaj se me 3apu- 1 stil? ‘ 3 .) Od prevelikega terplena Kejen re- f H e: 3 S-e jen sem, in mu jeseha dajo. 6. P rav5 ; D o d e 1 a n o je. In /•) CD q e ! ve tvoje roke i,3 r o- H’m svojo duoo, in ko je te <■*— -7 a — besede grebel, je nagnil glavo, in umeri* Ypr. Raj se je ob Js3usove smarta go¬ dilo ? Odg. Ob Jezusove smarta je solnice otemnelo , 3em.la se je tresla, skale s© pokale, pregrinalo va tempelna se je od verha do tal rajtargalo, grabe. so se odpirala, in veliko mar- tvah je po Je3usovam vstajena vsta¬ lo , in se .ludem va Jeru3alema par- ka3avalo, in ludje so par teh qu- dah na svrnje parsa tarkala in djala: Gotovo, bmaeji Sin je bil t o. Vpr. 3 akaj so ,so te reqi par Je3usovs smarta godile? Odg. 3 ato, de naj ba bali ludje spo- 3nala , koga so gavargla , na krisea 3«' sramevala in umorila, in pa pr«' mislala, kako strauma s®dba brnatj 3 jih qaka, qe se ne spreobarnejo in ne spokore. Ypr. Ram je bilo sveto trupona ga Gospoda Je3usa Kristusa poko¬ pano ? Odg. Ve nov ve skalo vsekan grab, kjer uie nobeno truplo ne bilo poko¬ pano , je belo položeno. Vpr. Kdo je pokcupal sveto truplo na- uega Gospoda Je3usa Kristusa ? Odg. Joseef Arimatejerj in Nikodem dva vikua starauuna in natiliama Je- 3usova uijsnipa, ke nesta bela per- volila ve smert Je3usovo , sta nego- *vo sveto truplo 38 lepodiireqem ma- 3ilam poma3ala, ve drago tanijlipo ^a- vlla in pokopala. Tako se je spol¬ nilo, kar je belo od prerokov re- qeno , de bo ncgov gr©b qa- stitlev. Vpr. Se je b©*ja natora od J^usovs- ga telesa per negove tmerte Ioqilaf Odg. Ne se lorjila, ampak je 38 ne- govo dmuo in 38 negovam telesam sklenena ostala , deseravno se je pei ttegove smerta duma resniqno odne- govega telesa loqila. d — 74 — Vpr. Temu nam je vedete, de je Je- jus Kristus 3a nas terpel in umeri? Odg. 3 ato , de ga 3a svroje odreuene, ja to tolekuno dobroto vedno hva- lemo in molemo; de se injerno i3 Jube3ne do nega tude mi sv®je nad¬ loge in teseave vo.lno terpete , in vsa- ljega greha, ke je 3avo! nega Sin baaeji umeri, 3\esto va.evate se, in svajiga blisenega i3 lube3ne doJe3u- sa, ke je 3a vse ludi umeri, resnič¬ no .lubite. - - < 5 .) U'el pred pekel; tretji dan od smerte vstal. "N pr. Kam je uda Je3usova sveta duma po negove smerte ? i Odg. Pred peke! je uda. Vpr. Kteremu kraju se tako prav?? Odg. Tistemu kraju , kjer so dume mertveh, ktere veijnega 3veh'naua neso dosegle. Vpr. Je veq tabeli krajev, ke se jim tako prave ? Odg. Veq tatjeh krajev je : 1. ) je kraj, kjer bodo pogub.lene veq- no gorela, to je pekel; 2. ) kraj, kjer duire qasne uitrafenge 3 a sv®je ve tem seiv.lene ne 3 admst* spokorjene grehe terpe. Temu kraju ' se prave v i jj e. In 3. ) kraj , kjer so bele duuic sveteh o- qakov, ke so beli pred Kristusovo smertjo ve gnade b®3tji umerle, in ve tem kraji miru odremena in Rri- i stusovega ke nim perhoda bre 3 ter- plena uakale. Temu kraju se prava pred pekla in. Vpr. 3akaj je uiei Kristus pred, pe¬ kel ? Odg. 3ato , de je reu il i 3 nega duire oijakov, ktere so ga mnde ijakale. Vpr. Kdo so beli oqake ? Odg. Oqake so beli patrijarhe , pre¬ roke , in vse svete , ktere so beli pred Kristusovo smertjo pomerle. d 2 ~ 76 - Vpr. Ivadaj je Je3us Kristus od smarta vstal? Odg. Tretji dan po svcoji smerte je vstal. Vpr. Kako je Je3us Kristus od smar¬ ta vstal ? Odg. I3 sv®je lastne moip, neumar- jotj, ijastitlav, premagavavarj smarta in hudiifa je od smarta vstal. Vpr. 3 akaj je Kristus od smarta vstal? Odg. 3 ato, i.) de se je sveto pismo, in negovo lastno preroka van e spol¬ nilo ; a.) de je svet prepričal, de je vse 3gol ra s nitja, kar je uqil; 3 .) de je name lastno vstajenc 3atardil in 3agotovil. Po qloveka (Ada¬ ma) je smert, in po qloveka (Kristusa) vstaje n e mart v ah a), i Vpr. Kolako ijasa je J«3us Kristus po sv©jim vstajena ute na sveta bil ? ' j Odg. UJlirdeset dni, de je svojim apo- a) 1. Kor. i 5 , 21. 77 sta.lnam ue vse naroijil , kar jo balo 3a jjerkev potreba, je po svojim vstajeue u;e na svete bil. 6.) Va nebesa ual: sedi' na desnirja Boga Oueta vsagamogoqnaga. V pr. Kadaj je u/al Je3us Kristus ve nebesa ? Odg. UJtirdesete dan po svojim vsta- jene je uiel na o.lska gora vpriqo svojih uiienqov i3 svoje lastne mcs- qi va nebesa, ^ pr. 3 akaj je ural va nebesa ? Odg. 3 ato, de je spet va svojo qast mal, ktero ima od vtkome od Qqs- ta ; de je vernam S. Duha poslal, in de nam kraj perpravla, de bomo tuda rni , kjer je on. Vpr. Kje je JS311S- Kristus va nebesah ? Odg, Je^us Kristus sadi na desnice bojcji va nebesah ; to je, ima vso Oqetovo qast in oblast va nebesah in na 3emle. - 78 - Vpr. Skerbi JS311S Kristus tuds ve ne- beseh 3a nas? Odg. Vedno skerbi 38 svo>jo iperkev in 3a vse verne, jih vareje in lube, in se Oqetu 3ane daruje. Vpr. Kaj se uqemo 13 te resniije, de je Kristus ve nebesa uiel ? Odg. I3 te resnirje se uijemo : 1. ) De je nau T a ijloveuika natora 3elo poveličana in poneujena, ker jo je Kristus seboj ve nebesa v3«l, in na desniipo batscjo postave]. 2. ) De' imejmo ve Kristusa vse 3*11- pane, ker tude per Oijetu 3a nas vedno scivi in skerbi. 3 . ) De mi Kristusove udje in verna svmje aeele vedno ve nebesa pou)i' ( lajmo, kjer je Kristus nau ! a glava in nau; uqenik. X I e ste s’ K r i s t u- * sam vstale, iujite, kar je vi nebeseh, kjer je Kristus na desni rje Boga O q e t a , prava S. Ap. Pavel a). a) Kolotr. 3 , i. 7-) Od ondod bo parual sodet JU v e in martve, Vpr. Kedaj bo Kristus spet parual? Odg. Sodna dan bo va oblagali na nebavidama, tar 33 veliko ijastjo in oblastjo spet paniral. Vpr. 3 akaj bo parual ? Odg. Vse .ludi »eive in martve, pra¬ vilne in kreviqne bo sodat panira!. Vpr. Ala ne soda Kristus dume vsa- qaga qloveka preijej po smarta? Odg. Vsaijaga q!oveka duuro sode Kri¬ stus prerjej po smarta. Vpr. Kaj nam je od sodbe vedeta treba ? Odg. Od sodbe nam je treba vedata , de bo Kristus prerjej po smarta du¬ mo vsarjaga qloveka posebej ; ob konqe sveta pa vse ludi kmala 38 duu/o in telesam red sodil. Per- ve pravamo posame3na , druga oqit- na , velaka sodba. Vpr. Ivako bo Kristus .ludi sodi)? — 8o — Odg. Vsarjega bo po ncgoveh misleh, stelah , besedah in po djana sodih dobre bo ve nebeseh 3? veqnem 3veliqanem obdareval, ncspokorjene gršurneke pa ve v.Gijne peklenske ogej.i pogubil. Vpr. Kaj sc bo 3godilo preipej po skle¬ pe s®dbe ? Odg. Preipej po sklepe srodbe bo pre¬ jel vsak, kar je gasluaeil; m dutre ate po perve ale posume3ne , na sti- voi.e pa tude po oqitne, veleks ssdbe. Vpr. Ram obsode Kristus duu y o per perve s®dbe ? Odg. Per perve s®dbe jo obsode ala ve viqc , ale ve pekel, ale jo pa ve ne¬ besa šmarne. Vpr. K terc obsode ve vrije ? Odg. Duure tisteh obsode veviqe,kle- 1 re sener ve gnade basat j i umerjo. pa vender ale ure majhne grehe nad se¬ boj imajo , ale pa b®acji pravirje 3a sv®je ve ativ.lene storjene grehe ure neso 3adsste storile. — 81 — Vpr, Ktere obsoda va pakal ? Odg. Tiste obsoda va pakal, ktere ra smartnam greha umarjo. Vpr. Kdo pride va nebesa? Odg. Tista pridejo ve nebesa, ktera va gnada biDseji umarjo, in ktera se svojih grehov ala na tem, ala pa na unam sveta prav in 3ad®sta spokore. Apr. Vemo , kadaj in kako bomo umar- la, in kadaj nas bo Kristus sodil? Odg. Ne vemo. Vpr. Raj je tadej potreba storita, ker tega ne vemo ? Odg. Treba nam je ka smarta 3mfrej parpravlenem bita ; ker le praviqnah smert je sreijna, nesreqna pa nespo- korjenah greumakov. Huj te ta¬ dej, prava Kristus, ker ne ve¬ ste, ob ktera ura bo Gospod p a r ur a 1 a).—H 1 ® v a k ne v e s v ro¬ ji g a kronrja, a in pa k kakor se ribe na tarna k love, in p t i- f|c va m r e x o , tako se love a; Mat. 24 > 4-2. d 3 — 8a — 1 n d j e ve hudem qase, k e na nag lema nad ne pride , prava S. Duh a). 8.) Verejem ve S. Duha. Vpr. Kdo je S. Duh? Odg. S. Duh je tretja b®3fja perironai prave Bog. Vpr. Kaj nam je treba verevate od S. Duha ? Odg. Od S. Duha nam je treba ve* revate: 1. ) de S. Duh ighaja 38 Boga Oqeta in Sina, 38 obejii kmala od vekonie;' 2. ) de nas S. Duh posvequje. Vpr. Kje nas posvequje S. Duh? Odg. Sv ete Duh nas posvequje: 1. ) Pet - svetem kerste; in k 2. ) kadarkole ktere drug 3akrament vredno prejmemo. Vpr. Kako nas posvequje S. Duh ? Odg. Svete Duh nas posvequje, ker a) Pridg. 9, 12. t — 83 — va nas gnado b®3ejo vlije, irl nas otr®ke b®3tje naredi, ala pa gnado b©3sjo va nas pomnoita ; tar 1. ) nam um in nau'o pametra3svstluje, de Boga, vegno resniqo, in sami' sebe prav spo3namo ; 2. ) nairo volo in name sarrje ka do- bramu nagiba , de dobro lubamo, in vo.lo b(D3cjo i3 lube3na do Boga rada storamo. Vpr. Rtera so navadna daroia S. Duha? Odg. Navadneh darov S. Duha je teh sedem: 1. ) dar modrosta , 2. ) dar umnosta, 3 . ) dar sveta, 4-) dar moip' , S.) dar ugenosta , G.) dar pobostnosta, 7.) dar strahu baiatjiga. Vpr, Ivtera so posebna, in nenavadna darova S. Duha? Odg. Posebna in nenavadna darova S. Duha so: dar ijudeaeev, dar pre- - 84 - rokevana, dar je3ikov in svete 3go- vornoste, ktere so beli preroke in aposte.lne prejele. 9.) Ve sveto katoleudco ljerkev. Gma- no svetnikov. a.) Od svete kerujanske katoleuike zj e r k v e. Vpr. Kaj je sveta, kerujanska kato- leirka zjerkev? Odg. Sveta kerujanska kato.leirka xjcr- kev je 3b©r vseh pravoverneh kri¬ stjanov pod \ idnem poglavarjem Rim¬ skem papeacem. Vpr. Kdo je nevidna glava ijerkve ? Odg. Je3us Kristus 3aijetnek ijerkve je nevidna glava ijerkve. Vpr. Kako se sveta kerujanska kato- leurka ijerkev tude vre ve svetem pisma imenuje ? Odg. Bfflztje in nebeutko kralestyo se imenuje. Vpr. 3akaj se 1 tako imenuje? Odg. 3ato , ker je Jegus Kristus Sin bfDaeji kra.l i]Srkve , in ji je dal nebeirke 3 apovede in postave, svete cvangeli. Vpr. Dokle bo ostala sveta kerujanska katoleuika tjerkev ? Odg. Vegno bo ostala. Na tem svet# se namretj pravoverne kristjanje ^a veijno 3 veliqat.te perpra\.lajo; po smerte pa ga bodo perTSoge vekotne vati vale. (Kristus) bo kra.l »- val ve hitre Ja kopo v e v e q- > no, in ne bo k © n q a negova- niu kralestvu, je djal angel Ga¬ briel Marii devfqe a). Vpr. Koga je Kristus pervega vidnega poglavarja svffije ijerkve postave! ? Odg. Svetega apostelna Petra je Kri¬ stus pervega vidnega poglavarja sv®je tjerkve postaval. Ti se Peter (ska¬ lar) , i n n a t o s k a 1 o bom po¬ stavel s\»©jo qerkev, je djal Kristus Petru b)! a) Luk. i, 28. id. b) Mat. 16, 18. — 86 Vpr. Ktera so 3a Petram prava vidne poglavarji svete Kristusove ijerkve na sveta ? Odg. Vsa prava Rimska papeaea 3apo- redama , od svetega Pet^a do karnija svata , so prava vidna poglavarji sve¬ te Kristusove ljerkve na 3em.la. Vpr. Je veif pravah rjerkav? Odg. Le ena je prava rjerkav, 3unej ktere ne upata 3\eliijana. Vpr. Po kteieh 3namnei1.se da prava Kristusova qerkav spo3naia ? Odg. Po teh 3nanmah se da spo3nata: 1. ) prava Kristusova rjerkav j,e povsod ena ; 2. ) je sveta; 3 . ) katolamka , ala povsotna ; in 4 . ) apostolska. Vpr. Kako je prava rjerkav ena? 1 Odg. Prava rjerkav je ena, ker ima e n o glavo, en nauk, ene 3akramente. Kristus je 3ano medil: ®qe, pre¬ šam 3ane , de bodo vsa 'eiro , kakor tt ©rje va mena in 303 va teba, de bodo t - 8 7 - tude oni ve nama ono, do svet spo¬ jna, de sa mo ti' poslal. In 303 sam jim dal nast, ktero sa mena dal, da so eno , kakor sva tude midva eno a). Vpr. Itako je prava rjerkav sveta? Odg. Prava qerkev je sveta: x.) ker je nena 3aijein, k in nena glava J®3us Kristus svet , in S. Duh v a ne prebiva ; 2. ) ker je nena nauk sama bo>3eja ras¬ nima , in torej svet ; 3 . ) ker iina svete 3akramente, ve kte- rah se posvetjuje; 4. ) ker verne ka svetosta napeluje: in 3 .) ker je va ne 3mirej kaj svetnikov. Kristus jo dal sam sebe 30 qer- kav, de jo je oijistal in posvetil 33 u- mitvejo vode va beseda aaiv.lena (sa sve¬ tem kerstam), de sa je parpraval qa- sntlavo qerkav bre3 madeaca in bre3 gerbe, ala kaj tarjaga, temuij de je sveta in qista, prava S. Ap. Pavel b.) Vpr. Kako je prava Kristusova tperkav katolauika ala povsotna? a) Jan. 17, 21. b) Efcae. 5 , 25-27. Odg. Katoleirka ale povsotna je, ker jo je J®3us Kristus 3a vse ludi' , 3> vse ijase in 3a vse kraje posta¬ ve]. P oj dete po vsem svete, in o3nanujte evangeli vsem stvarem, je djal Kristus svffljim apostelnam a). Vpr. Kako je prava bccseja iperkev apo¬ stolska? Odg. Apostolska je: i.) ker vereje, kar so apostelne vere- vale in uijile ; s.) ker so apostelne Kristusov nauk po vsem svete o3nanevaIe ; 3 .) ker so irkofje Kristusove namestilo- ke nastopneke apostelnov. Na staiiufe »postelnov in prero¬ kov ste postavlene, in Jegus Kristus je sam vikire sogalriek (iperkve), pra¬ ve S. Ap. Pavel b). Vpr. Ktera iperkev ima vse te 3nam- na, de je prava? Odg. Le sama Rimska katoleuika iper- a) Mark. 16, i 5 b) Efest. ,ao. — 8 9 — t v? j.- kev ima vse te 3tiamna. Le cona je od apostelnov 3mirej ena; vse dru¬ ge so se pojnej 3a!{Gle , so pravo ve¬ ro poka3ile, postavam Luteranska. Vpr. Se 3ainore prava Kristusova qer- kev kterekrat ve vere 3motite , in verne ve 3mote 3ape.iaie ? Odg. Ne more, ker jo po Kristusova okiube S. Duh vareje. JČ3 sera per vas do konrja sve¬ tli a). J«3 bom prosil Oijeta , in vam ko dru38ga poterdnika dal, de bo 3011- rej per vas, prave Kristus b). Ker Kristus nar bol ve, kaj nam je ke 3veliqanu potreba , in je svoj nauk rjerkve 3roipl , ktsrega rjerkev rjistega in bre3 madesea, kakor ga je °d Kristusa po aposte.lneh prejela, 3'esto hrane, in ker le resnitja ijlo- veka 3veliqa , je gotovo, de ga krivo- 'erstvo, to je, 3mote ne morejo 3ve- liijate. Torej je S. Ap. Pavel djal: l Ie be tude j«3 , a!e angel i3 nebes vam kaj dru3ega 03nanil, kakor kar ssrn vam 03nanil, prekinjan bode c). a) Mat. 28, 20. b) Jan. i*, 16. c) Gal. 1, 3 . Torej so vsa apostalna tolakan skerb- no verne pred gmotama varavale ,| in tako tude rjerkev po Ogleda apo- stalnov tre vedno ravna. Vpr. Ala *e sme tadej katoleuka kri¬ stjan breg skerbi' na nauk ganestai ktsraga katolamka učenika uqe? Odg. Bre 3 skerbi' se sme ganesta, dok¬ ler va imena ijerkve nsna nauk od ne poslana ui[6, in Jih qerkav 3* svmje spognd. Vpr. Rako pravarno tuda me "prava k*' tulemke rjerkva ? ( Odg. Tuda Rimska igerkav ji plavamo t ker je nena vidna poglavar Rimske pape* vidna srednak edinosta ijsrkvo- b.) Od obijane ala g man e s v e t n 1 ' k o v. Vpr. So pravoverna kristjanje kako sklenena med seboj ? Odg. Sklenena so , kakor udje telesa. Vpr. Kak6 pravamo tš gvega pravo- vernah kristjanov? Odg. Obijena, ale gmana svetnikom ji pravemo. Vpr. 3akaj ji tako pravemo ? Odg. 3ato, ker so vse ke svetoste po¬ klicane, in vse ve 3 akramente svetega kersta posvečene. 3atorej imenuje S. Ap. Pave.l star na tem svete svetni¬ ke vse pravoverne kristjane, Vpr. Ve ipm obstoji ta obqena ale gmana provoverneh kristjanov ? Odg. Ve tem, de so vse udje, to je, vse verne duhovneh dobrot ijerkve med seboj delesene T namreij: *•) sveteh. 3 akramentov; 2.) daru svete mame; 3- ) molitev ; 4- dru 3 eli d®breh del in 3 aslu*ena ver- neh. Kar je enega , je vseh. Le greur- neke, dokler se pobolurate ne skle¬ nejo , teh dobrot rieso delestne : so mertve udje ijerkvc. Kakor imamo ve enem telese ve¬ liko udov, in vender nemajo vse udje ®nega opravila, tako je nas veliko en — 9 3 — 3fiv®t vs Kristuse, in smo udje eden clru33ga a). — Te en ud terpi, terpe »min vse udje, in qe se en ud veseli, se vesela srnini vse udje b). •—* Delaj¬ mo tsdej resnirjo vs .lube^ne, de vs K ristuss, svoji glave va vsem raste¬ mo. Ve nem se ves 3fiv©t sklepa , in po vseh ijlenkeh stika. Tako sti asie ’ ud udu po djane , vsak, kakor more, in naredi, de acivot ve sebe raste ve Jubsjne c). Vpr. Ktere udje imajo to 3ve3o med seboj ? Odg. Ti: i.) verne na 3emle; 2. ) svetnike ve nebeseh ; 3 . ) duure ve virjah. Vpr. Kaktrno 31630 imajo verne na 3omle med seboj ? Odg. Verne na 3em.le'molejo eden 38 dru38ga , in se 30 dri^em dobreme dele pomagajo. Molite eden 3a 1 d r u 3 e g a , de boste 3 v e 11' q a- ne , prave S. Ap. Jakop d). a) Rimi. 12, 4 - 5 . b) 1. Kor. 12. c) Ele k. 4, i 5 -r 6 . d) Jak. 5 , 16. 1 9 3 — 1 Vpr. Kakirno 3x630 imajo vemo na 3em.la 38 i^vo.lensme ve nebeseh? Odg. Verne na 3em.le i[aste i3volene ve nebeseh , in se ve nih pr®ume perporoijajo; i3vo.lene ve nebeseh pa 3a verne na 3emle Boga prosejo. Ta 3v63a obseaee vse i3volcne bffisje perjatle , angclqe in vse 3veli- ji ijerkva je dal Kristus to oblast. Vpr. Kdo ima va Kristusova qerkva to oblast ? Odg. GJkofje in maumaka imajo ve Kri¬ stusova ijerkva to oblast. Vpr. Se 3 adobi le va prava Kristusova JJčrkva odpuujcne grehov ? Odg. Le va prava Kristusova rjerkva so 3adobi odpuujcne grehov. Le svffijim apostalnam in uijen- 9 a ni ne pa drugam je Kristus rekel: Prejmite S. Duha , komur boste grehe Opustila, nemu so odpuujcne ; komur — 9 6 — jih boste pa perderaeale , nemusoper- deraeane a). Vpr. Ivdo nam je 3aslu3til odpuupene grehov ? Odg. J@3us Kristus nam je s’ sv®jim terp.lenem in s’ svmjo smertjo 3a- sluscil odpuujene grehov, in le po negovana neskončnem 3aslu3tene 32- moremo to odpuiyene 3adobite, dre- gaq ne. Vpr. Kaj nam je treba storita , de 38- dobaino odpuujene svojih grehov ? Odg. Nam je treba vseh grehov res- nii[no se kasata, jih sovražita, po - bo.lirane sklenita, Boga lubite , od' puujena ateiste , in ga po Kristuso¬ vem nesk®ni|nena 3aslu3tena upate, in svete 3akramente prejete. Vpr. Ve ktereh 3akramenteh se 3ado- bi odpuujene grehov ? Odg. Ve 3akramente S. kersta in p a S. pokore se 3adobi odpuujene grš- a) Jan. 20, 22-23. 97 “ hov. Ve 3akrament3 S. kersta se namreg odpuujajo pcjerbane grah, in pa druge lastne pred S. kerstam storjene grehe ; ve gakramente S. po¬ kore pa po S. kersfe storjene grehe. Vpr. Se 3ad«bi ve tiih dveh svsteh 33- kramenteh odpunjenc vsarjega greha? Odg. m ga greha, jn bode tude ve- lek kakor hoi[e, de be se ve teh dveh 3akramcnteli odpirujene ncm®- glo 3adobite. l Ie se svojih grehov spovemo, je on praviijen in 3\vist nam naure gre¬ he odpustite in nas od vse hudobije otjistete, prave S. Ap,Jane3 a). —'Kri¬ stus je 33 vse ludi umeri, in gnada je v«qe kakor greh, prave S. Ap. Pa¬ vel b). 11.) Vstajene stivmta. ^pr. Kaj verejemo s’ teme besedama? Odg. S’ tema besedame verejemo, de a ) l. Jan. 1, g. b) Rimi. 5 . c — 98 — bo Bog sodne dan vse mertvc te jcivlenu obu iil. 'S"pr. Kaj je smert ? Odg. Smert je lojene duuie od telesa, Vpr. Morajo vse ludje umrete ? . Odg. Vse ludje morajo umrete. Vpr. Od kod pride, de morajo vsa ludje umrete? Odg. Od greha, kterega je bil Adam ve raji storil , in kterega vse %a nim jerbamo, pride, de morajo vse .ludje umrete. Smert je plaiplo greha. Po enem ijloveke je penrel greh na svet, in po grehe smert, in tako je smert ve vse ludi perujla po nem, ve kterem so vse greunle a). Vpr. Ivdo je smert premagal in narn vstajene seiv©ta 3adobil ? Odg. Jejus Kristus je s’ svrojim qa- slitlevem vstajenem smert premagal in nam vstajene 3tiv® 3 eje je od nas v3el, in gnado, per- i a 3 n °st in lub«3en b®stjo nam spet 3adobil. Naur po grehe oslep.len um je s svrnjo gnado in s’ sv®jim svetem 1 aukam ragsvetlil, in s’ sv®jim ^gle¬ dam narn ve veqno sdv.lene pot kaste, ^auro hud®bno volo s’ sv®jo sveto gnado ke dobremu nagiba ; in *uda naure smerte je raoq odvzel, in nam vstajene ativ®ta 3adobil. In irre veif nam l e storil , kakor je belo urkode , pra- S. Ap. Pavel, gnada je vei|e kakor greh, b®3tje natore nas je delestnrfi storil! b) — O lube3en b®3tja 1 kaj smo J®3usu dolatni! — Vpr. Ba do vse linije ve sv®jim stivote vstale ? Odg. Vse ludje bodo ve sv®jim , to n) Rimi. 5 . e 2 100 je, v? ravno tem 3eivote , kterega ^dej ve acivlene imajo , od sinerte vstala. Vern , de odreurenik moj seivi , m de bom 3adns dan 13 3emle vstal, in spet s’ svinjo koteo obdan ve svoji® ati vol e gledal svffijiga Boga. Je3gaboffl gledal, m©je oijl ga bodo gledale , in ne drug; to upana h ranem ve svmji* 11 serrje, prave Job. a) On, ke je Js- 3usa Kristusa < obudil, bo tude varne J iimerjotje telesa po svojim ve nas pre- bivajoqem Duhe oseivel, prave S. Ap, Pavel b). Ypr. Ye kakurnem 3eivote bodo vstala’ Odg. Ktsre so tukej Je3usu Kristus« ve svetem seivlene in terp.leiae p® dobrie, bodo ve qastitievem, ne- strohlivem, Kristusovemu vjastitK' vemu telesu podobnem ssivote vst*' le; ktere pa tukej pregrešno »iv« 1 in ve smertnem grehe umerjo, nt bodo ve qastitlevem , ampak ve svoji® 1 ostudnem , pogub.lenem , ve vei[ n2 ©gen namenjenem aeivote vstale, a) Job. ip , 25-27. b) Rimi. 8 , ii. To vam povem, bratje! de krt in meso ne rndreta imele bossjiga kra- lestva, ne hudobija nestrohlive rja¬ sti. — Pa pravejo neki ere , kako bodo mertve vstale? ale ve kakunern aeivota- bodo perude ? Noumneae ti , kar sejem, na ootivi, preden ne muerjc. In kar sejeur, ne sejem trupla, kakormno bo , ampak golo 381110, postavgm pmenirje, ah kij dru38ga...'i'ako tude vslajene msrt- veli. Seje se strohlivo , vstane nestroh.lt- v o ; seje se revno , vstane qastitlevo ; seje se slabo, vstane motjno; seje sepfevinsko , vstane duhovno .. .Pet ’ r q!o>vek (Adam) je bil 13 3e1n.be 3emeb.sk; druge rjlfflvek (Kristus) 13 nebes nebeuik. Kakoruen je bil 30me.!ske , take so 3*me.lske , in kakarmen nebemke, take so nebemke a). Vpr. 3 akaj bodo vse .ludjs ve svatjim seivota vstale ? Odg. 3 ato, de prejme vsak- na dume in na telese veipio plaiplo, dobro ale hudo , kar se je tukaj jaslustil. Ura pride , ko bodo vse , ktere so ve grobeh , glas Sinu btussjiga slimale , in bodo takrat, ktere so dobro delale a ) i. Iior. i 5 . 35 - 58 . — 102 — ke veqneniu seiv.lenu; ki ere so pa hu¬ do delale, ke sodbe vstale , prave Je- 3us a). Gospod sam bo ob klitje in glase Arhange.la in ob boatji trobenis i3 nebes peruel, in mertve, klere so ve Kristuse, bodo perve vstale. Pcotlrj pa mi, ke advemo in smo pmijensi se bomo acnime red vb oblake Kristusu naprote ve nebo gameknile, in tako bomo 3mirej per Gospode. Torej to- lastite eden drugega s’ teme besedami prave S. Ap. Pave.l b). 12,) In veijno srivlene. Amen. Vpr. Kaj verejemo s’teme besedama ? Odg. S’ terne besedama verejemo veij' no, ncspremen.livo 3veliqane ijvo- leneh ve neleseh, kjer bodo vst nih arele spolnene. Vpr. Kaj so nebesa? Odg. Nebesa so tiste presretjne kraj' kjer se Bog stojim 3vesiem slusfal)' nekam oblirjje ve obliijje ragodevat a) Jan. 5 , 28-23. b) 1. Tesal. 4 ,1 5 -J 7 ' ! — io 3 — in je s m nih ne^r ip no plaijilo- Bog je d jal Abrahamu: Ne boj se Abraham, j e 3 sem tvoj v a r h, m t v cd j e silno veliko p 1 a - M i 1 o a). ^pr. Rako bodo stele ^volensh ve nebeseh spoinenc ? Odg. 3 £e.li ijvoleneh ve nebeseh bo¬ do spolnene: n) Ker borlo Boga, kakor je, obliijje ve 'obliijje vekome gledale, lubile , vsrivale , in st ni in kra.Ievale. Blagor jim, ktere so i|istega ser- >]a; 3akaj Boga bodo gledale, prave J«3ns Kristus b). Prelubejnit e! are snn> bosfji otr®qe , in me ne razode¬ to , kaj bomo. Toleko vemo, de ko se to perka3al, mu bomo enake , ker ga tomo videle, kakor je; in vsak, ktere 'ma to upane, se posvcijuje, kakor l e tude on svet , prave ;S. Ap. Ja- ne 3' c). 2 -) Vse dobro, kar se da inislete in *) 1. Moj3'. r 5 , 1. bj Mat. 5 , 8 . c) i. Jan. 3 , 2. — io4 n« , bodo na duue in na xivote ve- ■koins imele. Nobeno oko nš videlo , nobeno tiho siliralo, nobeno ploveuko seri]« občutilo, kaj je Bog tistem perpra\eli klere ga .lubejo , prave S. Ap. Pavel a) 3 . ) Brc3 vsega hudega bodo inbre3vsei nevarnoste vekoma 3’ Bogarn skl®' nene. Bog bo vse so^e od nih 01)1' 3bri- *al, in smerte ne bo veq , ne aralostSi ne vpetja, ne boleijin ; 3akaj menulol je vse , kar je prej belo , prave sveto ^ pismo b). 4. ) Ve druafbe rr&r boltreh duhov in Judi, ve drusebe angelrjov , ve druK- be matere .biDKje Marijo , in sv®jig a j odreu/enika in 3% eliijarja Jegusa liri- , •tuša bodo ve nebsuikem kra.lestv® , nei^reijčno 3veliqane vekdme variva’?- Ne bodo se ne 3£em'le , ne moli¬ lo , ampak bodo kakor angeJrje boitfj' ve nebsseh, prave Kristus e). a) 1. Kor. 2, 9. b) Skriv. ra3od. 2i 5 4' c) Mat. 22, 3 o. Vpr. Bodo vb ncbeseh vsa i^volens enako vesele imele ? Odg. Ne vse , ampak rje je kdo tukej veij dobrega storil, ale vetje popo!- namast 3adobil , veije bonegovo pla¬ nilo in vesele ve nebeseh, Kdor skopo seje, bo skopo aeel> in kdor obilno seje, bo obilno stel, prave S. Ap. Pavel a). Vpr. Raj se utjemo i3 tega ? Odg. I3 tega se utjemo : i.) de v6e ijasne kriase in nadloge vol¬ jno terpimo, ker vse britkoste in tejfave tega ativlena našo neq prots veličastvu, ke se bo ve nas go¬ dalo ; 2 0 de tude vse qasno vesele ne neij prote nebeškemu vesela; 3 .) do vsa naira skerb bode ve nebesa prite, in torej ke temu ba>Mje pomo¬ le neprenehama prosimo ; 40 de bodemo perprav.lene rajwe vse ,> a) 2. Iior. 9, 6. e 3 —• io6 — tuda rjalo svatje aeivlene, kakor pa bataejo gnado kadaj 3gubita. Torej, bratje matji preluba! sta* novitne in ncprcmek.live bodete, bo¬ gate 'jmirej ve dele Gospodovem, ker veste, de vait; trud ne 3aston V 8 Gospode, prava S. Ap. Pave.k a). Vpr. Bodo tuda huditpa in nespokorje- na greumaka veqno sci v.lene imela ? Odg. Tuda, pa nebeljeno nesrečno, veqno bodo3a svatje grehe ve pakte terpele. Vpr. Kakutno tarplene je va pekla? Odg. JVei3ret[eno straumo tarplene j® va pekla : 1.) Pogub.lena ne bodo Boga nikdar gledale, nikdar vscivale, nikdar veq nad nim usmi.lcnaga in dobrotlava- ga Oijeta imele. Poberite se sp red'm ene, vi prekleta! v s v e q n a at g a n , jim bo rekel Kri¬ stus sodna dan b). 2 .) Va družbe nar hudatbnauieh du¬ hov in Judi bodo va veqnam cogn® aj i. Ror. i5, 58. b) Mat. 25, — 107 gorela; va vedna tarna od pekoije vasti, od strahu in od obupnosta tulila, in vse, karkola se 3» dumo in telo nar hujtraga mislata da in ne, bodo vekome, to je, bre3 kmn- i]a , bre3 upana karjaga polajirka ala odremena tarpela'. (Dnda ijerv ne pogine, in ®gan ne ugasne. 3 fiva bodo verreena va morje SBrditaga ®gna a). Vpr, Himii nam je premiujlavane pa- . klenskaga tarplena? Odg. Premiirlavane peklenskega ter- plena naj ve nas stiv strah pred greham. obudi, in vso skarb Vname neodlau-ama svmjih grehov spokorite se , in 3ane 3adostita. Tolekumo in veqno peklensko tarplene naj nam da tuda' spo3nata , kako straumo je bosejo gnado 3gubita , in va ostre b®xje roke prita. Vpr. Kaj pomena beseda Arnan? a) Mark. 9, 4 - 7 * S kriv. rasod. 19, ao. ao, 9-1 5 . Odg. Beseda Amen je hebrejska be¬ seda , in pomene , de vse poterdemo in 3\esto verejcmo, kar nas naua sveta vera uip. II. OD U P A N A , in od MOLIT V'E. A.) Od kanaanskega upana špicah. Vpr. Kaj je kerujansko upane? Odg. Kerujansko upane je bcostji dar , bcDscja moi| ve -nas, po ktere 3a vse Boga prosemo , in se 3bro in potrebno ? Odg. 3 e besedo molite je dffibro in pO' trebno', ker ma>Ieij tako sam sebe> in druge, ke ga videjo ale slitrejo r j ke poboarnoste vnema. Vpr. Kedaj je posame3na molitev? Odg. Posame3na molitev je, kedar kdo sam mole , ne pa ve druujene. Vpr. Ivedaj je molitev ve druujene? Odg. Takrat , kedar jih veij vkupej a) Mat. 6 , 7 . b) i5, 7 - 8 . mola, postavem gospodar in gospo- dlna 38 drestlno. Vpr. Rsdaj je oqitna molitev? Odg. Takrat, kedar varne per oqitne b®3eji službe Boga qasts in molejo. Vpr. Je tude molitev ve druujene in oiptna molitev potrebna? Odg, Tude , de se edinost varneh ve lubc3ne bol pokaKe, de eden dru- 3 8 ga ke molitve bo t vnemajo , in v se od Boga, kar prosejo, lo3eej do¬ sežejo. Perva verne so se vse enega ser¬ iji vsak dan ve tempe,1 shajale, so 'se vkup Boga hvalile , in vse iudstvo jih je ve qaste in rada imelo a). In Kristus prave: Kjer sta dva, ale kjer so tri ja 3brane ve mojim imene, tonde s8 m j(?3 med nime b). ^pr. Jhaj nas permora molite? Odg. Ba>stja 3apoved, Kristusovo po¬ vejte, negov i3gled, in name potre¬ be nas permorajo molite. a) Ap. dj. 2, 46-^7. b) Mat, 18, 20. Ivliijs vs me ob qase britkosta i in te bom reuiil, in ti me bour hva¬ lil, prave Bog a). In Kristus uqi: Molite, in boste prejele b). Vpr. Se je treba ke molitve kako par- pravlate ? Odg. Ke molitve se je treba, de bo Bogu dopadiiva, perpravlate : 1. ) sploh 30 bog?,bojeq0rn st iv.le:?, em; 2. ) je treba posebno blistnega .1 u b i t e, in mu vse rajsea.lene i3 sanja od¬ pustite ; 3 . ) svatje misle 3brat0, posvetne skerbi pred molitvejo odpravete, in svoje serije od posvetneh inspregreuinah ste.l ouisiete. ‘ Perprav.laj svojo dm.ro ka molitve) in ne bode kakor i;!®\ek, ke Bog' skuira , prave S. Puh c). Ypr. Je rajmiur.lcna molitev Bogu do- pad.liva ? Odg. Rajmiurlena molitev, qe smo va a) Ps. b) Mat. 8, 7. c) Pridg. 18, 23 . — IIO ne radovolno rd3miw.l1 ne, Bogu ne dopadliva. Vpr. Od kod ijvira ra3miu>.lenbst ve molitve ? Odg. Ra3miirlenost ve molitve 13111-3 : !■) 13 premajhno skerbi ke molitve prav perpravete se, in pra3iie misle od- pravete ; 2. ) i3 prevelirjeK" posvetneh skerbi ; 3 . ) dfflstekrat i3 nepokojnega serija, polnega sovrairtva, j®3e , nevoujlivo- ste, in dru3eh hudobij; 4 -) ijase ij posebnega bfflatjiga per- puufena, de nauro vero, Iubs3en in stanovitnost skuuja, in nas ve 33- upane vade. Torej je treba vse to prsmageva- l? , in pred molitvejo odpravete, debo molitev Bogii dopad.ltva. ^pr. Ivakuma mora bite prava, Bogi dopad.liva molitev ? Odg. Prava, Bogii'dopadliva molitev mora bite : *•) Poqeta od S. Duha , to je, 13 — 116 — otroqje lu-bejns do Boga , ktero S. Duh da. Rtarekole bsseji Duh stene, tista so b®5€)i otr®j}8 : ksi' nsste prejele du¬ ha susrnoste spet ve straha , ampak duha pootročena b®? 5 jjga, ve ktsrem kliipmio : Aba (lube ®ije!) ... Sami ne všmo, kaj bs prosile , de be prh belo, ampak sam Duh prose ja nas 38 nedopovidlevein jdihevanena , pra¬ le S. Ap. Pavel a). a.) Ve duhe in resnirje , to je, nž k 33 jegikam ale 30 asivajtnem der- etanem, ampak tuds ve serije , f res nujne m e stelama, in 3a dobre h pametne reip. Bog je duh, torej naj ga, kf«« ga motajo , ve duhe in resnine rnok- jo , prave Jd3us b). 3 .) Ve imena Je3usa Kristusa, to je, 3e 3aupanem ve negovo gaslust-enei in takd, kakor je on 3apovedal, i n kakor nas negova sveta jjerkev uq> : Gotčvo , gotovo vam povem , pra- a) Rim.l. 8, 14.~1S. 26. b) Jan. 4 ? 2 ' r — ii; — ve Jejns, karkola boste Oqeta va ms- jim imena •prosila, vam bo dal a). —- Torej tuda jjerkev sklepa vse sva>je molit¬ ve ; Po Jajusa Kristuse Gospoda nauiam. Kristus je nama glava , naur sred- nak , nam besednak par Oijete. He graunie ijlcDvek le va svffljim imena Bo¬ ga mola, negova molitev Bogu ne do- padliva ; ker ql®vak bre 3 Kristusa ne, >n ne more naq. Le va Je 3 usa Kristu¬ se, nad kterem ima ©qe vse dopa- dajene , smo Bogu lube in parjetns. 40 Poniaana, to je, moramo spoznata, de nesmo nobene milosta bataeje vredna, ampak de nam i 3 samega usmilena da, kar prosamo. Molitav poniacnaga predere oblake, prava S. Duh b). Prevjetnem je Bog nasprota, ponisrnam pa da sva>jo mi¬ lost , prava S. Ap. Jakop c). SO Sa skasanam serijam, to je, s’ pra¬ vo scalostjo nad greha, s’ kterams smo Boga ra 3 *alila ; in moramo skle¬ nita sva>je aeiv.lene poboluiata. a) Jan. iG, a3. b) Sirah. 35, ai. c) Jak. 4, 6. — n8 — Vemo , de Bog greirnakov ne po- sluua ( dokler greha ne sovraxajo , in ga 3ares 3apustite ne. Mele); ampak kdor Boga ijasti, in negovo vo.lo sto¬ ri , nega usliuia , prava S. pismo a). — Oiptna greumek je tarkal na parsa re- koq: O Bog! boda ma greuinaku mi- lostav, in je iral opravigen domu, prev3Gtna fari3cj pa ne b). 6.) Va vera in 3aupana. Vsrajete, de vam 3amorem stori¬ te? je djal Je3ns, tistem, ke so ga kaj prosila. In kjer je vero videl, j c rekel: Naj se ta 3godi, kakor sa vera- val. Kdor vsrajc, prava, mu ne naq nernogoi[e. Lvtera ne veraie, naj ne misla tak i[lo>vek, de bo kaj prejel od Gospoda, prava S. Ap. Jakop c.) In 7.) stanovitna in neprenehlava. Vedno se mora molite, in n« prenehate , prava Je3us d); to je, 3mirej moramo va serqa Boga .lubita in gn Melete, qe toda 33 besedo ne molaino. Roke par dela , sarqe par Boga. — Lepo prilako ka stanovitna mo¬ litve je pravel Je3us rekoq: Va nekem a) Jan. g, 3 i. b) Luk. 18, i 3 . c) Jak. 1, 6-7., d) Luk. 18, 1. — 119 — mšsts je bil sodnik, ks ne maral ne 3a Boga, ne 3a .ludj'. In neka vdova je bela v g tistem meste , ke ga je hodila prosit, de be jo otel nenernu 3oper- neku, in dolgo qasa n& hotel. Potlej pa je sam per sebe djal': Deseravno se ne bojim ne Boga, ne budi, jo bom vender otsl , de me posledneij ne pri¬ de nadlege delate. Je tedej djal Go¬ spod ( Je3us ) : Videte , kaj prave hu¬ dobne sodnik ? in Bog (ke je sama dob rota in svetost,) ne bo reiril svffljih l 3 v oleneh, ke noij in dan ke nema v P'jejo, in ne bo poterpler.ta iinel *nime ? Povem vam, de kmale jih bo reiril. — Kdor 36 otročjo ,lube3nejo vedno ve serrje Boga mole in prose , °n ima duha molitve a). 'pr. Raj je hinavska molitev? Odg. Hinavska molitev je, kedar jo kdo jato opravla, de ga ludje vide¬ lo in hvalejo , 3a qasen dobiqek , ne pa javol Boga; ale pa kedar kdo r >iole, in pa tude 3mircj hudobno *ivi. Taka molitev je Bogu gnusoba. Redar molele, ne delajte , kakor a ) Luk. 18, 2-8, - 120 hinavrje, les rade ve jboreh in po vogleh moledvajo , de jih .ludje vids- jo; gotovo vam povem, prejele so svffije plai]ilo. In pa : Gorje vam pismouke in farizeji, ke dolge molitve molete, in p* hitre vdov objedate ; 32 - to boste hujire scodbo imele. — 'fi pa,'ko moletr, pojde ve svojo hiuro, 3 »pra dure ja seboj, in mmle na skriv¬ nem svojiga Oijeta , in tvoj ®qe , k< vi ds na skrivno , te bo povernil , pra¬ ve Jejus Kristus a). Vpr. Je na tem veliko leatsqe, kj« i n kedaj molemo ? Odg. Ne veliko leseetje, kje in kedaj molemo , ker Bog sosebno na sen]« gleda. Ves svet , in tude mi sm° negov tempel, in vedno in povsod je per nas, povsod je enako milo* štev in nespremen.lev. Vender pa so ijerkve posebne kraji, kjer Bog ver¬ ne ve Kristuse jbrane usliirate ob' lube ; in ij lubejne do bliarnega, i n de se od qasa do qasa bol s’ svestj 0 a) Mat. 6 , 5. 23, i/ t . 6, 6. — 12 I - ke Bogu obernemo, se je treba'tu- de po navadneh i|aseli per molitve ravnate; postavam gjutrej, opoldne, 3veqer, in kedar 3vom. Vpr. 3 a ktere reqi je treba ve molitve nar prej prosite ? Odg. Ve molitve je treba nar prej 3a duhovne reiji prosite , potlej u ; e le 3a qasne ; to je, nar prej, kar boatjo qast tiqe , 3a odpuupene svojih gre¬ hov , 3a poboluiane svojiga aeivlena , in 3a veqno 3veliqane; potlej vre le 3a qasne potrebe, 3a se, in 33 dru¬ ge , 3a 3dravje , 33 advese, 3a dobre in mirne qase , 3a sreqo , itd. Tu- ds je treba 3a qasne reqi le s’ per- stavkam Boga prosite , qe je Bogu ka qaste, in nauie duire ke 3veli- Hanu, de jilu doseacemo. Sand dmstekrat ne vemo, kaj nam ja d®bi'o , in kaj ne. Nekterem ja b<>- j®38n bol ke 3veliqanu , kakor 3drav- j je; nekterem revujena, terplelae, sramota pred .ludml, in nesr Gqa f — 122 bol, kakor bogastvo, veselo, rjast in j sreija, itd. Bog nar bo.l v®, kaj nam jo ke pridu ; 3atorej se moramo Bo- gii ve vsem 3roqita, in nemu v** poniaeno in 38 3aupanem prepustita, \’pr. 3 a koga je treba va molif.va Boj 1 prosita ? Odg. Ve molitve je treba sploh 38 vs ! ludi na svete , in 3a vse verne dutff prosite. Posebno pa, 1. ) 3a rjerkav bosrjo, de jo Bog p°, vsem sveta ra3udruj in posveijuj; 2. ) 32 duhovne pastirje, de jim Boj S. Duha daj in ohrane, de na® neutrudama vetju o rasnirjo O3nan0' jejo, in s’ svetem *ivlenem svetajoil 3 . ) 3* dcarelske oblastnike , in 3» vSt , svcoje vikoe, de va svojih te3tkab skarbeh boaeje rjasti in prave sfsf: svojih podloaeneh iujejo , i,n jiin m v s ah qednostah lep i3gled dajejo i 4. ) 3a svoje parjatle in dobrotneke, p°' sebno 3a svoje starute, dejimB.og°'| bilno povarne, kar nam dobrega store i 5 .) 3» vse bogaboječe in svete kristja¬ ne, de jih Bog vs sv®ji svete gna- de in .lub^ne stanovitne ohrane; in 3« greuineke , de jim Bog pravo spo3nane resniije in spreobemeine serija daj; (>•) 3a svmje ra33ealnike in sovraacneke, de jim Bog grehe odpuste, in vse, kar potrebujejo, dodale. Vpr. Kaj 3adobi, kdor prav mole? Odg. Kdor prav mole, 3adobi, kar prose ; posebno pa : ’•) gnado b®aejo, de resnirjo prav spojna, in pomoq, de skuumave premaguje, in se greha vareje; 2 -) ve vere , ve upane, in ve .lubejn* se vade in vterjuje ; ,J ')' svete mir in pravo vesele serij u 3 a dobi. ^P r . 3 akaj ijase ne 3adobemo , 3a kar Prosemo ? Odg. 3 ato, ker ale prav ne molemo, a le pa taqeh 'reqi, ktsre so nam dobre in potrebne , ne proserno. f 2 124 - — Prosete in neij ne prejmete, ker napek prosete, de b e s v cd j e poaeeleiae spolnile, prave S. Ap. Jakop a). Vpr. Ale Bog pravo molitev in 33 d®* bre repi vselej usliu e ? Odg. Pravo molitev in 3a d®bre re¬ pi Bog vselej usliue, pe tude ne vemo, in ue vei{ da, kakor pro- semo. Vpr. More kdo bre3 molitve 3velipan bite ? Odg. Ne more, ker nema pravo, teni- ne vere, pravega 3-aupana in lu- be3ne, in torej b®3fjiga duha ne, ktere Boga ne pasti , ne hvale in ne ntole; in torej tude sveto ne ssivij ker Bog gnado svetega asiv.lena le tistem deli, ktere ga 33120 prosejo. \au (Dpe ve nebeseh bo dal d®' brega duha jim , ktere ga 3an prose¬ jo, prave Je3us b). -— l Ie pa ktere a) Jak. 4 , 3 . b) Luk. 11, i 3 . — 125 vas modrosta potrebuje, naj prosa Bo¬ ga, ke daje vsem obilno, prava S. Ap- Jakop a). Torej so Ivristus in apostal- ns raolitav tolekan parporoqevala ; to¬ rej nas tuda perkev ka iae tolakan par- gana, in torej vsa dGibra , sveta ludje 3vasto in pridno molajo. Vpr. Kje najdemo ob kratkem , 3a kar je treba molite ? Odg. 3 a kar je treba molita, najdemo ob kratkam, ve Gospodna molitve to je , va (oqenaa'a. Vpr. 3 akaj pravamo oqenau;u Gospod- na molitev? Odg. 3 ato, ker ga je naw Gospod Je- 3 n s Kristus uqil. ® q e n a tu ob kratkam r a 3 1 o se e n. Vpr. 'Kadaj je JS311S Kristus molita utpl ? Odg. Takrat, ko so ga uqenqa prosila rekoq: Uqa nas molita , jim je od- a ) Jak. i, 5 . •—• 126 govori!: Takole molite: (Dqe nam, 1 kir sa va nebssali, posvečeno boda < tv®je ime ; pride ka • nam tvfflje, kra.lsstvo ; 3gfflda se tvfflja vola , ka¬ kor ve nebesali, tako na 3em.la. Daj nam dans naur vsakdane krah, in odpusta nam naire dolge , kakor lu- de mi' odpuujamo sv®jim doltfni- kam , in nas ne vpelaj ve skuuina- - vo, tamuij reira nas od hudega. Amen. Vpr. I3 ktereh del je ®qenaur? Odg. Cl), {cnaur je i3 predgovora , in i*3 sedem prmuran. Vpr. Ktere besede so predgovor ? Odg. Te besede: (D ij e nam, kir 52 v a nebesa h. Vpr. Kaj hoqemo s’ tema besedama ? Odg. S’ tema besedama se obarnenio ke Bogu svtDjimu Oqetu, in v era je¬ ni o in spo3namo, de je Bog oq e ! vsah.ludi, in de ne molamo le sanic ; 3a se , ampak 3a vse Judi, posebno 3* vse kristjane. — 12 7 “ Vpr. 3 akaj pravemo Bogu, ®qc? Odg. 3 ato , ker nas je po sv®ji podo¬ ba stvaril’, nas ve Je3use Kristusa 3» sv®je otrffike \-3sl , in po oqetovp 3^ nas, skerbi. Vpr. 3 akaj pravemo Bogu , fflije nam! Odg. 3 ato , ker nas jcp-vse per S. ker- ste po svojim svetem Buhe s v® j e otrffike, svoje dedeqe, iu sededeqe Je3usa Kristusa, in med seboj brate naredil. Duha pootroqena bcDKjigaste pre- p 8 i po nem kliijeino: Aba (lube ®qel). r e Smo pa otrcoqe, smo tude jerbeije , j er jerbeqe bojarji, sejerbeqe pa Je3usa Kristusa , prave S. Ap. Pavel a).—-Ne ‘ntenujte se oqeta na 3cmle ; 3akaj le ° n8 ga oqeta imate, ve nebeseh; vi pa vse bratje med seboj, prave Je3us Kristus b). 'pr. 3 akaj pravemo, ker se ve ne¬ beseh? b^g. 3 ato , ker je, dcseravno povsod , V8 nder posebno ve nebeseh, kjer se a ) Rimi. 8, 15-17. b) Mat. 23 , 8-g. — ia8 sv®jim i3volenem oLliijje ve obliijje gledate in vaeivate daje. Vpr. Ktera je perva prtDuma ? Odg. Ta : P o s v e ij e n o bode tvo¬ je ime. Vpr. Raj prosemo ve te prauuae ? Odg. Ve te praurne prosemo : 1. ) de bode Bog od vseh stvari' pritv spo3iian, in povsod vedno qeujcn in hvalen; 2. ) do naj se greujneke ke Boga spre- obernejo, in pokoro store; 3 . ) de ne bode negovo presveto im® nekole ne 38 nejevero , ne s’ kakem drugem greham in nekerujanskem aeivlcnem ognuureno, in per ludeb ob qast perprav.leno. V: ir, 3 akaj prosemo nar prej 33 posvc- qene bfflstjiga imena? Odg. 3 ato , ker smo dolatm' nar prej prosite, kar bmaejo qast tiqe: I nj i- te nar prej b m 3 € j i g a krale- st.va, prave Je3us Kristus a). a) Mat. ti, 33. — I2 9 — Vpr. Ktera je druga pr®uma? Odg. Dru ga pr®u;na je: Pride k s nam tv®je kralestvo. Vpr. Ivaj je boatje kralestvo ? Odg. Bfflacjc kralestvo je rjerkev b®acja na tem svete in ve perhodnem aciv- lene; na tem svete b®3«je postave in gnade , svete 3 akramente , vera , resnirja, bogabojege sveto aeivlene , in pravo vesele ve Boge; ve per- hodnem seivlene pa veipuo 3 veliqa- ne ve nebeseh. B®stje kralestvo ne jed in pijatja ; ampak pravirja, in mir, in vesele ve S. Duhe a). —• Ale ne veste, de hu¬ dobne ne bodo imele boaeiiga krale- stva, prave S. Ap. Pavel b). Vpr. Kaj prosemo tedej ve druge prmur- ne ? Odg. Ve druge pr®ume prosemo: i.) de Bog sv®je kralestvo, to je, svojo jrjerkev in pravo vero, ragui- ruj in vterjuj ; liudiijevo kralestvo a) Rimi. i4i >7* *>) i. Kor. 6, g. pa, to je, pregrehe , nejevero in 3mote 3atere ; a.) de Bog vero, upane iti lubegan vt nas vlij, in vse ijednoste ve nas pomnoere; 3 .) de nam po tem acivlene nebesa do- dele. Vpr. Povej tretjo prerano-. Odg. T v ® j a vola se 3 g (D d e , ka¬ kor ve nebsssh , tako na 3 e m 1 e. Vpr. Raj prosemo ve te prorane ? Odg. Ve te prarane prosemo: 1 . ) de nam Bog svotjo gnado dodelei negovo sveto vo.lo vselej in povsod tako pridno in 3vesio spolnevatei kakor jo angelqe in svetnike ve ne- beseh spol n n jejo , in 32 vsem , ka¬ kor 30 nama oberne , 3adovo.Inefl' bite; 2. ) de Bog vse od nas od verne, kar je pridnemu in 3v®stemu spolne- vanu ncgovc svete vole na pote. To je vo.la b a> at j a ; vatne ve.l a). ^pr. Ktera je ijelerta pr® mn a ? Odg- T Ieterta pr®mna je : D k j nam da n s na® vsakdane 'krsh, name d uumo in telesno, qasno in veqno aeivlene potreba: 3a duurno fciv.lene nam je treba gnade b® 3 *je, svetega evangelja , resniqe , sveteh 3 akramentov , posebno presvetega temnega telesa; 3a telesno pa ati- veata, 3dravja in drugeh. retji; 3> ) de Bog dragino, lakoto, grehe, pomankane nauka in gnade, in vse hudobije, ktere d®stekrat take ne¬ sreče 3a seboj vodejo, od nas od- Verne. Kristus je rekel Judam: Povem ' a ®, de vam bo bfflacje kralestvo V3«- *°> in ludstvu dano, ktero bo nega a ) 1 . Tesal. 4) 3. - i32 sad rodilo a). — Salomon je Boga prm- sil, de be mu ne dal ne bogastva nc revujane, ampak sredno reip. Ypr. Povej peto prmuino. Odg. Odpuste nam nauie dolg«, kakor tu d a mi odpuujamo s v ® j i m dol ae n i k a m. Ypr. Kaj prosemo s’ tema besedama? Odg. S’ teme besedama prosemo , de nam Bog name grehe odpusta , ka¬ kor tude mi i3 serqa odpustemo vsem , ktera so nas rajiealila., ^Ie boste vi ludem nih grehe od¬ pustila , vam bo tuda nebeuka (D>l e vau - e grehe odpustil ; ije pa vi .ludein ne boste odpustila , vam tude nebeuiks (Dne vairah grehov ne bo odpustil.-'! S’ kakoru no mero merate , s’ tako se vam bo \raqavalo, prave Je3us b). d' 1 tuda druge dolgove moramo bliaenEmU odpustita , qe je po .lube3na potreba. Ypr. Ktera je mesta pranima? Odg. Uiesta pranima je: In nas » [ vpe.laj va ujkuuinavo, Vpr. Kaj prosemo va te pranima ? a) Mat. 2i, 43 . b) 6, 14. 7? 2. i 33 — Odg. Ve te proume prosemo , de nam Bog ob ijase skuuinave in nevarnosti svoje svete gnade in pomoije ne odvzeme, in ne perpuste , de be nas skuumava premagala , de be greutile in se pogubile. I Vpr. Kdo nas skuuia? Odg. Skmua nas, n) svet, to je, bogastvo, neijimerna ijast, hudffibne ijgiedje , posvetne mege , 3apelive ludje, in druge po¬ svetne reqi ; 2. ) name lastno meso, to je, naute hu¬ dobno poaeelene in nagnene ; 3 . ) hudiij, ke ve nas pamet slepi', ve¬ ro manira, in prelomnikam boatjih 3 apoved vesele in sreijo obeta. Vse, kar je na svete, je ale po- *elivost mesa , ale poaee.livost orji , ale pa oirabnost ati vi ena , kar ne i3 Orjeta, ampak I3 sveta je, prave S. Ap. Ja- ne 3 a). — Bodete tr<Š3ve in ijujte, pra- v s S. Ap. Peter b); 3akaj vaur 3oper- a) 1. Jan. 2 , 16. b) 1. Petr. 5 , 8. — i34 — nek hudiij vedno hoda kakor rjovet} lev, in 3ale3i:je koga poacrete. Vsta¬ vite se mu niaujne ve vere. — Oble¬ cite bOaeje orodje (vero , 3aupane in .lubejen ), do boste mogle obstate pred skrivnem jaleje vandm hudičevem , pra¬ ve S. Ap. Pa\e.l a). Vpr. Ale tude Bog koga situira ? Odg. Tude Bog skuira praviijne in sve¬ te 3e bol^nejo , 30 revujeno, in 33 dru3eme nadlogama in britkostme; pa ne ke hudemu, ampak 3alo, de se nih qednost in svetost lepire po¬ kajo , in se ve vseh okoleujenah vedno 3veste bita vadejo, in vege 3uslu3eene imajo. Kobeden naj ve skuuimve ne rc- qe , de ga Bog skuwa ; 3akaj Bog ke hudemu nekoger ne skuira. Vsak je skuuan od svoje lastne posce.livoste * ke ga vlege in vabe , prave S. Ap. Ja¬ kop b). Angel Rafael je djal Tobijut Iker se bi!'Bogu perjeten, je bilo tre¬ ba , de te je skuirnava ( bolt^an ) po- skusela c). — Tako je bil Job poskuiran, a 1 T r 6 , 11, b) Jak, 1, i 3 -i 4 * c) Teb. ia,3 1 . i35 — to je Bog parpustil, de je bil ob vse premore ene, in tude ob jdravje per- uvl h). Blagor iplovaku , ktsre skuumo potarpejclivo prestoji; krono aeiv.lei.ia bo 3adobii, ktero je Bog tistem ; ks nega iubejo , oblubil, ko skuumo prcstoje , prave S. Ap. Jakop b). Vpr. Ktera je sedma pranima ? Odg. Sedma pranima je; Tamutp rs- U'a nas od hudaga. Vpr. Kaj prosamo ve te pranima ? Odg, Ve te pranima prosamo : J. de nas Bog od vsega liudaga , po¬ sebno na duira, to je od greha re- ira, in ve vse ijasne in veijne nc- sretje, in ve uitrafange greha vare 2 0 de nas Bog tude pred telesnetne nesrečama , pred bobnajo, lakoto, vrnjsko, in pred vsema hudeme na¬ se obvare, tje nam našo ke 3veli- Hanu potrebne; d') de nam Bog gnado dodale vse nad- loge in teaeave, ke nam jih pomila, ttemu ke ipasta volno in stanovitno ») Job. i, b) Jak. i, 13, — i36 — preterpete. Lomjena posoda se ve perje poskuuia; pra¬ vilne 1 u d j e pa vebritkoste, prave S. Duh a). Amen, tako se 3gfflde ; tako lim in prosem. Angelsko ijeujene ob kratke® ra3losteno. Vpr. Kaj perdevajo katoleuike kristjan- je verjdtil ©rjenauju? Odg. Angelsko qeujene perdevajo 'ka- toleuike kristjanje verjdel ©rjenauu. Vpr. Kaj je angelsko rjeujene ? Odg. Angelsko rjeiijene je molitev, s’ ktero presveto devirjo in matet boaejo Manjo pred vsema ange.lil 2 in svetnike qastemo in prosemo, re j koq : 'Teujena se Marija, gnade polna , Go* spod je s’ teboj, ategnana se stename, in aeegnan je sad tvtD.ig 1 a) Sirab. 27, 6. telesa, Je3iis. Sveta Marija, mata b®3tja , prtiiss 3a nas greuinake , 3dej, in ob nama smgrtna ure. Amen. Vpr. 3 akaj pravamo te molitva angel¬ sko rjeujene ? Odg. 3 ato , ker je angel Gabriel 03- nansvaje Kristusovo njldveijcne sve¬ to davil]o Marijo s’ tema besedama po3dravil : e uj c n a s a Marija, gnade polna, Gospod je s’ t a- boj, scegnana se med 3£ e- n a m a, Vpr. Kdo je pa druge besede perdjal? Odg. Nekaj jih jeEli3abeta, ka je Ma¬ rijo davirjo po3dravela , pardjala. Poi^ela je angelove besede: Steg¬ na n a s a med stenama, in pa tte tele besede parstavala : In at e g- nan je sadtvcnjiga telesa. Druge pa je ijerkav pardjala. Vpr. 3 akaj pravamo, sv et a Marija, mata bosrja? Odg. 3ato: *V ker je presveta daviipa Marija Je- — 138 — 3usa Kristusa pravega Boga in tjlo- veka rodila ;j a.) ker to ime ve nas gaupane obudi, de bo Bog nene prorume 33 nas uslišal. A"pr. Ale se prav rcqe Marii, mata biDJtja ? Odg. Prav se reqe , ker je Jegusa Kri¬ stusa pravega Boga in rjloveka ro¬ dila. Vpr, 3 akaj pravemo , 'prosa 3a nas greu/neke? Odg. 3 atd , de nam, ks ponijeno svo¬ je grehe spognanro, duha pokore, in odpuujfene grehov gadobi. Vpr. 3 akaj pravemo , 3dej, in ob n a ir e s m s rt n 8 u r 8. Odg. 3 ato, ker nam je , deseravno vse¬ lej, vendar ob smertne ure boocje pomorje posebno potreba. Vpr. Kedaj rjaste katoleirke kristjanje posebno mater bffiotjo 38 angelskem rjeufenern ? Odg. 3 jutrej, opoldne, in 3veqcr , kg- dar 3vom' , tjaste katoleirke kristjan- je posebno mater batijo 32 angel¬ skem ijeujenem. Vpr. Roga se nam je treba ob tem jvonene u/e spomnete ? Odg. Tude vqloveqena boatjiga Sinu se nam je treba takrat hvatajsno in poboatno sponi nete. Katoleuke kristjan je perdevajo 31‘utrej, opoldne in 3veq«r tjeupnie Marii til¬ de u r e tsle besede, kedar angelsko qeujeir.e molejo: 1. ) Angel je Marii ognanil, de bo spo¬ čela od S. Duha. Vleujena ~fce Ma- Jija, Std. 2. ) Marija angelu odgovori: Lej , de¬ kla Gospodova sem, 3g®de se me po tvoiji besede 1 Meujeua se Ma¬ tija, itd. K) In beseda je mesit postala , in med name prebivala. L Ieujena se Ma- hja, itd. — i4o — III. OD L U B € 3 N 2. 0 Vpr. Kaj je karujanska lube^sn ? Odg. Kardanska lube 3 an je b®xji dar. od Boga dana moi{, po ktera Boj* svffijiga Gospoda narvikure dobroto 3avoi nega samega, sv®jiga bliJtnap pa kakor sarm' sebe 3avol Boga 1»'| bamo. Vpr. 3akaj pravamo , de je karujansto ( lubs 38 n b®stji dar in od Boga dano s mot[? : Odg. 3ato, ker ql®vak ne more !•>' 1 bs 3 ne imete , kakorurne mu je ,tr©bai * qe mu js S. Duh vs sarqc i 3 3g 0 ^ milosta ne vlije. Vpr. Kdo ima terlej karujansko Inbs- 3 8n ? Odg. Tista jo ima , ktcre Boga q e 3 vse , sv ojiga bliatnaga pa kakor san* 1 sebe 3 avo.l Boga luba ; ktera 3»' vol Boga vse rad stori, kar nam j e 3 «po\ edal. Vpr. 3akaj je treba Boga lubita ? — lil — Odg. 3 ato, ker je sam na seba, in tu- da nam nesk®nijno dober. JL u bi¬ tu o Boga, ka nas je prejlu- ir, bil, prave S. Ap. Janc3 a). !ga ^pr. Ivako je treba Boga .lubita ? tj Odg, Boga je treba qc'3 vse, in i3 vsa¬ ja' ga sanja, i3 vse dume, i3 vse pa- a- mete, in i3 vseh moip lubite. Kuba Gospoda sv®jiga Boga i3 , a vs fga svmjiga serija, i3 vse svffije du- 'fc, ij vse sv3 )je pamete , in i3 vseh sv ®jih moiji, to je pen a in nar vikira 3 a poved, prava JC3US Kristus b). 'pr. Ivedaj .lubamo Boga qe3 vse ? h Odg. Takrat lubamo Boga ije3 vse , ka- 1 dar ga bo.l lubamo , kakor vse stva¬ ri i in bol kakor vse, kar nam je ' perjetnaga in dopadlivega. 'pr. Kedaj lubamo Boga i3 vsaga sar- tja, ^ vse duire, i3 vse pameta , in '3 vseh moqi? Odg. Takrat, kadar vse svroje misla, *ole, besede in djane le va b®atjo a ) i. Jan. i-, to. bj Mat. 22, 37 - 3 g. — i4a' — qast obraqamo , in rajura vse terpa- mo , in vse , tuda rjslo adv.lene raj- ua 3gubanio, kakor Boga tuda ve nar manroa reqa rajatalamo. Kdor oijeta, ale mater bo.l hiba, kakor mene, ne mene vreden, in kdor sina ala in]er bo.l .hiba , kakor mene) nš mene vreden , prava Kristus a). Vpr. Ima tiste ate vso karujansko lu- be3en, ki era le Boga .hiba? Odg. Kerna, ampak mora tuda tre svojiga biiaeuaga kakor sam sebe 33- vo.l Boga lubita. Kuba Gospoda svoji ga Boga 13 vsaga svojiga serrja, i’3 vse svoje du- B e a i3 vse. sv je pamete, in i3. vseh svojih motil, to je pena, in nar vik- ua 3 ap 6'vati; druga pa te enaka )e. Kuba svojiga'bHitnaga, kakor sam.se¬ be, prave Kristus b). Vpr. Kdo je naut bliaean ? Odg. Vsak t]lovek , perjatel in sovratf- itak , domin] in ptuj , name in ne name vere je nanj bliieei.i ? a) Mat. io, 3.7. b) 22, 37-39. — Ut 3 — Vpr. Kadaj lubamo sv®jiga bliasnaga? Odg. Takrat , kadar mu vse dobro hoqemo , in mu 3avolBoga , dobro, kar moremo , rada storemo ; urkodo pa od nega od'vraqamo. Vpr. Kadaj duhamo bliscnaga 3avo.l Boga? Odg. Takrat, kadar ga 3ato .lubamo , kar je bližan boatja podoba, in ksr ga je Bog 3apovsdal .lubita. He kdo prava, de Boga .luba, in svaijiga brata (bliatnaga) sovraaca, je laatnivaij ; 3akaj qe svcojiga brata, ka ga vida, nc .luba , kako more Boga dubite , ka ga ne vida ? In to 3apovad -inianio od Boga , de kdor Boga luba , naj tuds svmjiga bliarnaga .luba , prava ■S. Ap. Jane3 a). Vpr. Kgdaj .lubamoj sv®jiga bliarnaga kakor sami sebe ? Odg. Takrat, kadar mu vse rada sto¬ terno , kar po pameta in po j pravi¬ ca sami scba aeelerno. a ) i. Jan. 4 , 20-21. Kar hoijete, de vam Judje štor«, tude vi jim storite, prave JG311S a). S. Ap. Pave.l prelepo popisuje lu- be3en do blisenega rekoip .lub®3en je poterpeatliva , je dobrotleva ; .lub«3'in ng nevouj.liva, ne serdita, ne dela na- pek , ne napuhnena, ne ijasti lakomna; ne iuje svmjiga dobiqka, ne togcDtna; ne misle hudega; se ne veseli kravl- ije , ampak resniije ; vse prenaura , vse vereje, vse upa, vse preterpi jb). Vpr. Je kerupanska lubs3en potrebna: Odg. Kerupanska ,lubs3en je tako p<>' trebna, de bre3 ne ne more noben qlo)vek, ktere ase ke pamete pride, veqnega ativlena doseqe. Kdor ne .lube, ostane ve smerts 1 prave S. Ap. Jan03 c). l Ie be je^ikfi Judi in angelqov govoril ; lubepne p a be ne imel, be bil kakor buqeq brran in 3vone([ 3va)nerj. In qe be preroke- val , in vse skrivnoste vedel , in vse uqenoste 3nal, in qc be tolekumo v«' ro imel, de be hribe prestav.lal; K' b®3ne pa be ne imel, neq be ne bik a) Mat. 7, 12. b) 1. Ivor. i 3 , 4 ' 7 ' c) 1. Jan. 3 , i 4 « i45 —• In ije ba vse svmje premoaeene^.'ubo¬ jem ra3(lal , in svoj arivffit dal sasega- te; lube^ne pa ba ne imel, nai| ba me ne pomagalo, prave S. j^p. Pa¬ vel a). Vpr. Kako pokaaeemo, de imamo .lu- bejen do Boga in do bliarnega ? Odg. De imamo lub®38n do Boga in do bliamega, pokažemo, qe po brnasjili japovedeh aeivamo. Kdor ima m®je 3apovede , in po nih arivi , on me lube, prava Js3«s Kristus. In: L Ie me iubate, aeivite po majih 3 apovadah b). Od deset b ® se j i h 3apoved. Vpr. Kolako je bmacjih 3apoved , in ktere so : Odg. Deset , jih je : >.) Veravaj ve enaga samega Boga. 2 -) Ne imenuj po nemarnem baaejiga imena. •>■) Po vequj pra3nakc. a ) x. Kor. i 3 , t- 4 - b) Jan. 14, 21. i 5 . § 40 Spoirtuj otjeta in mater, de bour dolgo ativel , in de te bo d®bro na 3emle. SO Ne ubijaj. 6. ) Ne preurestvaj. 7. ) Ne krade. 8. ) Ne govtore krive priqe 3Qper svfflji- ga bliamega. g.) Ne aeele svmjiga bliamega acene. 10.) Ne aecle svajiga bliaenega blaga. Vpr. Ivomu je dal Bog teh deset 3»' poved ? ■ : Odg. Ijraelipam, kedar so gred« '3 Egiptovske suaenoste ve puu[ave be¬ li , je Bog na hribe Sinaji dal teh deset 3apoved. Vpr. Kako jih je dal ? Odg. Po Mojgese na dveh kamniteb tablah s’ svoajim perstain 3apisane ob groma in treske jih je dal. Vpr. 3 akaj tako ? Odg. 3 at 6 , 1.) de je ve hidstve v«i] s i|ast in spoirtevane do sebe obudil; 2. ) de bs boaeje 3apoveda 30 veijam spomtev-anem, in 3vestejuia spolne- vala ; in 3 . ) de bs se prelomavavqa boatjih 3a- povsd boaeje mogoqnosta in 3axu- ganah otrafang bals. Vpr. Smo tuds mi dolatni po boaejih 3apovsdsh aeiveta ? Odg. Tilda mi smo dolacni: 1.) ker ra3kladajo natorno, ve naure sarqa 3apisano postavo. Taka , ka nemajo ( spisane ) po¬ stave, so sami sebe postava, ka po¬ kažejo spisano delo postave ve svojih s 2rqgh ; ker jim nih vest spriquje, in misle jih toarajo, ala pa i3govarjejo , (jim are vest pove, kaj je prav, kaj n e ), prava S. Ap. Pavel a). -•) Iver jih je Je3us Kristus potardil, in po nih aciveta 3apovedal. Me hoijeiu va veqno »ivl.cne ita, s P°lnuj 3apovade" b). — Ne mislatc, a ) Rimi. 2, i 4 -i 5 . b) Mat. 19, 17. S 2 - 148 — do sera peruti postavo in preroke o* vreq; ne ovreq ampak dopolnit sem jih peruiel, prave Jsjus a). Ypr. Je m©qe po btoatjih gapovedsh 3 civete ? Odg. Mo>qe je, ker Bog ke temu vsa¬ kemu svffijo sveto gnado da. Svcojiga Duha bom ve vas dal, m bora naredil, de boste aeivele po m®jih 3 apovedeh, de boste m®je naredbe hra¬ nile in spolnevale, prave Bog b). —- Bog ve vas oboje dela-, hotete in sto¬ rite po svffljim. dopadajene. —Vse 33- morem ve nem, ke me moq daje, prave S. Ap. Pavel c). Vpr. Ktere dolaenoste najdemo v? deset bmaejih 3apovedeh ? Odg. Ve deset b®aejih 3apovedeh naj¬ demo dolaenoste do Boga in do bliamega. Ve perveh treh so doli*" noste do Boga; ve sedmeh posled- neh pa dolsenoste do bliamega. a) Mat. 5 , 17 . b) F.ipeh. 36 , 27. e) Filip. 2, i 3 . 4 , i 3 . Vpr. Ve ktere 3apovede so 3apopadene vse druge ? Odg. Ve teh dveh: ljube Gospo¬ da s v ® j i g a Boga 13 vsega s v ® j i g a ser 13 a, i3 vse svoje duu>e, 13 vse svoje parne te, in i 3 v s e h s v ® j i h m o i{ t. Dru¬ ga pa : JL u b e s v ® j i g a b 1 i 3f 1.1 e- ga, kakor šara sebe. Tsrna dvema 3apovedama se prave 3apove- de lube3ne , in kdor ju prav spol- nuje , spolnuje vse. Vpr. Kaj najdemo ve vsake 3apovede? Odg. Ve vsake 3apovede najdemo ne¬ kaj 3apovedanega, nekaj prepove¬ danega. Kratko ra3kladane deset b ® se j ih 3apoved. !•) Verevaj ve enega samega Boga. ^pr. Kaj nam 3apoveduje pervabfflssja 3apoved ? Odg. Perva b®3fja 3apoved ram 3apo- veduje v ere vate ve enega samega Boga , ga molite in qastite, ga lubi- te in van upate, mu ve vsem po¬ kornem in hvaleaenem bite. Bre3 vere ne mogoqe Bogu dopa- ste; 3akaj kdor hoqe ke Bogu prite, mora verevate, de je, in de jim je i ktere ga lubejo , plaqnik, prave S. Ap. Pavel a). — 3 apisano je : Gospoda svoji- ga Boga m®te , in netim samemu slu- ate . prave Kristus b). — Posluuiaj I3- rael : Gospod na® Bog je sam Gospod : JLube Gospoda svojiga Boga io vsega svffljiga serija, itd. prave Moj3es c.) — Upajte van vse 3bo>re narodov, ra3* prostite pred nim svfflje serija: veko- ms je Bog nam pomoqm'k , prave Da¬ vid d). Vpr. Kaj prepoveduje perva b®3rja 3a- poved ? Odg. Perva b®3tja 3apoved prepove¬ duje nejevero, malikevane, krivo¬ verstvo , vedeutvo , pra3no vero j a) Ilebr. 11, 6. Mat. 10. c) 5 . M0J3. 6, 4 - 5 . d) Ps. 61, g. i5i — vraxe; Boga sovražita in 3aneqeva- te , obupata , ne3aupata , ala pa gre- dBi^no 3aupata ve biuacjo milost, in Boga skmuata. Kdor ne vereje , bo pogublen, prave Je3us a). Resnlrjo bccacjo so (ajdje) V8 lase spreobernile, in raji stvar mo¬ lile , in ji sluaeile , kakor pa v ek o me piljenemu stvarneku, prave S. Ap. Pave.l b). Apr. Kdo je nejevere kriv ? Odg. Nejevere je kriv, kdor ve prave¬ ga Boga, ve iiegovfi laštnosts , cie ,je Vsegamogoqen , dober in praviijen, itd. ale pa kar je Bog ra3odel , in kar nas ijerkev uql, ne veraje. Bedak prave ve svcojiin serije: Boga c). Apr. Kdo je malikevana kriv? Odg. Malikevana je kriv , kdor stvari *eive ale neative, ale pa od qloveka narejene podobe po boiacje qastl, kakor ajdje. a) Mark. 16, 16. b) Rimi. i, e 5 . c) Ps. i 3 , i. — 102 Ve obraqajt.e se ke malikam, in ne delajte se 3Iitsh bogov: Je3 sem Gospod vaut Bog, prave Bog a). Vpr. Kdo je krivoverstva kriv? Odg. Krivoverstva je kriv, kdor kako od Boga ra3odeto resniqo termo- glavo in terdovratno 3ameqe , kakor postavam Lutcranje. Krivoverija enkrat ala dvakrat posvarite, pmtlej se ga pa varevate i j ker vem , de je hudrnben , kdor je taki in greurnek s’ sv®jo lastno scodbo ob¬ sojen , prave S. Ap. Pavel b). Vpr. Iido je vra« kriv ? Odg. Vrart je kri-v, kdor neumnost ver¬ jame, de se da 38 vrage' spajdaun- te se, in snih pomoqjo posebne reqt' 3vedete ale storite; postave® ris, rjopernije , itd. Vpr. Kdo je vedeujtva kriv? Odg. Vedeurtva je kriv , kdor tertk ale verjame, de se i3 kaqeh i3ini- ujleneh 3namer.i perhodne reqi v«- dcaeevate dajo ; postavam po 3ve3dah. a) 3 . Moj3- 19, 4 - b) Tit. 3 , io. i53 — Vpr. Kdo je pra3ne vere kriv? Odg. Pra3ne vere je kriv, kdor ri- q«m kako posebno moq parpisuje, ka je ne ve nih ne po natore , ne po bcD3fjim ra3odens; postavam 38 lesko 3akladov iskats. Kadar va deaeelo pride®, ktero ta bo Gospod tvoj Bog dal (ve ob.!u~ Ueno deatelo ) , ne uqa se delata gnu¬ sobe tisteh narodov, de se ne 3najde •ned taboj kdo , ktcra ba sv®jiga sina ala svffljo hqersko3a ®gan qistel, ala ktera ba vedeoee vpratiial, ala 3a sane, ala 3a bogovije maral; in naj ne bo kdo 3adelavai] , ala rjoparnek, ala pa- na varj, ala ugibavaq , in naj ne iufe Par mertveh rasnirje: 3akaj vse take r8 ql so gnusfflba pred Gospodam , in 3 a 'oko tarjah pregreh bo ludstva kon- M a k pred teboj, prava Moj3es a). Vpr. Kdo sovrage in 3anat[uje Boga ? Odg. Tista sovraaaa in 3anaquje Boga , ktera od nega, od negovah svetah lastnost in od negovaga ra3odena slhiiata noqe , tamuq vsemu te- a ) 5 , Mojj. 18, 9-12, — i 54 — mu nasprota ravna ; ala pa kdor bo¬ gaboječe .ludi 3avolo bogabojeqnost 8 pregana, in nih in b®*jo besedo 3anaquje , ala sovraaea. Faraon je Moj3esu djal : Kdo jo Bog , de ba je3 negovo pove.le poslu- ual a). — Vstane o Bog , sv®je sovratf- nake ra 3 kropit, in svaje qertivr}e pred j seboj ra3poditb).—Naura m o go i| na ro¬ ka je vse to naredila, pravejo bffltfj' 3anaqavavr}8 c). Vpr. Kdo je obupnosle kriv ? Odg. Tista, ktera se od Boga mistei de par Boga ne moqf ala vole po¬ magata. Va ta greh padejo d®sta- krat greumaka , ktera pokoro od¬ lagajo ; kakor postavam Kajn in Ju¬ de* Imkarjot. Ne 3gub.lajte 3aupana, ker veliko plaiplo ga qaka , prava S. Ap. Pava.l d)- Vpr. Kdo je neoaupnosta kriv? Odg. Kdor tardno ne vercje, de mu bo Bog dal, kar potrebuje. a) 2. Moj3- 5 , i. b) Ps. 67, 2. c) 5 . Moj3« 32 , 27. d) Hebr. 10, 35 . 155 — Vpr. Kdo je predelnega 3 aupana ve b®3tjo milost kriv? Odg. Tiste , ktere misle, Bog mu bo grehe odpustil, naj se jih spokori , ale ne ; ale ktere pokoro odlaira in greh na greh naklada , ter mfslei Bog mu bo na 3 adne gnado dal in’' mu vse odpustil; ale pa ktere se ve duume ale telesne nevarnoste brej potrebe podaja, in mene, Bog ga bo vareval. 3anequjeur ti' bogastvo negove ^ub® 3 ne , poterpcaelivoste, in per- 3anau r .li'voste ? Ale ne veur , de te BtDarja dobrota ke pokore vabe ? prave S- Ap. Pavel a). ^pr. Kdo skuvra Boga ? Odg. Tiste , ktere ima predelno 3 au- pane ve b®3ejo milost, in pa kdon tako ravna, de hoqe 3 vedete , qe ga niorc ale hoqe Bog otete ale ne; qe ve 3 a vse ale ne ; qe more ale boqe greh uitrafevate ale ne. a) Rim.l. 2 , 5. — i56 — Mudiq je postave! Jsgusa na verh terape.lna in inu rekel: Me se baneji Sin,, spuste se d®le ; 3akaj pisano j.e: Svffijim angelqapi je gavo.l tebe uka- 3al... na rrnkah nosite te, de noge ob kamen ne 3adeneur. J®3us mu odgo¬ vori': Tude je pisano: Ne skuuraj Go¬ spoda sv®jiga Boga a). Kdor se ve nevarnoste bre3 po¬ trebe podaja, in se na bomjo ponioq 3anawa; ale pa kdor pregreumo ativi, in se poboluiate noqe, in vender 3VC- liijanaupa, tik skuma Bog. Kdor ne¬ varnost 1 u b e , bo 'e nevarno- ste konijan, prave S. pismo b). Vpr. Ale ne 3oper pervo boaejo 3apo- ved angelqe in svetnike qastite in prosite ? Odg. Ne, ampak dfflbro in koristno je- Vpr. 3 afeaj rjaste in prosejo katoleuike kristjanje ange.lqe ? Odg. 3 ato, ker nam jih je Bog varhe in nar bodice perjatle dal , ke nas lubejo , 3a name 3veliqane skerbs , 3a nas^Boga prosejo, nairei molitve a) Mat. 4-5 S-7. b) Sirah. 3 , 27. —• i5 7 — nemu darujejo , in se vesela , qe s« ktera greuinek spreobarne in spokori', in par Boga veliko gamorejo, Sv® j mi angelikam je. 3avolo . tebe ukajals, na vseh tvojih poteh vars- vate te a). •— Ko se s’ solarne inailil, ttsrliqe pokopaval, in 3ato od veqerje vstajal, in nier!iqe po dneva va svroji hitra skrival , in jih po n®qa pokopoval, S2ni je3 tv®jo molitev pred Gospoda ntssil, je djal angel Rafael Tobiju b).— In drug angel je peruiel, in stal pred altarjem, in 3lat kadilnek imel, in ve¬ liko kadila se mu je dalo, de je mo¬ litve svstah na platem altarji, ka je P f ed sedeatem b®3fjim, dareval. In jlsrn kadila, molitev namraq sveteh, ) e mal i3 rok angela na kviurko pred ®oga, prava S. Ap. Jane3 c). Vpr. 3akaj qasts in prosejo katolautka kristjanje svetnike ? Odg. 3ato , ksr so b®3tji parjatle in nas lubajo, 3a naš Boga prosejo, in per Boge veliko 3amorej,o. a) Ps. go, n-i2. b) Tob. 18 , 10 . ! . v ) Sknv. ra3od. 8, 3-4. — i58 — Tak6 je ranke baoeji prerok Jere¬ mija 33 ^raelsko ludstvo svaije bra¬ te, in 3a ijelo sveto mesto Jeru3alem Boga prffisil a). Vpr. Ale nam morejo angelipe in svet¬ nike i3 sv®je lastne moqi pomagate ? Odg. Ne morejo, ampak le Bog nam po nih prmumah pomaga. Vpr. Ale ne 3oper pervo bmaejo 3apo- ved podobe qastite ? Odg. Ne ; 3akaj perva bmacja 3apoved le prepoveduje podobe molite, ne pa jih ve qaste imete. In katole- trke kristjanje podob nemolejo, am¬ pak jih le ve qaste imajo. Vpr. 3 akaj qaste katolauike kristjanje podobe ? Odg. 3 ato, ker pomensjo kaj qastitle' t vega, kako bmacjo perurono (Kristu¬ sa), mater brnarjo , ale kaqega svet¬ nika. x Iast se ne daje podobe, te- j muq kogar podoba pomene. 'Ale n«- | ma , postavam , dober sin tude v® a) 2. Mak. i 5 , i 4 - — i 5 g — tjasta podobe svffijiga oqeta ala sv®- je matere ? Vpr. Ala ne 3opar parvo bastjo gapo- ■vad ostanke svetnikov ijastita? Odg. Ne: i.) ker so ostanka tistah trupa.l, va kterah so bili svetnika ala 3avo.l vere Bogu umorjena in darevane: ala pa , ke so va nih s’ pokoro in 33 dru3ama dffibrama dela posebno 3vasto Bogu sluaeila ; j 2 0 ker je Bog po teh Svetinah veq- krat qudc3te delal , in .ludem veliko d©braga storil. Tako so rjalo parte , rute in pase svetega Apostalna Pavla na bolnike pokladala , in hotena so jih popustile , ln huda duhovje so od nih gbeaaa- le a). 3 .) ker bo Bog po vstajena martvah favno te ostanke, to je, svete tru¬ pla, vekome va nebesah poveliqa- val. Sv®jimu svetamu , ijastitlavamu te¬ a ) Ap. dj, ig, n-12. — i6o lesu bo (Kristus) nih telesa podobne naredil, prave Š. Ap. Pavel — Trup* sveteh niarternekov in dru^eh, ktert so ve Kristuse 3«iveje , arive udje Kri-: stusove in tempe.l svetega Duha belili naj verne ve qaste imajo , prave kato- leuika rjerkev ve Tri d, 3batre. a). 2.) Ne imenuj po nemarnem bcuaejig 3 imena. Vpr. Kako se ,b(D3ejimu imenu negast godi ? Odg. B®3£jimu imenu se negast godi: 1. ) 3 e vsatjem greham. 2. ) Posebno 30 bogokletstvam , kedar se od Boga, od prave vere, in od babjih, svetnikov nespomtlivo govori. Kdor b®acje ime preklina, bod« s’ smertjo irtrafan , prave Bog b). 3 . ) 3 e nepotrebno , aie iplo s’ krivo persego , ale s’ prelomlenem par* šege. a) Trid. 3bcrr. sej. 25 ., b) 3 . Moj3. 2 4 > 16. — 161 — (.) S’ prelomlenem Bogu storjeneh ob.lub. 5.) nemarnsm imenavanem bo&jiga I presvetega imena. 6 -) S’ kajenem, krivo obraqavanem in |anaqgvanem bwKje besede. Povem vam, de od vsake nemar¬ ne besede , ke jo ludje govore , bodo sodna dan odgovor dajala, prave Je- 3 us a). ; 70 3a meno b®rjih rgqi 3 a qasne. Vpr. Raj je ve druge ba>3cji napovs- da napovedano? Odg. V a dr uge bo>xji 3 apovada je na¬ povedano baneje presveto ime po- sveqavate in vselej 33 veliko qastjb imenevate. ^ r pr. Rako se baaeje ime posvequje in 'jastl ? Odg, Bfflaeje ime se posvequje: J 0 le Bogd pred vsem svetam po¬ gumno spo 3 namo. Kdor mene pred ludmi spo 3 na, a) Hat. 12 , 36. nega bom tude je3 pred svffljim nebeu- kem OijStam spo3naI, prave J63US a). 2. ) l Ie Boga očitno ijastemo , b®3tjo besedo, 36 veselem posluuiamo, sve¬ te 3akramente poboarno prejemamo) in Boga ve doumeli in telesneh po¬ trebah pomoqe prosemo. K,lii[e ve me ve britkoste, in K bom reu/il, in ti me boui hvalil, pra¬ ve Bog b). 3 . ) x le s’ pravilno persego Boga na pritjo v3amemo , kej potrebnega po- terdite. Persegaj : 3 €ivl Bog, ve resnlrpi s®dbe in pravlrje, prave prerok Jere¬ mija c).| 4 -) *Ie Bogu storjene oblube 3vesto opravemo. Ob.lubite in ostanite per svmji ob¬ lube , ke jo delate Gospodu svmji® 11 Bogu, vi vse , ktere darove nosete n e " mu prestraumemu , ke 3em.le oblastni- kam dih jem.le, pred kterem se kraP 3em.le tresejo d). a) Mat. 10, 32 . b) Ps. 49» i 5 . c) Jerem. 4 > 2. dj Ps. 76, i2-i3. r-j 5.) He ba>3ejo besedo ve qaste imamo )• in po ne sedemo. 1° Blagor jim, ktere b©3fjo besedo H poslmrajo , in po ne aeive , prave Je- J 3 US a ).—Obilna bode b®seja beseda med Mme; uqite in opomimvajte se med S8b°j V8 vse ^nodroste, s’ psalme in bvafesenema šveteme pesme, in pre- s j P®vajte veselo ve sv®jim serq.s Iiogu , •; P r ave S. Ap. Pavel b). k) *Ie vse, karkole delamo , tude qe 1 j«rno ale pijemo, ve b®stjo qast ober- nemp, in Bogu darujemo. Sahvalite Boga in Oqeta vselej , 111 Ja vse ve imena navuega Gospoda ^usa Kristusa c). — Ale jeste ale P'jete, ale kaj drugega delate , vse Bo- 18® ka qaste storite, prave S. Ap. Pa- \T y 'P r - Kedaj je prav persegate, in ke- daj ne ? ®dg, Prav je persegate, kadar gospo¬ da gapove , in tude t.aqas le po pra- v ' 1 l 8 * Rotite pa in klete se per vsak- a ) Luk, ii, 28. b) Rolour. 3 , 16. c ) L fese. S, 20. d) 1. Kor. 10, 3 i. — iG4' daneh rerjeh je jelo pregrešno i» ( svetemu ■ evangelju nasprote , poseb¬ no tje se lesd tako terdejo. Jej pa vam povem; Ne perss- 1 gajte ne psr neba , 3akaj bmatji s«' ( dete je; ne per 3emle, 3akaj pod' noteje negovala nog je ; ne per Jer«- 3alcms , 3akaj mesto velerjega krak' je; tude per svfflji glave (per swoji d«" 1 ure) n£... Varne besede naj bodo: j e ' ( je; ne, ne; kar je pa vcij, je od hu- dega, prave Je3ns a). Pred vsem p a > lube bratje ! ne persegajte , ne per n«' be , ne per 3em.le, in per nobene r 6 ' ije ni;; ampak varna beseda bode: j e ’j je ; ne, ne, de ve s®dbo ne pridete, prave S. Ap. Jakop b). Persega je silno velika in sv « 11 riif; torej se sme le malokedaj, in P° besedah Jeremija preroka le ve re 5 ' nitje, to je, le, kar je res in g° t0 ' vo; ve s tD d b e , to je , pred gosp 0 ' sko ; in ve pravi rje, to je, ve p ra ' viijneh retjeh persegate. Serjcr P* po nemarnem persegate je velika p re ' greha. Vpr. Raj je obluba? a) Mat. 5 , 34 - 37 « b) Jak. S, 12- I — i65 — Odg, Ob.luba je sklep , kako dmbro 0 reij, ktere Bog ravno vsem ne 3 a- pove, Bogu ke ijaste storite. Vpr. Kolekere so ob.lube ? ' Odg. Ob.lube so : <•) rjerkvene: 2 .) necerkvene; 3.) ‘J tjasne ; in 40 vedne. 'pr. Ktere so Jjerkvsne ob.lube? Odg. Herkvene oblube so, ktere sa Oljit n o ve katoleu T ke rj er ^ ve delajo; i[e se postavem ti trije evangelesks svetje ve ob.lube vjamejo: 1 .) ved¬ no ubourtvo ; 2 .) vedna ijistost, to je, ne 3 akonske stan; 3.) vedna po- korujena pod duhovnem vikirem. Te ob.lube imajo, postavem, menihe in nune ve katoleirke cerkve. 'pr. 3akaj pravemo tem trem rerjem e vangeleske svet je ? Odg. 3ato , ker jih Je 3 us Kristus ve svetem evangelji ne nekomur 3 apo- v ®dal, temun le nskterein sveteval. 'pr. Ktere ob.lube so necerkvene? 0*dg. Vse druge ob.lube, ktereh verni 166 — očitno ve katolemke qerkve ne de¬ lajo , se imenujejo necerkvene oblu- be ; posiavem ptDst, ke sa ga kdo i’3 oblube sam naloael. Vpr. Ktere ob.lube so qasne, in ktere vedne ? Odg. Hasnc oblube so tiste, ktere se le 3a nekaj qasa; vedne pa, ktere se 3a ijelo ativlene delajo. Vpr. Je da)bro ob.lube delate ! Odg: Oblube tje ve en dan delate 1)6 dobro , ampak nevarno je, in i[a s * tude pregremno. Bo.lme je prej svojih duhdvneh pastirjev 3a svet vpr 3 ' mate. He Gospodu svojimu Bogu kako ob.lubo storim, ne gamuduj je spolni' te; 3akaj Gospod tvoj Bog to hoi{ c » in i|e o d lamam, boui imel greh. h' noqem oblube delate, se bre3 grel' 13 ' fkar se pa oblubil, moram per besed ' 3 ostate, in spolnite, kakor se Gospod 11 svojimu Bogu oblubil, in sam rad >3 svojih ust ^rekel, prave Moj3es a.) a) 5 . :Uoj3. a 3 , 2 i~a 3 . — 167 — «• Vpr. Rakume morajo bite ob.lube, de n- so ke pridu ? io Odg. Morajo 1.) ve d®breh reqeh bi¬ te ; pregreirneh ne ne delate , ne e storjeneh spolnevate; 2.) se morajo s’ pravem premislekam delate ; in e 3 .) 3vesto spolnevate. e _ ' ' 3 .) Posvetuj prajneke. I | : 1 ^pr. Kaj nam 3apoveduje Bog ve tre¬ tji 3apovede ? °dg. Ve tretji 3apovede nam Bog 3a- poveduje ob nede.lah. in dru3eh 3a- povšdaneh pragnekeh od dela ne¬ hate, polivate , in dan ve bfflaejo sluaebo obernite. ^P r - Kaj nam prepoveduje Bog ve tre¬ tji japovede? Odg. Vg tretji 3apovede nam Bog .pre¬ poveduje nedele in 3apov®dane pra3~ neke prelomite. ^pr. Kako se pragneke prelomejo ? — i68 - Odg. Pra3r>eks se prelomejo : i.) S'hlapijevskeme dele , ke se delaj-o Iire3 velike potrebe, in bre3 vikuish perpuujena ; postavem, aeeta , kosite» orate, itd. 5 a.) He kdo ne par brnatji sluaebe (pet S. maire , par pridge , kerufanskeni nauke); ale pa ije ne per nej po- bossno in spodobno. 3 .) x Ie se kaj pra3neka 38 lena>bo, ak s’ takeme opravile potrate , ktert se ga take dni ne spodobejo, ak motejo , de se ti dneve prav ne posvetujejo; postavem, lov, dolge igre; itd. Tl/est. dni delaj, in vse sv®jc opra¬ vila oprave : Sedme dan pa je poipt^ Gospoda tv®jiga Boga : ta dan ne de¬ laj ne ti, ne tvoj sin, ne tv®ja lup' ne tvoj hlapeii, ne tvtoja dekla, ne tvioje aeivimje, ne ptujet], ktere p rC ' biva ve tvotjim mesta , prave Bog a). a) 5 . Moj3. 6 , i 3 -i 4 . i6 9 — j.) Spouituj oqeta in mater, de bou; dolgo ativel, in de te bo dfflbro na gein.le. Vpr. Kaj 3apovš Bog ve ijeterte 3»- povede? Odg. Ye ijeterte gapovede 3apove Bog otrrakam , sv®je starure spmstevate; to je, jih ve ijaste imete in lubita, jim s,treqe ; vse , kar n« 3oper b® 3 sjo 3 a poved, jih bogate , jim hvakse- nost ska3ats ; jim ve duuineh in te- lesneh potrebah pomagate , in 331*3 molite. Vpr. Kaj prepove Bog va qeterts 3a- povede ? Odg. Ve qeterte gapovede prepov« Bo*f, sUnuetn nepokorujeno ska3at*, jih 3aneqevate, ra3nairate , gerdo »ri¬ me delate; jih omarjate, rotite, kle- te,« ve potrebah 3apustits>, a!e jim bakorkole utkodvate. Otr®rje ! bodete svffijim. startnem Vb vsem pokorne, to je Bogu dopad.U- h vo a). — Lucije bodo vstala polna svoje terme , lakomne , hvaleace.lna, Staričem nepokorna... tarjah. se varaj, prave S. Ap. Pava.l b). — Posluiraj svojiga oi|6ta , ka te je rodil, in ne I 3anaquj svoje matere , qe se je posta- i rala. — Oko naj mu, ktere svojiga oqeta 3anaquje. in svojo mater gardo- gleda , krokarji par potokeh ^klujejo, in mlada orla po3oblejo c). — Rako malopriden je, kdor svojiga oi|«la 3a- pusti, in preklet je od Bogi , kdor svojo mater je3i'! d). — Kdor svojiga oqeta, ale svojo mater kolne, boda s’ smartjo urtrafan; nega kri' boda nad nim; 3akaj oqeta-svojiga, in svojo ma¬ ter je klel e). — Rdor svojiga oi[® ta ala svojo mater tepe, bode s’ smartjo utrafan f). — Kdor svojimu oq®tu ala svoji matere kej V3ame , in prava, de ne greh, je pajdaur ubij«vqa, prava S. pismo g). Vpr. Raj so staru/a svojim otrokaffl dolaeni ? a) Koloir. 3 , 20. b) 2, Tim. 3 . a-S 1 c) Preg. 23 , 22. 3 o, 17. d) Sirah. 3 . e) 3 . M0J3. 20, 9. | f) 2, Moj3« 21, i 5 . g) Preg. 28, si- — 17 1 — Odg. Starine so dolaeni: *•) Svroje otrmke ve prave vere , in ve vsem potrebnem ale sami, ale pa po kom drugem poduipte , in jih ve bmaejim Strahe redite. Očetje! ne je3i'te svffljih otrok, ampak redite jih ve nauke in ve Stra¬ he Gospodovem, prave S. Ap. Pavel a). ~Ulje svffljiga sina, in te bo veselil, prava S. Duh b). 2 0 Jih pohujurana, kar je nar bol ma>- tje, obvarevate , in jim s’ svetem, bogabojeuem »ivlenem Išp i3gled bite. Kdor koga leteh maleh, ke va me verejejo, pohujura, nemu be belo bolna, de be se mu malenske kamen na vrat obesel, in va globoipno morja vtop.len bil , prave Kristus c). 3 . ) 3 a vse Jiih telesne in duume po¬ trebe , in 3a nih sreijo skerbete; jim , kar potrebujejo pardobite , da- te in pomagate. 4 . ) Napijnoste otrok ne premalo, ne a) Efeac. 6, 4 - b) Preg. 29, 17. c) Mat. 18, 6. h 2 — 172 — prevet], ampakTvseloj 38 lubsjnejo in krotkostjo strahevate. Strahuj svojiga otroška , in ne 3gu- ldaj upana nad nim ; pa vare j ga ubi¬ te. — Ne puujaj otroka bre3 stra- iiii; 3akaj ije ga se uiibo otepeui, 321.6 ne bo umeri. L ie ga se uiibo otepeui , Loui duuio negovo od pekla otel , pra¬ ve S. Duli a). Vpr. 3 adsne ijeterta boxja 3apovad le otroke in starure ? Odg. Heterta hoatja 3apoved ne 3ade- ne le otrok in pa staruiov, ampak vse , k ture so namsste staruiev ; tu- de vse podloaene in vikuie, vso du- liovsko in dcsteisko gosposko , up¬ nike in uijsnrje, gospodarje in hlap¬ ce, oskerbnike in rednike, in qeIo tude tiste ludi , k»ers so 3avo.l svo¬ je staroste in imenitnoste ijasti vred' ne. Vpr. Kaj so podloKns svoji gosposke in svojim vikuiem dolaeni ? Odg. Podlostns so svoji gosposke in a) Preg. 19, 18. 23 , t 3 - i 4 - * 7 " J — svffljim vi k ne m , naj fjodo duhovske a!e deotelske , d®bre ale huda, vse tisto dolxni , kar otronje svffljim Staričem : jih spoujtevate , to je , jih ve ijaste imate, jih iubite , ve vsem, kar na 3oper b®3tjo 31- poved, jim pokorne in hvalesene bi¬ le , in 3ane molite. Bodete pokorne svrnjim vikujem , in sluurajte jih, jakaj (nad vame) ipi- jejo, kakor take, ke bodo mogle od¬ govor dajale 33 vame dume , de 38 ve¬ selem to store , ne p* 3dihev*je ; ga- laj to se vam ne spodobe a). —Mmr- nekam , ktere dobro 3a vas skerbe, gre dvojna ijast , postbnn ktere se 3 B besedo in 38 natikam trudejo, prave S. Ap. Pavel b). —• Vsak plcvek bod? 'ikrne oblaste nodlosten ; ker le od Bo¬ ga je vsaka oblast, in od nekoger dru- 3ega ne, in vse, ktere imajo oblast, so le od Boga postavlarie. Torej kdor se oblaste vstavila, se vstavla biDtfji na¬ jdbe. Ktere se pa vstavlajo, sami se- a) Hebr. i 3 , 17. It) t. Tim. 5 , 17. i 7 4 — beJ pogub.lene nakopujejo ; ker vikuis neso dmbrem delam strah, temuq hu¬ dobnem. x Ie pa hoqcuJ oblaste se ne bate , store dmbro, in bcm hvalo imel od ne. Sakaj batseja slu 3 fabner]a te je ve dobro. *te pa hudo delam , boj se, ker 3aston ne noše meqa. Bmssja slu- •eabnerja je, ostra maujevavka nemu, kdor hudo dela. Torej je potreba , de ste podloacne ne le 3avo.l serda, am¬ pak tu de 3avo.l vesti. Torej tude davke oprav .late; ker brnatji slustabneke so; 3afo slujfejo. Dajte tedej vsakemu, kar ste dolaeni , davek komur davek, qol komur qol, strah komur strah, qast komur qast gre , prave S. Ap. Pavel a). Dajte tedej rjesarju, kar je rjesarjevs- ga, in Bogu, kar je bcDtfjiga, prave Je3us b).—'Vi hlapqe , bodete sv roji-n) ne le dobrem in pohlevnem, ampak tu de qmernem gospodarjem 36 vsemstra- h am podlotene , prave S. Ap. Peter e).-" Hlapi} e opominaj podlosenost ska33vat8 svtrjim gospodarjem, in jim ve vsem. vuieq bite ; naj jim ne 3opervajo , naj jun ne bojo nc3\ este , ternuu 3veste ve \sen>> de na tiku nauega 3veliqarja ve vsem a) Rimi. i 3 , 1-7. b) Mat. 22, ai* c) 1. Petr, 2, 18. - 175 - qast delajo, prave S. Ap. Pavel a), — Hlapite , bodete podlosene sv®jim jasnem gospodarjem ve Strahe, bojeq- noste in ve priprostoste svmjiga serqa, kakor Kristusu ; ne sluarite na oko , ka¬ kor de be hotele ludem dopaste, am¬ pak kakor hlapqe Kristusove , ke brnijo rolo i3 serija štor«, ke rade sluarejo , kakor Gospodu, ne pa ludem; ker ve¬ ste, de bo vsak od Gospoda prejel, kar bo dobrega storil, bode hlape q, ale svoboden , prave S. Ap. Pavel b). Vpr. Kaj so gosposka in vikipe sv®jirn podJoKnem dolatni? Odg. Gosposka in vikire so podlostnein vetjdel, kar starine svffljim ot.r®kam doljaii; posebno pa sv©je podlosene per prave vere ohranite, jim pravf- qo delate, jih ve silo, irkodo in kreviqo varovale, jih lubite, in ga nih duurne in telesne potrebe sker- bete. Vi, gospodje, storite sv®jim hlap- f]am, kar je prav in po pamete , in Vedete, de imate tude vi Gospoda ve a) Tit. 2, 9-10. b) Efese. 6, 5 . i jG — nebeseh a). — Vi gospodarji, opustite »ugane, iti vedete, de je vam Gospod ve nebfiseh, ke nc gleda na obra3, prave S. Pavel b). — Kdor 3a svtoje, posebno doniaije skerbi nema, je vero I 3atajil , in je liudtDbneue, kakor neje- vernek c). Vpr. Kaj je otrokam in vsem podlož¬ nem, ktere to oapoved dopolnejo, | obltibleno ? Odg. Dolgo, sreijno in mirno »ivle- ne na 3emle, iti rsqno 3veh'qanev2 nebeseh jim je obiubleno. Spou> f u j -o 1] e 1 a in mater, to j c p e r v a 3 a p (5 v e d , de ima o b- lubo, prave S. Ap. Pavel d). Vpr. Kaj pa tjaka otrok in podlo2:n»b ktere te 3apovede ne spolnejo ? Odg. x Iasne nepekoj , tjasne in v«qtie trtra fenge jih tjakaj o. Ktere se ( oblaste) vstavlajo, sami se¬ be pogublene n a k o p u j e j o‘ prave S. A p. Pavel e). a) Kol mr. 4 , i. b) Efese. G, p. c) t.Tim. 5 , 8. d) Eic3c. G, 2. e) Rimi, i 3 , a. — i 77 “ 5.) Ne ubijaj. Vpr. Kaj nam prepove; Bog ve pete 3 a • povede ? Odg. Ve pete gapovede nam Bog pre¬ pove : i.) Umorite samega sebe , ale pa koga drugega. :n) Samega sebe , ala pa koga drugega na dume ale pa na telese pomkode- vate : na dume, ve gmote ale ve greh 3 apelate; na telese, ob gdravje in gdrave ude perpravete , ale pomoq ne hotete. 3.) 3tivlene , gdravje breg potrebe ve nevarnost postavlate. 40 l Iegn-em8q jeste ale pite. SO Tude jego , »ovrairtvo , maujevane, pohujmane, in vse kreviqno ragsra.le- ne bliaenaga nam prepove Kdor q!oveuiko kri' prelije, bode Jude negova kri' prelita; gakaj qla>vek ) e po bcu3fji podobe stvarjen, prava Bog. — 3tiv.lene qloveka bom ig rok toosea tvffijiga brata hotel imete, ktera h 3 — 178 — ga bo umori). — Varno kri' bom nad aeivalme , ktere jo bodo prelile , maujs- val, prave Bog a). Kdor sebe, ale koga dri^ega na udeh ale na aiivote pookodva, de ga postavem , na vojsko ne vnamejo , ala 3avo.lo kakonega drugega rjasnega do¬ bitka , tak 3elo greun ; in tude kdor se 13 samega ijasnega dobitka ve veliko smertno nevarnost poda. Ud aeivota pa rlate, de se aeiv.lene ohrane, je prav in kerujansko ; postavem, bolno nogo ale roko, de bol^en da.le ne gre, H e 3dravnike tako svet vajo. Tude je lepo, in ijase rjelo dolaenost svaije advlene 3a bliatnega ve nevarnost postavate; postavem , ve povodi.iah in ve ogne , ve nevarneh bol^neh, itd. (Kristus) j c dal s v (D j e aeivlene 33 nas, moramo tude mi 3a svoji g a brata (bliaenega) aeivlene date, pravit S. Ap. Jane3 b). Tude grem', kdor ve bol^ne 3dra- vil not|Q jemate, in 3dravnika noije posluuate ; ker je Bog oboje ke naoe- mu 3dravju stvaril in dal. Imej v_2 qaste 3dravnika 3avol p o t r «' a) 1. Moj3. 9, 6. 5 . b) i. Jan. 3 , t6. — *79 b e ; 3akaj Bog' ga je stvaril, in od Boga s o 3 d r a v i 1 a ... Nar v i k ur s je stvaril i 3 3 e m 1 e 3 d r a- ” 11 ‘ ’ .eten q 1 © v a k se In kdor seivale bre3 potrebe, sa¬ mo 13 kratkega qasa neusmileno muqa in mori, ima greh; ker Bog jim je dal aeivlene, ne ijlmvek. Js3a, kadar je pravhjna, to je, po pamete in 33 pravilne reip, n® prepovedana. ' J e 3 i t e se, pa ne grsurite, prave S. pismo b). Vpr. Kaj nam 3apove Bog ve pete 3a- povede ? Odg. Ve pete 3apovede nam Bog 38- pove: *.) Mir in edinost 30 vseme ludmi, tude qelo s’ tisteme, ke so nas 3elo ra33ealile , kar je m®ije, ohranite. Ivar je mogoije, in kar je ve va- m©qe , imejte mir 36 Vseme ludmi. Ne inaqujte se sami, lubejnive ! am¬ pak pustite pr®stor j ®33 p. 3akaj 3apisa- Ho je; Mene gre maqevate se; jej prave S. Duh a). a) Preg. 38 , 1-4. b) Ps. 4 , 5 . — i8o — bom povernil, prave Gospod. In uie ]e , i|C je tvoj sovraaenek laqen, daj mu jeste; qe je aeejen , daj mu pite; qe to storiuj, bom aterja\qe riakropal na negovo glavo. Ne daj se-od hude¬ ga premagate, temuq premagaj 38 do¬ brem hudo ... Ne povraijujte neko- mur hiidega 3a hudo. Dobrevajte svffije preganavije , dobrevajte , in ne kolnite jih. Veselite se 38 veselem?, iti sra.lujte 38 sealostnerns ; bodete ene¬ ga serija med seboj, pr^ve S. Ap. Pa¬ vel a). In Kristus prave : Je3 pa vam povem, lubite s v cd j e sovraaeneke; sto¬ rite jira dmbro', ktere vas ijertejo , in molite 3"a svmje preganavije in obre- Jc8vavf]e... 3 akaj qe le tiste .lubete, ktere vas lubejo , kakmno pIaqilo boste imele? ale ne delajo tega tude otjitns grem neke? b). — 2.) Vsa rje mu lep i3gled dajate. Naj svete vama luq pred ludmi, de bodo varne d®bre dela videle, in va¬ rnega Oqeta , ke je ve nebeseh , hva¬ lile , prave Kristus c). a) Rimi. 12, 19-21. i 4 -i 6 . b) Mat. S, 44-47. <0 5 . rG. — i8x - 3 ) 3 a sva>je in svmjigablitensga 3dravje skerbšte. (.) Blixnetnn duhovne, in telesne do¬ brote in usmi.lene dela storita. 3 .) Dano pohujurane, kar je mogoqe. popravšte. Gorje svetu 3avoI pohujmana (in 3 a pe]gvai.ia ) ... Gorje tjlovekn , po kte- fem pohujmane pride ! prave JS3US a). Holme je ne jeste mesa , in ne pite vi¬ tel , ne Icej’ drugega, kar je tvffijimu bratu ke spotikleju, ale kar ga pohuj- ale poslabi , prave S. Ap. Pave.l b). —- 3 atorej qe jed pohujuia mffljiga bra¬ ta ( ne bom jedel mesa nikdar veq, de s 'ffljiga brata ne pohujmam c). Poliujmane je dvojno, dano in prejeto, in oba gremeta , tista ktere pohujma, in tista ktsre se pohujmate 3 a. Torej naj se vsak vareje sviDjiga blistnega 30 besedo ale 33 djanem po- nujmate , ale pa se od koga pohujmate 'late. Le per tarjeh deleh , ktere Bog 3 a pove, in nad ktereme se le liudcub- 118 , hinavske Judje pohujmajo , je tre- a) Mat. 18, 6-7. b) Rimi. 1 4 ? ar. € ) r. Iior. 8, i 3 . — 182 — ba bre3 skerbi bit?. Postavam , Je3us je vegne , 3veliganske rasnirje ugil> marsakaj dragag , kakor prev36tna in vrarene fari3eji; in desaravno so se fa- ri 3 eji nad rte go v? m natikam poliujnrate, je on vendar le 3mirej tako ugil, in djal: Vsako 3eleu[e , ktsraga moj nebeurke (D g e ne sadit) mora i3rovano bita a). 6. Ne preuiestvaj. Vpr. Kaj je v? uresta b®3fji 3apovzde prepovedano ? Odg. Va rttssta bffiatji 3apovada so prc' povedane vse negiste dela seboj als 38 dru3em? , nesramne notre in bc- sede, radovo.lno dopadajene in psf' vo.lene v? negiste misla in aeels, in vse, karkola va nesramnost in neg 1 ' stost napeluje. Dela mesa pa so ogitne, namreg : . . . . negistost , nevgodnost , ne¬ sramnost; od nih vam prej povem t a) Mat. i 5 , i 3 . i 83 — kakor sem vam sed pravel, de ktera take rsijf delajo, nebeurkega kra.lestva ne bodo dosegla a). — . nesram ■ nost .... ne boda imenevana med va¬ tne , kakor se svetem spodobe; tuds nesramne besede , kvante in burke ne , prava S. Ap. Pave.l b). Ipr. Ivaj nape.luje ve neijistost ? Odg. Ve neijistost napeluje nesramnost ve obleke , postopane , ije3nemijnost ve jede in pijaije, vasevanc, prera^- vajene in nespodobne tovarudje , po¬ sebno 33 drugem sp®Iam ; radogled- nost oqi, nemarna, nesramne pogo¬ vora, nesramne pesme , garde podo¬ be , 3apelive bukve , itd. Sliuiala ste , de je belo starem re- tpno: Ne preuiestvaj ; (03 pa vam po¬ vem : kdor atensko poaeelivno pogle¬ da, je ste premestval seno va svtDjim ss rrja, prava J®3ns e). — Ne glej po devirjah, de te nih lepcota ne pobuj- ... 3akaj stenska lep®ta j ib je ste veliko pogubila; ker od ne se postele- 13 e vnema, kakor rngen. Mnoga so se 0 Gal. 5 , 19-2 r. b) Efese. 5 , 3 - 4 - tj Mat. 5 , 27-28. — i 84 ~ lepota laike stene prequdavala, in se popaqila ; 3akaj nena pogovor vns- ina, kakor ogen. Par laujke aten¬ ska ne sa3nied seiveh potreblena, prave S. Muh a). — 3 avo.l neqistega grdila 4 so bile Sodoma in Gomora konqane ; in Ne 3(icj qase destele, mesta in Audstva 3 *vol tega greha Bog grobno mtrafuje. ^pr. 3 akaj je ve mesta bontji 3apoved* posebno premestvane prepovedano ? Odg. 3 ato , ker premestneke verh pro- a ) Sirah. ig, 3 . — i86 grehe neipstoste tilde pregreho kre- viqe in nejiestbbe store. Vpr. Kaj je ve uiesta boneji gapovsde 3apo\ edrino ? Odg. Ve meste brosfji 3apoyede ie 3»- povedma ijistost na dume in telesa, ve miseh , ve besedah, in ve atclah, ve mirne in ve djane , in ogibata se • v-sth gremneh perlosenost. To je vola bcDSfja , vame posveče¬ ne , de se neqistoste 3dep*eie, in d* vsak 3vued vas sv®je telo ve. svetost 8 in ve ijaste ohrane, ne pa ve gerdeh srelah, kakor malikevavije , ke Boga ne po3najo a). — A!e ne veste, de so va¬ li e telesa udje Kristusove? — Ale ,n e veste, de so vame udje tempel S. Du' ha, ktere je 've vas , kterega imateod Boga, in nšste svmji ? jjakaj 36 veliko rjeno ste odkup.lene. ^lastite in nosit e Boga ve svojim stivote b).-—• Ker im*- mo take ob.lube prelube! cipstemos e od vse nevgodnosts duha in telesa,' 0 dogotovlajmo svfflje posveijene ved®' * jim Strahe, prave S. Ap. Pavel c).'" a) 1.Tesal, 4 v 3 . b) 1. Kor. 6, i5-i 9‘ t c) 2. Kor. 7, i. — 187 — Blagor jim, ktere so qistega serija; jakaj Doga bodo gledale , prave Je3us j Kristus a). 7.) Ne krade. 'pr. Kaj prepoveduje Bog ve sedme 3apovede ? Odg. Ve sedme gapovede prepoveduje Bog tatw'no , tolovajstvo , galebjo per mere in vage • kratene, jadersee- vane ptujiga blaga in 3asluaska, o- dertijo , skoparijo, 3nprav.livost, in 'se poirkodvane bliatnega na blage in na pravirjali. Vaira vaga, vaira mera, in vaua kupa bode praviqna b). — Mico ve k, kisre se pregreiri, .de 3aneqeyaje Bo¬ ga svojimu blisrnemu 3ataji, kar inu je ve 3\ este roke belo i3roqeno , ale .ga po sile ob kaj perprava ; ale niu kakorkole silo in kreviijo sto- ri > ale kaj 3gub.lenega najde in 38- ,a ji ; fude 3avol tega po krivem per¬ nate ; ale serjer kako req, ve ktere se a ) Mat. 5 , 8. b) 3 . Moj3. irj, 36 . — ,88 — Judje preg 1 eu r.jo , stori : on kreuijr prcpriqan \se popoinarna poveri«, prave Bog a). — Gorje mu , kdor svffijo hiu o s’ krev'iqnem blagam, in svcoje stanvane s’ pregreumem stave; kdor sv®jiga blixnega po krivem 3»' " tira, in mu ^asluatka ne i3plaqa, pra- s ve prerok Jeremija b). — l Ie rncDjiniu 8 revnemu Judstvu , ktero per tebe sta¬ nu jo , dnarjev posodetr, ne tirjaj ga po 1 briirko , in ne dere ga jio uherneu- 1 ko c). — Pie delaj k rev k] e in sil« svorjimu bliarnzmu d). — Ne tatovti 1 ne skopeste, ne pijanije, ne preklin- 1 vavije , ne tolovaji ne pojdejo ve u* - Leieko kralestvo e). — Rarkole le kdo stori, mu prerjej 3 aslu 3 tek plaqaj , i" plaiplo delavrja naj per tebe qisto nž' kar ne ostaja, prave S. pismo f). Vpr. Raj 3apo\eduje Bog ve ssdin 8 3apovede ? Odg. Ve sedme 3apovede 3apoveduj e Bog : i.) Vsarjemu pustite, date in storite i a) 3 . Mo)3. 6, 2-5. I;) Jerem. 22, c) 2.T\Toj3. 20, 25 . d) 3.1Moj3. 19 K ' - e) 1. Kor. 6, 10. 1 ) Tob. 4 » i8g — I kar je negovega , in kar mu gr«; v'3«to in najdeno vernils, in storje- | no ujkodo popravete. Dajte vsakemu, kar ste dolar m', davek komur davek, rjol komu rjol, strah komur strah, past komur past jr«. Nekomur ne bodete drugega ka¬ kor lubegen dolatni' , prave S. Ap. Pa¬ vel a). —. Rc kdo nivo ale nogradpo- 'tkodva, in pusti dc negova »Ivina, a r je ptujiga, poj«, on po rjene ^korle, kar ima nar bo.luiega na r.vcnji Sive a!e ve nograde, poverne, prave Bog b). J ') S’ pridnem delam se kaj po pra- virja perdobite, perdoblenega vars- 'ate , in ve svoj in sv®jiga bli»nega prid obrapate. Kdor n o p c de¬ late, naj tu de ne je, prave S. Ap. Pavel c). "'■) Obojiga, 3apravlivoste in skoparije s e varevate. i *'- Potrebnem vbogajme dajate , kole- kor ktere uterpi. .22, 5 . a ) Rim.l. i 3 , 7-8. b) 2.Moj3 c ) 2. Tesal. 3 , 10. — igo — 'Te imaui obilno , dajaj obilno vbo- gajme; ge imava pa malo, tuda od ma¬ lega rad podeluj, ker dajane vbogajm« od vsega greha in od smerts reiue, in ne pusti duu r e va tamo prita , prava S. pismo a). Vpr. Rdo je dolaaan storjeno n/kodo popravete ala povarnita ? Odg. Tista , ktera jo je storil, boda sam, boda va tovarurii. Vpr. Romu je storjeno ukodo po var- nite ? Odg. Tistamu, komur se stori, sme 3apo- veda ? Odg. Vb (Dsme 3apovede prepove Bog krivo priqate in krivo toacite, le¬ gata bode ve sile ale ne , opravla- ta, obrekevate , po krivem natolija- vate, hudcobno sodita in podpihe- vata. Rrevigna priqa ne bo b r e 3 uttrafenge, prave S. Duh a). Vpr. Radaj je opravlane ? Odg. Opravlane je, kadar kdo resnič¬ ne grehe svojiga blisenega bre3 po¬ trebe raggiase in pove. Ne oprav- lajte eden dru3ega, luba bratje! prave S. Ap. Jakop b). Vpr. Radaj je obrekavane ? Odg. Takrat, kedar kdo od svffijiga b listnega kij hudega, bode i3 so- vramtva in nevouj.livoste, bode 33 karkole prava in ra3nau;a, kar se a) Preg. ig, 5 . b) Jak. 4 i 193 — je morebile gmislel, perstasel, bli»- nega besdde ve hudo obernil; als pa vsaj prav ne v« , ije je res a!? ne, kar se od blixnega govori. Od¬ prave hudoben j e 3 e k od se¬ be , in deleij od. tebe bodi o pravil ve 13, prave S. Duh a). Vpr. Reda j je natolijevane ? Odg. Takrat, kadar se od bliatneg* bre3 prave potrebe kaj hudega misle in sode. Nobeden naj neg hudega ne mišk od svojiga bliscnega, prave prerok r la- harija b). Kdo se ti , de .leukeg 3 hlapi]* sodem? Svojimu Gospodu sto¬ ji ale pade; pa stal bo , 3akuj Bo? je mogogen postavate ga, prave S. Ap- PaveJ c). Vpr. Ke.daj je podpihevarae ?] Odg. Podpihevane je, kedar se od ko¬ ga, kar se hudega od nega govorit a) Preg. 6, 14. b) Dah. 8, 17. c) Rim.l 14, 4 - drugam skrivej vtakne in pove, de 3cirajfba in sovraštvo vstane. Pre¬ klet podprhavaveij in dvo¬ jo j e 3 i q n e k , ker n e p ® k o j na¬ prava med mnogama m ima¬ ma ludmi, prava S. Duh a). — Vse te raip' so kerujanska lubejna nasprota in hud®bne. Majhan ud je je3ek, pa veliko hudega naredi, kakor iskra velak g®j3d poKge, prave S. Ap. Ja¬ kop b). Vpr. Kaj je dolaean, kdor ijast in d®- bro ima sv®jimu bliaenemu odv3ame? Odg. Dolatan mu je d®bro ime pover- nita, dolxan prckliijata , kar je la¬ gal , in Ogovarjate, kar prekliqata ne more , in lepe lastnosta svrojiga Mlačnega tolakan bol ra3glasavata. ^pr. Kedaj je treba grehe nauiaga bfi- stnaga vikiram povedala ? Odg. Takrat, kadar se ne da po na- a ) Sirah. 28, i 5 . b) Jak. 3 , 5 . — ig4 — trem svarjene poboltrate, ale pa ka¬ dar ga nam svarite ne gre, I\ ristos prave : L I e se tvoj brat (bliscen) pregreun', pojde in posvare ga med nim samem in seboj ; rje te posluuia , se svfflji- ga brata perdobil; ije te pa ne poslu- tra, perv^eme u;e eno ale dve priq8) de se rsij vpriijo dveh ale treh opra¬ ve; tje 3ane ne mara, povej rjerkva; qe pa 38 rjerkev ne mara, te bode ka¬ kor nejevernek in oijiten greirneka).— Vender pa majhneh reqf ne treba pra- vete, de se nepotrebna j«3a ne na¬ redi. V pr. 3 akaj se naj greh vikuiem pove? Odg. 3 Ne i3 je3e in matijevim , ampak 3ato , de vikure urkodo odvernejo , ka imajo to oblast in dolžnost, Vpr. Se sms greh bliaci.tega tude kte- rekrat drugem i^odete ? Odg. Sme se tistem , kters so ve ne- varnoste po grehe bliasnega na du¬ me , na telesa , ale pa na preinoteena uikodo terpete. a_) Mat. 18, 15-17. — ig 5 — 1 pr. Kako se ga qast bliatnega skerbi? Odg. Tako, qe od svatjiga bliaenega vselej, kar je mrngs, lepo mislemo in govoremo , in ga , ije ga druge o- prav.lajo, obrekujejo in po krivem sodejo , Ogovarjamo , in se gan ob- natramo. Govffire 3» muti]a, in ga potre¬ be popotnega ptujiga. Govatre in sode kar je prav, in naj najde pravirjo uboateig in serota, prave S. Duh a). Vpr. Smo tude 3a svatje datbro ime skarbete dolaeni ? Odg. Tude, de lotcej vcq datbrega na svete storemo. Vpr. Kako se nar bol 3a svatje datbro ime in poirtene skerbi ? Odg. 3e lepem, pouteriem , umnem 3fiv.lehem , in 36 drugeme lepem* lastnostma se ga svatje datbro ime nar bo.l skerbi. Vpr. Kako se pa ne da prave ijasti ga- dobite ? a) Preg. 3 i, 8-9. i 2 ~~ 196 — Odg. 3 e lestejo in hinavstvam, 33 ne- qimarnosljo in prevzetnostjo, 38 0- mabnostjo in silo se ne dd prave qasti 3adobite. Vpr. K8daj je la 3 £ in hinavstvo? Odg. Laae in hinavstvo je , kedar ql®- vek dregaq misle , dregaq govori, in se bo.lu.ega dela, kakor je. Gnusa>ba je to pred Bogam in ludmi. Vpr. Kedaj je ncijimernost ? Odg. Neijimernost je, kedar se qlffl- vek zavo.l prajneh reqi, 3avo.l ob¬ leke , bogastva, ale pa 3avolo dru- 3?h bamjih darov, postavem, 3a- vo.lo lepe podobe ale postdve veliko domiroluje, in se 3avo.lo tega bol* uega dela od druoeh** A pr. Kedaj je ouabnost in prev3etnost? Odg. Takrat, kedar se kdo 3*volo resniqneh ale pa do3devneh po¬ sebnost qe3 druge pov3diguje in jih 3anequje. Vpr. Kaj 3apove Bog ve rosme 3apo- vede ? — 1 97 — Odg. Ve ®sm8 3apovede gapove Bog resni'qo vselej govorite , ravnost ve ifesede in ve djane ohranite, ob¬ našate se 33 doibro ime blistnega, in prekinjate oprav.leno in obreke- vdno. ^ Gotovo vam povem , tje se ne spreobernete, in ne pootr6i[ete , ne pojdete ve nebeško kra.lestvo, prave Jfi3us a). 9.) Ne stele svoijiga blistnega stene, to.) Ne stela svasjiga bliaenega blaga. Vpr. Raj nam prepoveste posledne dv« b®scje 3apovede ? Odg. Dve posledne b®s«je 3apoveda nam prepovesta nečiste misla in stele, lakomnost, nevouplivost, ve¬ sele nad ptujo irkodo, in stele po vsem , kar naurega ne. Vpr. Kaj nam 3apoveste dve posledne baiatje japovede ? a) Mat. 18, 3 . Odg. 3 apovest« nam ijistost serqa, krotene hud®bnega poželena, po¬ sebno nerodnega in lakomnega po¬ sedena do vsega, kar narrega ne. Vpr. 3 akaj je Bog tude naure misle in sre.le pod postavo djal ? Odg. 3 ato, de nam pokasee : 1. ) de je on Gospod nauiela serq; 2. ) de mu ne neq skritega , kar se te naureh serqeh godi; 3 . ) de je treba , ije hoijemo greh 3a- trete, korenino, to je, napisno po¬ jedene in hud®bno slast ve sebe 3a- duuute in 3atrete ; 4 . ) de je negova postava vse bo.l po- polnama, kakor vse ijloveuike posta¬ ve , ktere le 36 nauem 3unanem dja- nem 3apovedujejo, 36 misleine ser¬ ija pa ne morejo. Vpr. Kaj se uqemo 13 dveh posledneh b®3tjih 3apoved? Odg. Tega se uqemo , de kristjanu ne 3ad®ste 3apovedane dolaenoste le ve 3un nem djane spolnevate, ampak — r 99 — de mora tude ve serqe s’ pravo, terdno volo in i3 lubegne do Boga perprav.len bite , vse, kar Bog gapo- ve, storite, in kar prepove, opu¬ stite. ’ Tore! ne puujajte greha gospode- vate ve sv®jim umerjogem scivote , de be beli negovem stelam podlostne a). — Iitere so pa Kristusove, so svoj xiva>t s’ pregrehama in hudffibneme slastma kristale, prave S. Ap. Pave.l b). Gospod tehta serqa. — Do dna serrje 'ide, prave modre c). — Ne vsak, ktere prave: Gospod, Gospod! pojde ve nebeurko kralestvo , ampak le, kt.e- re volo m®jiga nebemkega Ogeta stori, prave Jegus d). Vpr. Kaj je Bog tistem ob.lubil, ktere po ncgoveh gapovedeh stive ? Odg. Vegno ativleue, in tude ste na tem svete jim je veliko dasbrega ob- ubil. Ako hogeuj ve vegno ativlene ite , a) Rimi. 6, 12. b) Gal. 5 , 2/ f . c) Preg. 21, 2 . 2 4 , 12. d) Mat. 7, 21. - 200 - dopolne 3apoveds, prave Kristus a). Kdo se steli dolgega aeivlena ? Kdo vouje videte d®bre dni? Svoj jejek od hudega ohrane , sv®je usta od ja- viteh besedi. Vare se hudega, dobro pa store; iuje miru in teqe 3a nim. Bfflaeje oqi so nad praviipieme; nega uiocsa per prcDurnah. nih Serd pa b®3tji ve hudodelqe je vperf, de spomin nih i3 3emie pobriuie , p®je David b). Od rjerkvsneh 3apoved. Vpr. Od kogS ima katolemka qerkev oblast 3apoVede dajate? Odg. Ratoleuika qerkev ima od Kri¬ stusa oblast 3apovede dajate. Kdor vas posluua , mene po- sluira. Kdor pa vas 3anequje , me¬ ne 3anequje c). — Gotovo vam po¬ vem , karkole boste na 3em,le 3ave3ale (3apovedale in naloatile), bo tude ve nebeseh 3ave3ano ; in karkole boste na 3emle odve3ale ( odloodle , odnehf- a) Mat. 19, 17. b) Ps. 3 o, 12-18. c) Luk. xo, 16. - 201 — Je), bo tude ve nebesah odvegano r prave J«3us sv®jim namestnakain a). Vpr. Je tuda katolautka ijerkav are 3a- povede dajala? Odg. Dajala jih je »e od nekadaj, po apostalnah in nih nastopnekali uiko- fah.. 3£« aposleJna so ljerkvene posta¬ ve dajala; postavam, 3a mairnake, kte- ra se smejo volita; tuda 3a vdove, 3a 3b®re in shode, itd. Vpr. 3akaj daje katolaufka rjerkav 3apo- vada ? Odg. 3ato , de nas uip in nam ka3ce, kako 3amoremo boscje 3apovada loacej in prav spolnavata in bogabo¬ ječe jciveta. Vpr„ Smo se dolacni po tjerkvenah 3a- povadah ravnata ? Odg. Dolacni smo se : i.) Ker nam ijeterta bmacja 3apovad' 3apovš duhovska in deželska go¬ sposke pokornam bita. a) Mat. 18, 18.. i 3 - 202 - 2.) Ker je Je3us Kristus na® 3apoved- nik ve svetem evangelji sam 3apo- vedal ^erkev poslušate in bogate. Kdor rjerkve ne posluura , te bode, kakor nejevernek in oijiten greumek a). Vpr. Ktere rjerkvene 3apovede nam j« treba posebno vedete? Odg. Teh pet : 1. ) Pra3nuj 3apovedane panske. 2. ) Bode ob nedelah in 3apovedaneh pra3nekeh spodobno per svete mame. 3 . ) P®ste se 3apovedane p®stne dni: namreij uitirdese! danske p®st, kva- terne in druge 3apovedane p®stne dni, in ob petkeh in sebotah se mesneh jedi 3der3ee. 4 . ) Spovej se sv®jih grehov postav.le* nemu spo\ edniku vsaj enkrat ve lete, in o velikon®i{nem tjase sveto reui' ne telo prejme. 5 . ) Ne imej acenetnine ob prepovedane! 1 tjaseh. a) Mat. i8, 17. — 2 o 3 —p Ilratko ra3kladane pet cerk¬ vene la 3 a p o v e d. i.) Pra3nuj 3apovedane pra3neke. Vpr. Kaj je 3apovedano ve perve ijerk- vene 3apovede ? Odg. Ve perve qerkvene 3apovede je 3apovedano , 3apovedane pra3neke ravno tako pra3nevate, kakor nedele; namreij od dela nehate , poqivate, in dan ve b®??jo slu 3 £bo obernite. Vpr. Kaj je prepovedano ve perve Cerkvene 3apovede ? Odg. Ve perve cerkvene 3apovede je ob pra3nekeh vse tisto prepovedano, kar ob nedelah : to je, i-) hlapčevske dela brn3 potrebe in bre3 velavnega duhovneh viktreh p?rpuufena , kar je ve pra3nekeh ves dan kakor ve nedelah prepovedano ; 2.) take opravila in vesela, ktere se 3a te dni ne spodobejo, in so na pote , de se ne morejo prav posve- qavata , postavam , kuptpje , dolge igre, itd. Vpr. 3 akaj je qerkev prajnake posta¬ vala ? Odg. Gospodne prt^nake : bmseavj , ve- likonoij, Kristusov vnebohatd , vinks- vrte , pra3nek svetega reumega tele¬ sa , itd. je 3ato postavala, de sc ta¬ krat botaejih veliqah dobrot, ke jih te pra3neke obhajamo, bol hvale*- no spomnamo. Pra3neke svete de¬ vice Marije in svetnikov pa je po¬ stavala 3ato, de Boga 3a gnade in dobrote , ktere je svetnikam nauiem bratam storil, 3ahvalemo, in se nih vjednosta posnemate opomlmmo. Vpr. Kaj je tedej treba katolauikamu kristjanu o pra3nekeh mislele ? Odg. Treba mu je, i.) dobrote in mi' losta, ktere je Bog vsemu vjloveu'- kamu rodu, a.la pa svetnikam pose¬ bej dodelil, pobočno premiuilavata , in Boga 3ane hvalita. s.) Mislata , de je nauia dolacnostr i[«dnoste : vero, upat.ie, lub^en , ponižnost, poterpeadivost, itd. svet¬ nikov posnemate. 3 ,) Svetnike prosite, de 3a nas Bogi prosejo, 2.) Bode ob nedelah in gapovedaneh pragnekeh spodobno per sveta maute. Vpr. Kaj nam 3apovedtije druga rjerk- vena gapoved? Odg. Druga qerkvena 3apoved nam 33- povediije b nedelah in gapoveda- neh pra3nekeh pobootno per rjgle svete maue bite. Vpr. Je ob nedelah in pragnekeh aee 3adcoste samo per sveta mame po- boscno bite ? Odg. Ne ure 3ad®ste , ampak tude prid- go je treba skerbno in gvesto poslu¬ šate , gakramente svete pokore in svetega reuinega telesa prejemate, svete bukve brate, ke popoldanske ba>xji slujebe hodite, in druge d®- 206 — bre dela delate,, duhovne in telesni' u srni .len e dela oprav.late. Vpr. Kaj nam prepoveduje druga J]erli- vena Spoved ? Odg. Druga rjerkvena 3apoved nam prepoveduje lenobo ve sluacbe bffl*ji ob ned el ah in 3apovedaneh pra3ns- keh; ter' 1. ) qe"se sveti mau'a in pridga nesli- ue, ale pa vsaj spodobno ih' po- boaene ne; z.) ije se ijas 3apovedane b® 3 fje služ¬ be 3e aeertjem , pijanijevanem , 3 ! igrama, ale 38 dru3eme preujsrnost- me, ktere od boseje sluaebe 3adsf' aeu jejo , trata in 3aprav.la. Vpr. Kako je treba sveto mamo sliurate ? Odg. Sveto mamo je treba, 1.) vso sl imate ; to je, nobenega vei^ega d®' la po nemarnem ne ^amudite; 2. ) 3brano in poboatno in s’ qastjo p sr ne bite. Vpr. Kdo je 3brano in pobočno p 2t - S. mame ? ■— 207 — 0 fig. Tista, ktere se radmolnaga ra3* miu/lena varaje, sa dele. svete maure na suma in sva>je misla par Boga in va skrivnosteh svete, mame ima, in Boga ponižno mola , in se mu da¬ ruje, ga prejete dobrote hvala in 3a nove prosa , se sv®jih grehov sarqno kasa, in resniifno pobolmane sklepa. Vpr. Kdo je s' pastjo par S. jtname ? Odg. Tista, ktere je spodobno parne, in se bogaboječe darad , se rado- vidno okola sebe ne 031'ra, in se tuda drujeh nespodobnost, neiuja- na , smehu , itd. varaje.. Vpr. Ktera so veqa dela S. mauie? Odg. Ti mtirje : evangeli, daravane, spremanene ala povjdigavane , in obhajilo. Vpr. Ivaj je treba par svetem evangelji storita ? . Odg. p er svetam evangelji sej stoji, s’ svetam kristein 3a3namna in misla, de je kristjana dolžnost nauke svs- ao8 — tega evangelja 3nate , pred vsem svetem »pernate , 3ane se obnatralt in po nih aeivete, in raji vse, toda stivlene 3gubite, kakor vs kake reip od svetega evangelja odstopite. Kdor sv®jo dmro ohrane, jo 3gu* bi; kdor jo pa 3avo.l mene 3gubi, jo ohrane , prave Je3us a). Vpr. Raj je treba per darevane sto¬ rita ? Odg. Per darevane je treba sv®je mi*! J in stele 36 maunekoveme seelame sklo¬ nite , in sebe in vse , kar imaniot Bogu darevate. Vpr. Raj je treba per poigdigevaD* storite ? Odg. Per pov3digevane je treba K rl ' stusa ve podobe kruha in vina n* altarji molite, na perse terkate ' n spo3nate, de so natre grehe kri' 1 beli negove smerle. Je treba tedej svmjih grehov se sramevate, jih ob* • sta le vate , in pobo.luiaue sklenite; ' a a) Mat, 10, 3 o. — 209 — i *ivo vero, upane in .lub«3en ve Bo¬ ga imela. Vpr. Raj je treba parmautnakovem ob¬ hajila storite f Odg. pgr mamnakovam obhajila, t|e tuda sami ka svetamu obhajilu ta- qas rie gremo , je treba vsaj va du¬ ha svataga obhajila se podelgitats ; to je, prave aee.le do Kristusovega telesa imata : ateista ga 38 maumakam red tuda 3ares prejeta. Vpr. Rje je bol po vola i^erkve, va domaija ala va ptuji fara par S. ma¬ ma bita ? Odg. Ve domaqa fara je bo.l po vola i]srkve ; ker hoije rjerkav , de o v rje svatje pastirje poslušajo, ne ptujih. Tuda daruje duhovna pastir dar S. fflaire posebno 3a svtujo ijedo Bogu. Vpr. Rako je treba pridgo poslušata , de bo ka pridu? Odg. Pridgo je treba, de bo ka pridu 1 •) skerbno in bre3 ra3miš.lena po¬ slušata ; — 210 - 2. ) Lar sliiremo , na sej, ne pa na dru-(\ ge obraijate ; 3 . ) 3ares sklenile in se per3adjate po C pridgarjeveh naukih irivete. Vpr. 3 akaj je treba pridgo tako p<>' sluirate ? Odg. 3 ato , i.) ker se ve pridgdi btostja beseda 03naniije in ra3klada. Kdor je i3 Boga, posiuiU|, b® 3 ejo besedo, prava Kristus^ i a.) Ker malokdo 3admste ve, kaj i* ' vse kristjanu vedete in storite. ! 3 anikerna nevednost ve kerujanskd 1 resnirjah je velek greh. Vpr. Je tude tistem treba pridge p°' sluirate , ktere so ve kerujansk^ j resnicah d®bro poduipene ? Odg. Tude, i.) ker se kmale spetpO' 3abe , kar seje vedelo, i; e se veqkrat ne sliuie ; s.) ker rade opustemo storite, karsm« dolaern', ipe nas veipkrat ne oporo 1 ' najo. a) Jan. 3 , 4 - 7 1 — 211 - ■ ' ru-Vpr. Kaj gre ke popoldanske b®xji I sluxbe ? po Odg. Ive popoldanske b®xji sluarbe gredo veqerneqe ; ale pa druge bcoaeje )0- slustbe, pridga , kerupanske nauk , ro- »snkrantp, letenije, in svete aregen- '1> Roreenkranip je molite v ve katoleur- Ja. ^ tjerkve navadna, i:> nekoleko qeufe- 8 *h Marij, ®i(enau;ev , 13 apostolske , V8r e, in i3 nekaj skrivnost vere 3)0x0- '■ aa t in je ke veqkratnemu spominu jt skrivnost vqloveqena , terp.lena 111 vsla- ] ( na Je3usa Kristusa, in pa tude ke Ij l^enu i3voIene deviipe IMarlje ve na- 'ado perpravlen. Izdeluje se ve tri «le, ve veselega; aealostnega in qa- “ Mitjevega. 1 Vesele del. i.)(Jc3us), kterega s ® deviija spočela; 2.) kterega se de- ''Ra ve obijkane Ei^abete nosila; 3 .) kterega se devica rodila; ^4) kterega 1 devirpa ve tempe.lne darevala; . 5 .) kterega se devirpa ve tempelne nauda. 3 Calostne del. 1.) Iitere je 3a 1135 kervav pot potil; 2.) ktere je 3a j 135 gajar.lan bil ; 3 .) ktere je 3a nas * r °nan bil ; 40 ktere je 3a nas krire n(D sil; 5 .) ktere je 3a nas krirtan bil. 2 12 da Mastif.le v e del. 1.) Kter! h av od amerte vstal; 2.) ktere je ve neb® ujel; 3 .) ktere je S. Duha poslal; d ktere je tebe ve nebesa V3«l; S.) kt« je tebe ve nebeseh kronal. 3 .) Poste se 3apovedane postne dm nam:eq uitirdesetdanske post; kv«- 0 dg terne in druge 3apovedane p ®' 111 di i , in ob petkeh in sebotah s ! ' r rnesneh jedi 3derxe. P a • . " 1 1 Dr Vpr. Raj nam je 3 apovedano ve tr ® 1 ! 1 ijerkvene 3 apovede ? Odg. Ve tretji tjerkvene japovede n Jt je 3apo edano ob petkeh in sebol^ mesneh jedi se 3derseate ; druge 3 1 ' povedane postne dni pa tuds ^ dru3eh jedi se perterg&te, tako ^ r se vsak'dan sme le enkrat do si^S 1 '> najeste. Vpr. Kdo se je dolžan ve petkeb^') sebotah in druge 3apo v edane pfflst 11 ^') dni mesneh jedi 3derseate ? f Odg. Vsak kristjan, ktere nema ' ,£ ai 3 — ^ -.nega parpuiqena od sv®je vikura . Juhovske gosposke , se je vapetkah kur in sabotah . in druge prostne dnf doljtan 'mesnah jedi 3darxata. P r - Kedaj ve.la parpuu}ene od du- bovske gosposke ? I( ig' Takrat, kadar je po prava vesta jadob.leno , in kadar je rasniqno po¬ trebno. človeka je lahko , Bogd P a ne m®q* golafata. rjiji *P r > K.do se 3apovedane p®stne dnf ne dolaean ostro postita? i*® Napovedane p®stne dnf se neso l»t doljfnf ostro postita: jij 1 ') Mlada ludje spod 21 let. Kt') Stara, ktsra se 3avolo slabosta ne Korejo veliko postita. !S'^)Taka, ktera imajo potrebne tes*ke dela. ;<<■) Bolnika. J '^ 'se, ktera imajo prav, velavan 13- 8°vor se ne postita. ^sa tf naj se tolako postajo, ko- - 2l4 - Jekor se breg urkod? svroiiga gdravjaprOc slaboste s\a>jiga aeivaita ganiorejo. Vpr. Ale se tiste, ktere ima pat im dni ve.lavno dopuujene meso jeste ne dolasan postite? Odg. Ude bo.l se je tak dolaean posti’ te, to je, jedi se pertergate . i drU' 3 ega tude seqer doput^enega vm sela 3 der 3 tate se. Vpr. 3akaj nam^apoveduje rperkevp ® 51 Odg. 3ato, i.) de Kristusa posnsro 8 ' mo, ke se je tude prostil; 2 . ) de s’ prosta.n pokoro 3 a svatje g'*' he delamo; Spreobernite se ke mene i 3 vseg* svrojiga serrja , s’ prostam, 3 « joka" in plakanem, prave Bog a). 3 . ) de se svatje poželene premag 8 ' jt< vademo; 4. ) de se tperkev spouitevaje, in ji P° korne bile uipemo. Vpr. Se je treba ute ktere rei|i p ® 51 ’ 1 dni 3 dert£ate ? a) Joel. 2 , 12 . - 2l5 - P Odg. Tiuls vsega hrumeijega vesela se je treba postne dni 3der3Eate; 3akaj pmstne dneve so dneve pokore. Vpr. Raj je treba postne dni me po¬ sebno storite ? Odg. Treba je vei| molite , prcmimls- vate , vbogajme dajate, in se ve vseh reqeh me bo.l premagevate in bo.lm* »ivlene sklenite in 3aqete. (■) Spovej se svffljih grehov postavle- v nemu spovedniku vsaj enkrat ve lete , in o velikonoqnem qase sveto ;• reunae telo prejme. is ^P r - Kaj 3apoveduje qcterta ijerkvena I? 3 a poved ? Odg. ^eterta ijerkvena 3apoved 3apo- r veduje vsaj enkrat ve lete spoved opravete, in vskj o velike noqe sve- i( to obhajilo prejete. ^P<\ 3akaj 3apoveduje to vsaj enkrat ve lete ? Odg. 3ato, ker aeeli, de be verne obo- v je veqkrat ve lete storile. Lenem y poveduje to pod velikem greham vsaj enkrat ve lete storite, vsaj c velike n®qe. Vpr. lije se spodobe vernem spoved in S. obhajilo opravete ? Odg. Spoddbe se po vole ijerkve per domatje fare in per domaqeh du- hdvneh pastirjih; ker dffibre ovq* se derate svmjih ne ptujih pastirjev. v b v pi n Od! d C 5.) Ne imej aeenetnine ob prcpoveda- neh qaseh. Vpr. Iiedaj prepove peta qerkvena poved srenetnino imete ? Odg. Od perve adventne nedele de sveteh treh kra.lev; in od pepel' niqne srede do bele ale botn'q nC nedele, to je, do perve nede.le velike n®(je prepove. Vpr. 3akaj prepove taqas ? Odg. 3ato, ker so ti dneve dneve po* kore in svete dneve, ke je treba bol V p, Od j : l t ( V l> 0 , 217 - vb molitve, in ve svetem premiuile- vane, ne pa ve hremeijem vesele bite. 'pr. Prepove rjsrkev te dni le 3eenet- m'ne? Odg. Tude vse hremeqe vesele, urun- der in norčije prepove. IV. OD SVGT2H 3ARRAMENTOV. 'pr. Roleko je sveteh zakramentov.? Odg. Sedem: ’•) S. kerst. 2 0 S. birma. 3.) S. reurae telo. (•) S. pokora. 3.) S. posledne ole. b.) S. maumekov po 3 veqevane. 7-) S. 3 akon. 'pr. Raj je svat 3 akrament? Svet 3 akrament je vidno 3 naznne k -- 2l8 - nevidne b'. Ala gnada bu>xja va nas vse d6- bro 3aqnfe in dodala? ^dg. Gnada b®xja va nas vse dobro 3nqne, dala in dodala. a ) 2 . Kor. 3, 5. b) Kilip. 2 , i3. n) Jan. 6, 44- 5. k 2 — 220 Bog, ke je ve vas dobro 3aq«l, bo tude dodelal do dne Kristusovega ( do smerte ), prave S. Ap. Pavel a). Vpr. Ale gnade baoeje ne moremo 3»- sluaeite ? Odg. Ne moremo, ampak Bog nam jo '3 38 ®lfi miloste ponuja in delf; ' [l tude ijelo prosite ne moremo 3««° breg S. Duha. Sami ne vemo, kaj Le prosile. ' S. Duh sam ve vas prosa b). —• 3 * gnado bmstjo smo, kar smo c). — Ij gnade ste 3veliqane po vare, ne sami i3 sebe; negasluscen bcoatji dar je, 3 e se ne more nobeden hvalite , prave S. Ap. Pave.l d). Vpr. 3 amore ql®vek gnado 6®xjo tu¬ de gavretje ? Odg. 3 amore, in velikrat jo ke sv®) 1 nar veqe nesreqe 3aveme. Vi 3mirej S. Duhu nasprote rav¬ nate , kakor varne oqake , tako tude vfi je djal Š. UJtafan ludstvu e). a) Filip. 1, 6. b) Rimi. 8, 26. c) 1. Kor. i 5 , 10. d) Efeae. a, 8. e; Ap. dj. 7, 5 i. - 221 — Vpr. Kdo nam je gnado bojtjo 3ado- bil? Odg. J03US Kristus nam je *’ svffijim vijlovsqenem in terp.lenem in s’ svrojo smartjo gnado bosejo 3adobil. Vpr. 3 akaj pravemo , de nam je J@3us Kristus gnado bfflssjo 3adobil? Odg. 3 ato, kar i3 Adama in po Ada¬ ma ne more noben qlmvek dregatj Bogu dopasta, kakor ve Je3use Kri¬ stuse Sina bffiaejim, ka je peruel na svet nas od greha in od vetrnega pogublena odreurit in qam gnado bcDotjo spst 3adobit. Bre3 mene , prava Kristus , nemo- re te naq storita a). Vpr. Kako se gnada bu> 3 sja 3ado- 1 bluje? Gnada ba>«ja se 3adob.]iije: *•) x Ie Boga ponissno in s’ pravem serijam 3ano prosamo. Vam (Dqe va nebsssh bo dal doi- a ) Jan, i 5 , 5 . — 222 - brega Duha mim , ktere ga 3an prosa- jo, prave Jgjus a). 3.) ^Ie svete 3akramente vredno prej¬ memo. Ypr. Ve ktereh svetch ^akramentah ^ nam Bog sv®jo posveqejot|o gnailo in bpraviqene deli ? ( Odg. Ve 3akramente S. kersta in p 1 S. pokore nam jo deli? Vpr. Rako pravem o 3»tore tema sv«- ; tema 3akramentama p Odg. 3 akramenla meri veh jima pravi¬ mo , 3atd , ker ijloveka ria da** mertvega ke veqnemu, to je, kedu¬ hovnemu aeivlenu obudeta. Vpr. Kaj pa po drseli sveteh jah 8 ' menteh 3adobemo ? Odg. Po dri^eli sveteh 3akramenhh pa 3adobemo poterjene , pomnoaffi 16 in povikujanc svete gnade b®xje- Vpr. Kako jim 3 atorej pr^vemo? Odg. 3 akramente ari v e h jim pravem 0 a) Luk. u, i 3 . — aa3 ter mora ql®vek , qe jih boqe vredno prejele, posvečajočo gnado boirjo , to je, duumo aeiv-lene are imele , preden jih prejme. Vpr. Kaj je um sploh treba od svete h 3 akramentov vedete? Odg. Treba je tude uie vedete, i.) de vsak svet 3akrainent svojo posebno gnado deli'; 2 -) de gakramente svetega kersta, svete birme , in svetega maumekov posv«- tjevana duire ne^briuj.levo 3namne vtisnejo, in de jih gatorej ve.lavno in bre3 smertnega greha ne sme no¬ beden vei{ kakor enkrat prejete. Vse druge 3akramente pa se smejo, in nektere, postavam, jakrament svete pokore in svetega rdimegia telesa je tude treba veijkrat prejete. ^ r pr. Od koga imajo svete 3akramenle svojo moq ? Odg. Svete 3akramente imajo od Je- 3 usa Kristusa , ke nam jih je s’ svojim lerplenem in s' svojo smert- jo 3adobil in ke nauremu posvetjenu postavil , svcdjo m6q. Ne tiste, kters jih deli, bode’ tude ire tako svet, ale ute tako hudmben ; ne tiste ,kte- re jih prejme, jim neq moip ne more s’ sv©jo svetostjo perdate, in tude neq s’ sv®jo hudmbnostjo od¬ vzete. Potrebno je, de jih vredno prejmemo, ker se seqer nad teme presveteme skrivnostma silno pre¬ grevamo j vendar pa nauia vrednost ivetam 3akramentam veije rnoiji ne perda., Kratko ra3kladane svete h 3 a k r a m e n t o v. i.) Od svetega kersta. Vpr. Kaj je svete kerst? Odg. Svete kerst je nar perve in nat potrebneuie 3akrament, ktere ijlove¬ ka 38 vodo in 36 bmsejo besedo od pojerbanega greha, in od vseh dr n- - 225 — 3eh grehov, qe jih je kej pred S. kerstam storil, oqistg, ve Kristuse ke veqnemu seiv.lenu prerodi, de je ve Boge nov qlo>vek in posvečena stvar. Vpr. 3 akaj je S. kerst perve 3akrament ? Odg. 3 ato, ker se pred S. kerstam no¬ ben drug zakrament ne more pre- jate. Vpr. 3akaj je S. kerst nar potrebnega jakrament ? Odg. 3 ato, ker ne more bre3 S. ker- sta noben ql®vek, tude qelo noben otr®k ne 3veliqan bite. Kdor bo vereval in bo kerujen , bo 3veliqan a). — Kdor ne bo 13 vo¬ da in 13 svetega Duha prerojen, ne rtiore ite ve nebeujko kralestvo , prava Kristus b). Vpr. 3akaj pravemo , de nas S. Duh. ve Kristuse prerodi? Odg. 3 ato, ker smo po Adame vse ve grehe ke pogublenu rojene ; per _ a ) Mark. x6, 16., b) Jan. 3 , 5 . k 3 — 2a6 — S. karsta pa ve Kristusa po S. Duk ka vernemu acivlenu prerojena. Ve imena nairaga Gospoda J«3it- sa Kristusa, in va Duha nairaga Boga ste oinite , posvečena in opraviče¬ na a). — Bog nas ne po nauiah dat- brali dšieh, ampak po svojim usrni.le- na va karsta prerojena in prenovieiM S. Duha reuiil, prave S. Ap. Paral h)- Ypr. Kaj 3adobamo par S. karsta? Odg. Par S. karsja 3adobaino , i.) od- puujene pojerbanaga greha, in vseh drujah pred S. karstam storjenak grehov , in veqnah in ijasneh uitrs- fang greha. ^Iasne irtrafange, ktere se s2n er 33 storjene grehe va pokoro naklada¬ jo , so par S. karsta odpuu/ene; 3aka/ par S. karsta se 3a noben greh poko¬ ra ne naklada. a.) B®3tjo posveqajoqo gnado, kters nas pred Bogain opraviija, de st 110 mu dopad.liva , negova luba otr®i)*’ in dedaija vei(naga ativlena. a) i. Kor. 6, n. b) Tit. 3 , 5 . - 227 — IS I* a 3 .) Tisi?, kfere S. kerst prejmejo , gre¬ do ve rjerkev baiaejo, so udje Kri¬ stusove, delettne ncgovega jaslime- na in vseh molitev in dru3eh sv«- teh darov in dobrot rjerkvc. <•) Duuie se vtisne neigbrim.levo 3namne; jatorej se S. kerst ne sms vei{ ka¬ kor enkrat ve.lavno in bre3 smsrtne- ga grsha prejete. Yse, Judje inajdje, suasaae in svo¬ bodne smo ve enem Duhe kerupme, de smo eno telo , in 32 enem Duham napojene... de smo po negove gnade opravičene, po upane dedeije večne¬ ga Miv.lena a). — En Gospod , ena 'era, en kerst, en Bog in ©čc vseh b). Vpr. 3 akaj nam Bog per S. kerste s’ pojsrbanem grdham tude nag¬ nana ke hudemu in poJte.livoste ne odvzame ? Odg. 3 ato, de se po negove neizreče¬ ne medroste per bojevane 32 nag- fienem ve 3aupane in ve lubs3ne ») 1. Kor. 12, i 3 . Tit. 3 , 5-7. b) Efest. 4 , 5 . 228 - bda madeaee atevcDta omije in ope¬ re, tako S. ksrst nauio duuro od gre¬ ha omije, in Bogu posveti. Vpr. 3 akaj se vs katoleurke rjerkvs na¬ vadno 33 acegnano in s’svetem o,lem 3meujano vodo kerufuje? Odg. 3 ato , de tolskan bo.l spo3najm0i kaj ve S. kersta prejmemo, prero¬ jene namretj in posvegene ve Boga- Vpr. Se je treba ijloveku ke temu ta* a) Mat. 28, ig. ? !- I- lekicnamu 3akramentu kako per- prav.lale ? Odg. Otr®kam dah' Bog par S. karsta gnado posveipena in opravičena lire3 vse nih parprave; odraujenam pa se je treba ka temu 3akramentu per- prav.lats: 1) Morajo potrebnaua verne resnirje 3nata in veravata; 2. ) udje prave Kristusove rjerkve bita seeleta; 3 . ) svffijih grehov se kesata; (•) sklenita in rjerkva ob.lubita do k®n- qa stiv.lena po kerujansko aciveta. Ala ne veste, de ste vsa , kar vas je ve J«3usa Kristusa karujenah, va Negove smarta karujena ? 3 akaj va S. karsta smo atnim va smart pokopana , 1 de kakor je Kristus po veličastva sv®- jiga Oqeta od smarta vstal, tako tuda ,n t va novam jeivlena aeivamo, prava Ap. Paval a). ^pr. Se spodoba par S. karsta storjen* oblube veqkrat ponav.lata ? a) RimJ. 6, 3 - 4 - — 282 —- Odg. Spodobe se in treba je , 1.) preq ko se ke pamefe pride; 2.) pred sveto birmo ; 3 .) ob dneve svojiga rojstva ; 4 -) veijkrat ve aciv- lene, posebno pred spovedjo in pred S. obhajilam. Vpr. Kako se ob.lube S. kersta po- navlajo ? Odg. Ob.lube S. kersta se postave® takole ponavlajo: Verejem ve Boga Oqeta, Sina in S. Duha. Verejem, de je JS311S Kri¬ stus prave edine boacji Sin , prava Bog in prave q!©vek , na© odreše¬ nik in 3veh'qar. Verejem vse, kar J® Je 3 us Kristus uqil, kar so aposteb ne ojnanevale, in kar nam sv« ta katoletuka rjerkev verevate 3apov®* Verejem, de sem bil per S. "kersta po Js3usovem nesk®nqnem 3aslu- atene od svojih grehov oqiu[en , se® otrok b® 3 fji in jerbeq veqnega aciV' lena postal. To svojo vero hoq£® — a33 — s' tvffijo gnado, o Bog! do smerte ohranite ; in se vnoveif odpovem hu¬ diču , vsemu grehu , napuhu , vse¬ mu hudffibnemu , pregreu/nemu dja- nu , vsem svetemu evangciju na¬ sprotnem delam - in vsem napihnem, posvetnem icegam , in ig sert]a ob- •lubem in aeelirn, o Bog! po ker- Ufansko, poniseno , bogaboječe in sveto, po nauke svete kerujanske ka- toleirke iperkve scivete in umrete. O Bog ! poterda to mmjo oblubo s’ s v® j o sveto vsegamogotpio milost¬ jo. Amen. ^pr. 'dimu so bmtre per S. kerste ? Odg. Bmtre so- priqe in poroke, de bodo tiste, kt.erem so bmtre , po berujansko scivale. ^pr. Kaj so borne določni ? Odg. B©lre so določni tiste , kterem so b®tre , ve kerujanske vere .prav pod¬ rite , qe starice, ale nih namsst- ne ke nc morejo ale noijejo. Vpr. Kakuirie Botlsro. je treba volile? Odg. Le bogabojeije, ja ve vere prav poduijene katoleuike kristjane je tr8- ba 33 Ltutre volite. 2.) Od svete birme. Apr. Kaj je 3ekrament svete birme? Odg, 3 akrament svete birme je 3akra- ment poterjena vb vere , vb ktsreffl berufene i^lrovek po ra3prostrenB utko* foveh rok in po irkofove mo itvB< in po svetem m^ile svetega Duha prejme, ke *ga ve gnade poterde,^ ve prave vere stanoviten ostane if po ne ativf. Vpr. Kako se Lirmuje? Odg. Birmuje se tako : U'kof 36 ra3P r0 ' streneme rokame nad birmanr)e tf>°' ie , in jim S. Duha prose, in p®tl e l vsakega posebej s’svefern ma3ilam> v2 kterem je lepodiireije balzam , na i[^ 8 krixem pomaete rekotj: 3a 3 na 111 ' nam te 38 3 n a m n e m s v >' — * 35 — tega k r i x a , in p o l e r d e m 3 e m a 3 11 a m 3 v e 1 i q a n a ve ime¬ na Boga O i| sta. Sina, in. S. Duha. In posledneij uikof spet nad birmance mole. Per vseh teh molitvah morajo birman¬ ce bite , de ta 3akrament prav prej¬ mejo. Vpr. Kaj pomena ra3prostrene utkofo- veh rok ? Odg. Pomšne darove S. Duhi, ktereh wliof birmanrjam prosa: dar modro- sle , umnoste, sveta, mot|i, uijeno- ste , poboKnoste in strahu bamjign. Vpr. Kaj pomene sveto ma3i!o ? Odg. Pomene obilnost in dar b®jf r gnade , kt.ero S. Duh i3 Kristuso¬ vega 3asbueena birmanqam deli. Til¬ de pomšne, de so birmani]* 33 vso biDstjo pomolijo preskerb.lene juna- uko vojskavate se 3oper greh in ' sJiuirnave. 'pr. Kaj pomene ba^am ve svetem rnajila ? — a36 — Odg. Pomene Jfepodiujeqc in sveto kristjana »sivlene. Prave , bogabo- jeqe kristjanje so Kristusov h- podiu;eq duh Bogu, prave S. Ap. Pavel a). Vpr. Kaj pomene kria« s’ svetem ma- 3(lam ? Odg. Pomena, de nam je Kristus na svetem kriace gnado bašejo jadobil, ve ktsre smo per S. birme poterjens. Ypr.. 3akaj uikof birmanqe na lii]6 udare ? Odg. 3ato , de naj pomnejo , kaj so pre¬ jele , in kako naj pffltlej junamko in stanovitno Yse gopernoste 3avo.l Bo¬ ga prenaurajo, in se nobeneh n*' potlejev par dobreh deleh in p 2r b®ji 3oper greh naj ne boje. Vpr. Kaj sc tedej psejme per svet 2 birme ? Odg. Per svete birme se prejme, >■) poterjene ve posveijejoije gnade bcp3tji, ■a) 2 . Kor. 2, i5. — 237 — kuro per S. kerste prejmemo, in pa ta posebna gnada, de kerujene qlaivek sv®jo vero stanovitno spo3~ na in po ne se im'. Med svetem kerstam in sveto bir¬ mo je ta ra3loi[gk, de 3akrament sve¬ tega kersta uloveka ve S. Duhe pre¬ rodi , ve qerkev Kristusovo vpela, iri baaejiga otr®ka naredi: 3akramentsve¬ te birme pa ve vere poterde, in i3 otrmka ve vere , m®qnega junaka Kri¬ stusovega stori, de ga nobeno seugane, nobeno preganane , noben strah , no- i"na skmrnava, in tude nar britkejuia suiert od vere ne loqe. Sveta birma j« tako rekoq doveruiene svetega kersta. 2i ) Dume se vtisne ne^briuilevo 3nam- ne; 3atorej se sveta birma velavno •e prav nc sme veq kakor enkrat Prejete. ^pr. Je sveta birma ke 3veliqanu sil¬ no potrebna ? °lg. Ne ravno tako potrebna, kakor svete kerst, de be bre3 ne ne m®g- te 3 veliqana doseqe ; vender pa , kdor jo ima perloatnost prejete, ima — 238 — smerten greh, qe jo r3 3anikerno- ste , a!e 13 pre\'3®tnosta in hmlmb- noste 3amudi, 3avo.lo tolekirneh po- inoq, ke se ve ne 3adobe. Bog nas je 33 vame ve Kristuse poterdil in poma3al, tude 3a3nanmal nas je , in 3astavo S. Duha nam ve serije dal a). In: Ne stalite S. Duha, s’ klerein ste 3a3nanmane , prave S. Ap. Pave.l b). Kdor ve m« vsreje, k a ' kor prave S. pismo , ist nega bodo rs- ke ativo vode ijvirale. To pa je govo¬ ril (Kristus) od S. Duha , kterega so verne imele' prejete ; 3akaj S. Duh ji* 11 ne bil me dan, ker JS3US ne bil u e povikuian c). Jejus je tolekrat. od S. Duha go¬ voril in ga obelal. »Resnii.jp vam po¬ vem, je djal apostelnam , d®bro je 3 a vas, de gram (od vas); 3akaj qe ne grem, poterdnika ne bo ke vam; l l e pa grem, vam ga bom poslal d). Je3 bom pr®sil Oijeta, invambodru- 3ega poterdnika dal , de ostane P 2r vas vekoma, Duha resnirje , ktereg 3 svet ne more prejete, ker ga ne ve 1,1 a) 2. Kor. 1, 21-22. b) Efe*. 4 > c) Jan. 7, 33. d) r6, 7.' 239 — nc po3na. —. To sem vam govoril, dokler sem bil per vas ; poterdn k pa S. Dah , kterega bo (Dt|e ve mu>jiin imsne poslal , bo vas vse uijil , in vas 38 vsem navdal, kar sem vam pravel” a). — Kar je Kristus pred svojim odho- dam 13 'tega sveta aposte.lnam in ver¬ nem tolekrat obetal, jim je vinkeuttna pragriek. poslal. Tako so beli Kristuso¬ ve ui|enq3 prej xs kerupene vinkeuttna prajnek i3 nebes birmane, in po Js- 3usove oblube ra3sVet.lene in ve vere poterjene. Vse drugatjne so potlej beli: stanovitne , svete , in 3a botfjo ijast in 3t> 3veliqane vseh ludi skerbni. Po ta birme so JS311SOV nauk prkv umele, ssri|no o3nanevale, in po nein aeivele, ■n raji vse 3gubile, raji neusmileno preganane beli , in tu.de gro30\itno ^tnsrt terpele, kakor svoje dolstnoste ■n vero zapustile. Ve iiast in ve vesele S( j se vrtele 33 Kristusa kreviipo ter- pšte. Vesele so uile spre d 3 bar« (judovskeh vikuteh) , de so vredne tali 33 vol o Je3usovega i m ®- 1,1 3asram8vanc ter pete, pra- Vs S. Luka c). Tako so tuda aposta.lna po Kri¬ stusovem pove.le nad ve, nam molile, nane roke pokladale in jim tako S. Duha, to je, sveto birmo delila , in sa i3 tega veliko delala. S. Peter in Jan03 sta bela uda ve Samarijo od Fi¬ lipa spreobarnene birmavat, S. Peter je stotnaka Kornelja , S. Ap. Pavel Efe- aeane in druge verne birmava] ala va vera potardaval. In tako so beli verne povsod birmevana, ala va vera poter« jena, de so po Kristusovem nauka 31?- sto aeivšle in stanovitne bali. — Parve kristjanje so pa tuda par S. birma ne druge darove S. Duha prejele , dar qudexev , dar prerokavana , itd. in to posebno 3avolo nejevernakov, de so rasnirjo kardanske vere lonrej in prej spo3nala. Snanina (ijudeMa ) so 33 ne¬ jeverne, ne 3a verne, prava S. A p. Ih' ve.l. 3 a verne pa je posebno lubejsn, dar S. Duha. Naj tuda ve nas S. birma naredi, de bomo va vere, va lube3ne , in ve vsam dobrem tardna in stanovitna, de se ne bomo dala od nobene skuuJ- nave 3apelate , ne od hudmbnah 133!®' dov 3motite in golafata. Bre3 vaijske ne premage in bre3 premage ne rjasti in plaipla. 3 e baisejo pomorjjo 3anio- — =4i remo vse, kar smo storita dolaeni.\'sak ss bo sam kriv svojiga pogub.lena; 33 svoje 3\ elii[ane pa bo vsak Bogu hva¬ lo (iolaean. »pr. Je kristjan dolaean svojo vero va J®3usa Kristusa vselej pred .ludmi oi[itno spo3nata ? Odg. Doltcan je 38 besedo in 38 dja- nem, posebno kolakorkrat je to 3a bfflttjo qast in 3a poterjene bliaenaga va vere in vs vsem dobrem potreb¬ no; nikdar pa je ne sme 3atajit8, ale sramevata se je. Kdor bo mene pred ludmi spo3- ® a l, nega bom tuda je3 pred svojim Oijetam , ktera je ve nebessh , spo3- |j a l, in kdor bo mene pred .ludmi 3ala- )'*. nega bom tude je3 pred svojim Obetam , ktera je va nebesa h , 3atajil a). Kdor se mene in mojiga nauka sra¬ čje, nega sc bo tuda Sin tjloveka, *° bo pariral va svoji ipasta , srame- ' a l> prava Kristus b). ^Pr. Kako spo3namo Jejusa Kristusa pred .ludmi? a ) Mat. 10, 22. b) Luk. 9, 26. 1 Odg. Tako, i.) qe se 3a negovo ijast, kadar mu jo druge jem.lejo, obna- iramo ; 2. ) i|e raji vse, tude aeiv.lene 3gube- mo, kakor od kerujanskc vere tude ve nar mamre reije odstopamo ; 3. ) rje s’ svetem , kerujanskem advlc- nem drugem lep i 3 gled dajemo, in ve nih ijast do Jegusa Kristusa obu- demo; 40 i|e svete 3akramente vredno in drugem ve svet i3gled večkrat prej¬ memo ; 50 p[e tude negovo sveto katoleul' 0 rjerkev, in negovo besedo ve i{aste imamo, in ke bmaeji slusebe rade po - boatno hodemo; 60 ije vselej van vse svmje gaupanc postavamo, in se greha 13 lubej 16 do nega skerbno varejemo. Vpr. Ivdo ima pravirjo birmevata ? Odg. Ve .Rimske katoleu/ke qerkvn imajo navadno le u/kofje to pr-' viqo. Vpr. Per ktere staroste se spodobe ta 3akrament prejete? Odg. Per take staroste, ko qlmvek aee ve hudo od dobrega loijite , in se mu je ate treba s’ skmunavame bo- jevate; to je vsaj med sedmem in dvanajstem letam. Vpr. Kako se je treba odraujenem le temu 3akramentu perpravlate ? Odg. Treba jim je. de ga vredno prejmejo, i.) ve verneh resniijah, in posebno, kar je od tega 3akra- menta vedete treba, d®bro podmje- nem bite ; 2 -) ve gnade bmaeji bite, in qe so ve smertneh greheh, prej ve 3akra- mente svete pokore odpuu[eae 3a- dobite; ^•) 3 8 molitvejo in 36 dru3eme d®- breme dele ke vredne prejetve te¬ ga 3akramenta perprav.late se. Vpr. ^imu so nam b®tre per S. bir¬ me ? Odg. Bmtre per S. birme so priqe in 1 2 poroke nauie stanovitnoste ve vsem dobrem. 3 .) Od svetega reirnega telesa. \ pr. Kaj je 3akrament svetega reume- ga telesa ? Odg. 3 akrament svetega reirnega tele- sa je nar svetejire 3akrament, pravo telo in prava kri nairega Gospoda Je3usa Kristusa ve podobe kruha in vina. Vpr. 3 akaj je ta 3akrament nar svetej¬ ire 3akrament ? Odg. 3 ato, ker ne posvequje le qlo" veka, kakor druge 3akramente , am¬ pak ima ve sebe 3aqetneka in deliv¬ ca vse svetoste , Js3usa Kristusa pravega Boga in qloveka. Vpr. Rako pravemo ire temu 3akra- mentu ? Odg. Tude 3akrament alta rja mu pravemo; ker se na altarji per sV®' te mame spreobernene 3godi, de je Je3us Kristus ve podobe kruha in vina priijejotj , in ga na altarji mo- lemo in nebeirkemu Oqet'u darujemo. Pravemo mu tude sveta v e q e r j a ; ker ga je Je3us Kristus per 3adne veqerji postavel, in se ve Kristusove qerkve , kar je Je3us Kristus takrat storil, per svete mame vedno po- navla, Sveto obhajilo; ker per svete mame , in kedar ta 3akrament prejmemo, spomin svtsjiga odreu e- na in Kristusove nevrnjene lu- be3ne do nas , ke je 3a nas na kri- *e umeri, obhajamo. Angelske kr eh; ker imajo tude ange.lije ve nebeseh vse vesele, hrano in 3ve- liijane ve nem. In sveta popot¬ ne rja; ker ga verne bolnike pred odhodam i3 tega sveta prejmejo , de vetje moq 3adobe , 3adne testa- ve in skuirnave seivlena lostej pro¬ state , in 36 vetjem 3aupanem pred Boga prite , itd. Vpr. I\ako sa moramo zakrament sve¬ tega reu;nega telesa mislefe ? Odg. 3 akrament svetega reumega telesa se moramo mislete , i.) kakor daritev, ke jo Bogu o p ra vila m o ; 2.) kakor skle¬ nilo 30 Bogam, ke ga par svetem obhajila prejmemo , de se 38 Bogam sklenemo. Vpr. Kako je 3akrament svetega reif- nega telesa daritev? Odg. Daritev je , ker Kristusa p8r sv*t! mama neberukamu Oqetu darujem 0 ' Vpr. Kako je ta 3akrament sklenilo 38 Bogam ? Odg. Sklenilo 38 Bogam je , ker Kristm sa per S. obhajila prejmemo , de snio 3ares in ne le va duha daru svete mairc deleaena in 38 Bogam skl«" nena. Va starem testamente so jagnet 3 ’ teleta, itd. Bogu ve dar klale, in tu' de sarm', ktere so jih darevala , od ten darov veqe del 3avsdla, va 3namnet ^ imajo spravo 33 Bogam, in de so ne¬ go ve perjatle. Ve novam testamente sC 2^7 — »ivale, jagneta, itd. ke so Kristusa, pravo bratje jagnc od 3 aqeika sveta bogu darevano , in ktsro odjeinlc grehe- sveta , pomenile , ne darujejo ; am¬ pak 3 dej le Kristusa in atnim sami' se¬ be nebsukemu Oi|Stu darujemo, in ga ve 3 namne, de imamo spravo 38 Bo- gam , in de srno otrauje b®3tji , pr.ej- memo , in se tako s’ Kristusam ve v 8 qno 3 avS 3 o, 38 Bogam sklenemo . in tako rekoij pokristumamo. Neijreijeno svete so te skrivnosts , in ange.lip? boKji se tolektune b®3«ji lubeone ne morejo 3 ad®sfe preipidite , in se to- lekume name sreije sertpio vesele a). a.) Od svete mame. Vpr. Kaj je sveta mama? Odg. Sveta maua je nekervava daritev novega testamenta, vedno spomnilo kervave daritve , ktero je Jejus Kri¬ stus na kriate 3 a nas opravek Vpr. 3akaj pravemo svete mame daritev ? Odg. 3ato , ker ve ne Bogu vsegamo- a ) t. Petr. 1 , 12 , — 248 — goqnamu telo in kri' Je3usa Kristusa na altarji darujemo. \'pr. 3 akaj ji pravamo nekarvava daritev? Odg. 3 ato , ker se par sveta mau r a kri' ne preliva, kakor sc je na svetem kriira. V pr. Itadaj je Jegus Kristus sveto ma¬ lt o postaval ? Odg. Par 3adna veqerji jo je postave!) i.) je parjel kreh in vino va svoje svete in qastit.lave roke, oboje po¬ svetil in rekel va krah: To je mo¬ je telo a), in va kelali: To j« k e 1 a li m ® j e k a r v i b) ; 2. ) oboje dal priqajoqatn aposte.lnaffl 3ai3£ita ; in 3 . ) 3apovedal to ponavlata rekoq: T° delajte v a moj s p o ni i n c). » Naur Bog in Gospod Je^us Kri¬ stus je par 3adi.\a veqerji , tisto noi|i ko je bil igdan , sv*je telo in svinjo ki' 1 Bogu Oqetu va podoba kruha in vin* a) Mat. 26., 26. id. b) Luk. 22, 1 g- c) 1. Kor. ii, id. dareval, in ga v a teh vidneh 3namneh nim, ktere je taijas maumeke novega testamenta postaval, 3avaeite dal, in tude nili nastopnekam maumekam uka- 3®1 to daritev opravlate rekoq : T o delajte ve moj spomin, prave svete Trid. 3b®r. aj. J®3us je are prej apostelnam in Judam obetal sam sebe ve jed in hra¬ no date , takrat kedar je 5 ooo .ludi ve puujave s' petereme hlebe bil nasitel, rekoij; Je3 sem kreh aciv.lena; kdor te mene pride , ne bo lai|en , in kdor ve me vereje , ne bo veq acejen.— Je3 sem kreh aeivlena, ke je i3 nebes per- ®^ 1 . Kdor ta kreh je, bo veqno sei- Vd 1 in kreh , kterega bom je3 dal , je tnfflje telo 3a aeivlene sveta.—Judje so se med seboj prepirale in djale : Kako bo mogel ta svcoje telo nam jeste da- ts ? J»t3us jim odgovori : •Gotovo » gotdvo vam povem : x Ie telesa Sinu Hjovska ne' boste jedle in ker vi negove P>le, ne bo^te imele aeivlena ve sebe.. Kdor moDje telo je, in m®jo kri pije r ‘ma veipio aei\lene, in je3 ga bom 3 adne dan obudil. 3 akaj m®je telo je res jed , in mffija kri res pijaqa ; kdor —-• 25o — mroje teI 6 je, in mrojo kri pije, ostani va mene in je3 ve nem. Ne kakor so vaura oqetje mano .jedla , in n- meriš. Kdor ta krah je, acivi vekom«' •— Te besede so duh in acivlene 0 ° ie , skrivnoste, ke so acive in aeivle- ne dajejo). — Ne^reijena je bcoacja vsi- gamogoipiost ! Je3us je martve obn- dil, in v2 Kana tuda vodo ve vin« spreobernil itd. a). Vpr. 3 akaj je Je3us Kristus dar sV«k e maure postaval ? Odg. 3 ato, i.) de je svmji sveta VB prav in resniqan dar 3apustil)nqa svata; 2. ) de vedan spomin ksrvavaga na sv«' tam krilca oprav.lenaga dani va n£ ' govs rjerkve ostane ; 3 . ) do nam je posebno 3namne in 3 3 ' stavo svmje ne^re^ene .lube3na nas 3apustil. Je^us je svmje, ktere so bali 1)8 sveta , do konqa .lubil, prava S. ne 3 b ). Kdo ba se ne qudil Je3usova ne ' a) Jan. 6, 32. do ka>nqa. b) Jan. i3> 1 — 25i — ii skromjna .lubegna do svmjih! Noge jim it je umival; lubegmvo , prav po parja- i- hiško slovo od nih jemal , jih uipl io i, tolastil, 3ane va grenko smart ital, in d jim uie sam sebe va 3astavo sv®je ku¬ tina do nih va 3akramenta svetega altarja gapustil. Le Je3iisova lube3an je 3am®gla kej taqaga in tolekuinega 3najta in storita. .—. Tuda do nas ima ravno tolakuino lube3an. — Vpr. Kdo daruje dar S. mame? Odg. Nevidama se daruje va ne Je- 3us Kristus sam svrnjimu nebeutkamu Oijetu 3a nas; vidama pa ga daruje mairnak. Vpr. Je S.mama ravno tista dar, kte- rega je bil Jejus Kristus na svetem krixa 3a nas opraval ? Odg. Ravno tista dar jc, ravno tisto bratje jagne Je3us Kristus se tuda tukej daruje , s’ samam tem ra3loq- kam , de je Jejus Kristus na krises sv®jo kri prelil, va svete mame pa se kri' ne preliva. ^pr. Rako opravka maumek Bogu dar svete mame ? - 252 ■— Ode. Maumak opravila Bogu dar svete maure tako , de ravno tisto dela , kar je Je3us Kristus par 3adna verjetji storil: i) prime krah in kelali vina; 2.) oboje posveti' in nad nima ravno tiste besede ^reije , s’ kterama je bil Je3us Kristus par 3adna veijerji kraki in vino va svmje telo in va svffijo kri spremenil ; 3 .) oboje 3a- vatije sam, in dali od tega va p<>' doba kruha tuda vernem, ktera ka svetemu obhajilu perstopajo. -Vpr. Radaj se godi par S. mame spre- manene ? Odg. Ravno takrat, kadarmarnnak te od Kristusa postav.lene besede nad kru- ham i 3 reqe: T o je m ® j e t e 16 ; in nad vinam: To je-kelahmfflj e k ar vi, pred pov3digavanem. Vpr. Kaj store te besede ? Odg. Te besede store po vsagamo' goijna Kristusova vola, de krah n* veq krah, ampak ativo telo Kristo- — 2 53 — sovo, in vino ne veq vino, am¬ pak adva kri Iv ristusova, Le same podobe kruha in vina ostanejo ne- spremenene. Vpr. Kaj je podoba kruha in vina ? Odg. Podoba kruha in vina je to , kar nad teme presveteme reqmi s’ svoji¬ ma poipitke obqutemo, farba, slaj, duh kruha in vina. Vse to ostane nespremeneno, desaravno te raqi ne- so ne kreh ne vino , ampak pravo telo in prava kri nauiega Gospoda J® 3 usa Kristusa. Vpr. Dokle ostane Kristus pod teina podobama priqejoq? Odg. Dokier podobe kruha in vina ostanejo. Vpr. Je pod podobo kruha samo telo , in pod podobo vina sama krijejusa Kristusa ? Odg. Pod podobo kruha je ativo telo, tedej tuda kri , in pod po¬ dobo vina aeiva kri, tadej tuda telo d®3usa Kristusa j to je , pod podobo — 254 — kruha je i}el Kristus , in pod podo¬ bo vina tuda ijel Kristus priqajot(. Vpr. Je tednj ve obeh podobah, in ve vsaka tuda majhna bitva rjel Kri¬ stus po bcDSfji in qloveurka natore priqajoi[ ? Odg. Va obeh poddbah in va vsake ne tuda nar manura bitva je Kristus po sv®ji bo)3eji in qlovsu [ b natora priqajoq. Vpr. Kaj se i3 tega uqamo ? Odg. I3 tega se uqamo, 1.) de mora¬ mo Kristusa va presvetam 3akranm n ' ta molita; 2.) de kdor ta 3akrame' lt ' ije tuda le va ena podoba, ah P 3 tuda le nekolako svete hostje pr e l' me, on ijelaga Kristusa, to je, govo telo in negovo kri prejme. Vpr. 3 akaj je Je3us Kristus S. va obeh podobah daravata gapovs* dal, desaravno je va vsaka te p odd' La vas in rjel priqajoq? Odg. 3 ato, de imamo va daritva S* mame aciv in rasniqan spomin K 1 ^ stusove smerta na kriaee , kjer je svrnjo sveto kri 3a nas prelil, qe- sar spomin se per S. mau;a ure ved¬ no ponavla, in se 3atorej daritev ve podobe kruha in vina godi. Vpr. Ale ne tude ke svetemu obhajilu obeh podob treba ? Odg. Ne vsem vernem, ker je Je3us Kristus ve obeh podobah po bo>xji in ijloveuike natore 30 vseme gnada- me in dobrotama qel priqejoi[, in ga »ee ve ene podobe rjelega 30 vsa- me gnadame in dobrotama prejme¬ mo. Le maumekam, kedar dar svete-, maure oprav.lajo , ga je po nauke ijerkve ve obeli podobah prejeta treba. Vpr. Rakumega kruha in vina je tre¬ ba ke te daritve ? Odg. Pureniqnega , s’ qisto vodo ome¬ jenega , in ve Rimske katoleirke i]]]s vperveij sveto obhajilo pre¬ jele , ne ve nobeden bol, kakorstar- iis in spovednike , ke otrmke narbcl Vj pognaio, kako so poduijene in per- 0 pravične. , Vpr. Je ta 3akrament tako potrebe«! '■ de se bre3 nega he more 3veliqane dosege ? Odg. Ne ravno tako 3elo potreben; ker so otr®rje, ktsre po S. kerste v« 2 nedoh noste u mer j o , gveliijane, in tiule odranjene, rje ga 3ares aeel«! 3 in ve nedolsenoste i’3 tega sveta gre- ( do , preden jim je rnffltje S. obhaji- lo prejete. Kdor ga pa ima perlo*' > nest prejete, in ga i3 nemarnost?m ganikernoste, ale pa 13 prevzetnost? I 3amudi, ima smerten greh , in n c more gveliijana dos«qe. Vpr. 3 akaj je tukej me^Imta, nemar- nost in neskerbnost tolekuien greh? Odg. 3 ato, ker ragodeva tak slabo vero, majhno .lubegen , in V«' liko nehvaležnost do Je3usa Kri- — 201 re- stusa, qe noqe tolakune gnade in ir- dobrote prejeta, ol Vpr. Kaj 3adobamo par S. obhajila ? Odg. Nei3reqeno velike gnade in do¬ brote 3adobemo par S. obhajila : ■•) 3 e Je3usam Ivristusam se natanko sklenemo , in se tako prelube3nivo , rasniqno in presveto 38 Bogarft 3e- dinamo. 3 ) 3 a vseme b®3fjime gnadame in do¬ brotama smo napolmena. Majhna grehe se nam ^briuiejo. 0 'Hudo nagnene in poacelene va nas sveto obhajilo pomanura in 3adutn. S-) Ve perhodne skuirnave, in tude vs druge nesreqe nas vareje. 6*) Veqno Sfivlene imamo ve sebe , in 3astavo sv®jiga od smerte vstajena. Kdor m®je telo je , in m®jo krt P'je, ima veijno aeivlene, in je3 ga bom 3adne dan ( od smarte ) obudil, P f ava Je3us Kristus a). — Bmseje natore sr *io deleatne. a ) Jan. 6, 55 . b)2. Petr. 1, 4. Vpr. 3adobi ve svetem obhajila vsak ijlcDvek le gnade? Odg. Vsak, ktsre S. obhajilo vredno prejme. Vpr. 3amore tjlmvek te tolekume sreqe popolnama vreden bite ? Odg. Popolnama vreden te tolekene sreije ne more noben ijlcDvek bite ? tude ijelo angelqe ve nebeseh ne; in Kristus tude tega ne 3apove , ain- ' pak negova ne^retjena lube3en k samo hoqe, de se ke tolekumemu 3akramentu po sv®ji m®qe spodob- | no in prav perpravemo. Vpr. Kakuno perpravlane je ke sv«* temu obhajilu potrebno ? Odg. Ke svetemu obhajilu je skerbno perpravlane, ter na dume in na te- lese potrebno. Vpr. Kako se je treba na dume p sr ' pravdate ? Odg. Na dume se je treba s’ qist° vestjo, in s’ poboatnem ale andoht' levem serijam perpravlate. — a63 — Fpr. F do ma ipsto vest ? Odg. Tiste , ktere je bre3 smertnega greha, in torej ve gnade bcoacji. V pr. Raj mu je treba storite , kdor ima smerten greh nad seboj ? Odg. Tak se ga mora i3 serija kesate, prav spovedate, in uie le po 3ado- blene maurnekove odve3e jakrament svetega reumega telesa prejete. Vpr. Raj stori, kdor vedama ve smert- nem grehe 3akrament svetega reuine- ga telesa prejme ? Odg. N ov velek greh stori, ve scodbo in pogublene ga prejme, ker se nad Kristusam gerdo pregreuii. Naj ql®vek sam sebe poskuse, in potlej naj je od tega kruha, in pije od tega keleha; 3akaj kdor nevredno i« in pije, se s®dbo je in pije ..., ker Gospodovega telesa ( od dru3eh jedi) 116 ra3loqe, prave S. Ap. Pavel a). Nevredne svete obhajila Bog straur- Oo utrafuje. Tak ql®vek , ktere Je3usa Kristusa ne spomtuje, 3aide d®stekrat a ) i. Kor. ii, 28-29. — 2 64 — ve soparo uma in pamele, ve terdo- vralnost serrja: qase ga uitrafuje Bog tude s’ qasneme nesregame 3avo.l tega greha, in qe se ne spokori', pride ve veqno pogublene. Torej je med vame veliko b o 1 n e h i n s 1 a b e h, in veliko jih spl; ker tel asa J e 3 u s a Kristusa ne r a 31 o q e j o, prave S. Ap. Pavel a). In tude , ktsre ga 3e nobeneme praveme aeelame, am¬ pak tje ve en dan , i3 navade , me^lo, bre3 prave pobožnoste prejemajo , prt' dra3ega sadu sv etega obhajila ne do¬ sežejo. Vpr. Kdo se perpravla s’ pobožne® serrjam ? Odg. Tiste, ktere ima 1. ) pravo, živo vero, terdno 3aupan° in goreijo lube3en ve Boga; 2. ) kdor ta presvete 3akrament po« 1 ' žno mole , in ga prejete i3 Sa r 'l a želi'; 3 . ) kdor sc Kristusove smerte in nego' veh dobrot ponižno spomne, k e ) c sveto obhajilo ve spomin svmje sin2 r ' a) i. Kor. ii, 2 g- 3 o. - 2Č)5 — te in svmje lube3ne postavel in vati-« vate 3apovedal; (■) kdor je ves poniaten, in se tude ve vseh qednosteh , posebno ve lu- b«3ne do bliseuega vade; k) kdor se tilde majhneh grehov 3VS- sto vareje^, in Boga prav i3 serifa 3a pomotj prose. Vpr. Rdo se perpravla 36 aeivo vero ke svetemu obhajilu ? Odg. 3e aeivo vero se perpravla , kdor terdno vereje , de je ve 33- kramente svetega reumega teles* ravno tiste Je3us Kristus, ktere je >3 Marije device na svet rffijen bil , 3a nas terpel, umeri, in nas odre¬ dil , tretji dan od smerte vstal , ve nebesa irel, in ima vso oblast ve nrbeseh in na 3emle , in se nam ve svetem obhajila vaeivate daje. ^pr. Rdo se perpravla s’ terdnem 31U1- panem ? Odg. Tiste, ktere terdno upa , de mu bo Bog po Je3usovem nesk- I>63najo do blisenaga? Odg. Tista , ktera svrojirnu blisenarrui vse dobro Kelt, in mu tuds koiakor more, dcbbrega stori, in mu vse raj¬ ata.len e i3 sanja odpusti. L Ie tadej na altarji svoj dar daru¬ jeta , in se ®nda spomnaur , de iff* — 267 — tvoj brat kej 3oper tebe, pusta pred allarjrm svoj dar, in pojde se p rej spravata s’ sviDjim bratam, in pcDticj frida in daruj svoj dar, prave JS3US a). Vpr. Kako se je treba na telesa per- pravete ? Odg. f?a telesa mora , 1.) kdor bolan ne, od polnoip tauj bita ; 2.) ve jed¬ ila in spodobna obleka, qedno in spodobno na vsem sfavota napravlen 3e vso qastjo ka mi3a bataeji, ka sve¬ temu altarju parstopite. Vpr. Raj je treba 3veqer pred svetem obhajilam storita ? Odg. Treba je 30 molitvajo, s' pre- miudavanem, s’ svetem branem se perpravlata , in tuda parpuufenega posvetnega vese.la 3damata se. ^Pr. Kaj je treba storita , kadar se pred S. obhajilam oqitna spoved mole? Odg. Takrat je treba ure sv®je grehe obaealevata , in velike aee.le do Kri¬ žaja imets. a) Mat. 5 , a 3 . m 2 2 68 ' — Vpr. Kaj je treba storite, kadar man- nek sveto hostjo kasce? Odg. Treba je sveto hostjo poniseno molite , na persa terkate in re- tje: Gospod! nesem vredsn (vredna), de grem pod mojo streho, ampak r e q e le bf• s e do, in matja d u a 6003- d r a v .1 e n a. Vpr. Kako se prejme sveto obhajilo 1 Odg. Sveto obhajilo se tako prejme: usta se spodobna odpro , je3»k n* spodne ustnerje poloJfi , pred sS bukveqe ale pa bel part podstav* 1 in se Jejus Kristus poniacno pr e l' me in 3av3ei'je, in ga ne dvegh 8 ’ ale dolgo ve usteh imete. Vpr. Kaj je storita , qe se sveta hostp ust prime ? Odg. Takrat jo je treba 33 jegikam BC pa s’perstam odloipte. Tase se tud« t* nektereh krajih po* S. obhajila vm 0 ponude, de se sveta hostja 1°*® povacije; pa se ne sme mislete, *1® je to vino kri namaga Gospoda Je- 3usa Kristusa, aia de je potrebno. Vpr. Kedaj se bol spodoba, med ma¬ no ala gunej S. maite ka svetemu obhajilu iie? Odg. Nar bol sespodoba , ij e jerrnuja , po mamnekovam obhajila ; k.er to j« bala i.) stara navada va katoleuk* i|srkva; a.) ker tako nar bol v;da- rno, de smo daru S. mame del«xna, ker maumakam Jezusa Kristusa nebemkamu Oqetu par S. mama da¬ rujemo , in ga amini 3 a vati jemo; in 3 .) ker 3ahva.lne molitve , ktere mauinak po S. obhajila mola, neso le 33 mamnaka ampak 3a vse , kte¬ re so dani S. mame ne le ve duha, ampak tuda va djana va svetem ob¬ hajila deležna. ^ pr. Kterem se sveto obhajilo ne dali , 3unej veliijah gršmriakov ? *^dg. 1.) Otrmkam, dokler ke pameta ne pridejo. 270 — 2. ) Takem, ktere imajo vso imeitano pamet. 3 . ) Jlolnikam , ktere pregalo kairlejo, ale pa ktere ve sebe nobene jedi ne obderxe , dokler ta mh stan terpi. Vpr. Kdo sme sveto obhajilo delita? Odg. Po navadnem smejcf le mauiuefai sveto obhajilo delite. Vpr. Samoremo tude samo ve duh! delescne bite S. obhajila ? Odg. Tude, tje imamo resmqne stel« Je3usa Kristusa prejete. Tako so bi¬ li , postavem , deležne darevana J®' jusovega na kriste tiste, ke so p? r tiegove smerte na sv®je persa ter* kale in djale : Gotovo, bffistj 1 Sin j e b i 1 to. Vpr. Kaj je treba po S. obhajile sto¬ rita ? Odg. Po S. obhajile je treba: 1. ) Je3usa vKristusa 3a tolekume do¬ brote-, de se je poniscal ke nam p rl ' te, poniarno 3ahvalite; 2. ) ga poniacno ve sebe molite; — 271 — io 3.) se mu vsega darevata ; {.) ga prosita, de s' sv®jo sveto gna- , do vedno va nas ostane; e 5.) vero , upane , lubs 3 an obudita , in vse storjene svete sklepe in oblube ponovita ; 6.) mu vse duutne in telesne potrebe toscite , in ga 3 a pom6q prosita. (Take molitve se najdejo va dobrah molitsvskah bukvaqah.) V. K-akd se spodoba posebno tiste dan svetega obhajila asiveta ? Odg, Tiste dan se je treba posebno, *•) vsega postopana varavata» in d®- bre, svete dela delata , svete bukve brata, in svfflje misla 3 brane imet* ; -"•) qe je mfflga, tuda popoldne varjer- kav ita, in qel dan va vetja po- boaenosta bita; 3.) vsega hruma in posvatnaga vesela; kar je mogotje , ogibata se. — 272 — 4 .) Od 3akramenta svete pokore. j „1 Vpr. Kaj pomene beseda, pokora , Odg. Beseda pokora pomene ali ijednost pokore, ale zakrament po¬ kore, ale pa 3adostevane 3a greli. Vpr. Kedaj je ijednost pokore? Odg. Takrat, kedar ijlanak greh bo kakor vse hudo sovraxe, obaealujci ga opusti', in nad seboj po 3aslu3(C- na tepe. Vpr. Je ijednost pokore potrebna? Odg. Mednost pokore je tako potreb¬ na, de bre3 ne ne nekole mogf> l l e odpuujena grehov 3adobite. Tude ve starem testamente se j e le s’ ijednostjo pokore in 3e 3aupan e |° va parhodnega Mesija odpuupene g rr hov 3adobilo ; in tude 3(lej se 3ah a ' ment svete pokore bre3 ijednosta p°' kore ne more vredno prejeta : atno p 3 3adobi' odpuujene, kdor 3akrament p°' kore gares prejete steli, in ga ne' 111 parlostnosta prejeta. Torej se bere vi | S. pisma: Pokoro delajte, 3 a k a) nebeuiko kra.lestvo je b 1 i 3 ’ — 273 — je djalJane3 Kerstnik a). l I e pokore ne boste delale, boste, vse p o- gublene, prave Js3us b}. Vpr. Raj je 3akrament S. pokore? Odg. 3 akrament S. pokore je poseben 3 akrament , ve kterem postavlena spovednik na bo> 3 tjim meste greurne- ku po S. kerste storjene grehe od¬ pusti, qa se jih resniqno kesa, vji- sto spove , in jih 3apustite in pravo pokoro delate sklene. Vpr. 3 akaj je ta 3akrament poseben 3a- krarnent ? Odg. 3 ato, ker ga je Je3us Kristus i3 nei3reqene miloste 3a take .ludl po- stavel, ktere gnado svetega kersta nehvaležno 3apravejo , in 3atorej i3 utevila i3vo.leneh spet vnoveq 3a- veržcne bite 3 aslu 3 tejo. Ta 3akra- Jnent je tako rekoq druge teacavne- iB 8 kerst, prave j o svete iqerkvene Uqem'ke. a} Mat. 3 , 2. b) Luk. t 3 , K, / — 274 — Vpr. K.do je postav.lene spovednik? Odg. Postav.lene spovednik je tiste maumek, kteremu mkof verne spp- vedevate praviqo da. Vpr. Iiedaj je postaval Je3«s Kristus ta 3akrament ? Odg. Po svffljim vstajens, ko se je apostelnam perkajal , vane dihnel in djal: P r e j mi' t e S. Duh a ; k o- m u r boste g r e h e odp n st i le t n emu so odpuujene; komur jih boste pa p e r d e r 3 £ a 1 e, n e- mu so perderaeana a). Vpr. Je 3akrament s,vete pokore vseffl gremnekam potreben ? Odg. 3 akrament svate pokore je ve no¬ vem testamente po Kristusove na- rsdbe vsem tistem greumekam po' tršben, ktsre so po S. kerste kak velek greh padle, in tako n»- dolaenost svetega kersta 3gubile. Vpr. Raj se prave pokoro delate l a) Jan. so, 22-23. Odg. Pokoro delata se prava ka Bogu, kteraga grama 3apus*amo , vernita se, svoje grehe sovraaeita in jih ob- acalevata, se jih ijisto spovedata in pobolurata , in 3ane 3adostevata. Tako je delal 3gub.lena sin va S. evangelji. Oijeta je bil 3apustil, svatje premočene s’ pregremtiam seivlenem 3 »pravel ; pmtlej 3ai|sl stradata , svojiga greha se kesata , se ka otjstu varne in Bu prava: (D<|e ! greuul sam va nebo m va vas : nesarn vreden vamaga sirni se imenavata , naj vam bom le , kakor ktera vaurah najemnikov a). Vpr, IColako raip' gre ka 3akramentu svete pokore ? Odg. Pet raip': 1.) spratravane vasti, 2.) kas aia grsvanga , 3 .) tardna sklep pobolmana, 4 *) spoved , 5 .) jado- steue ga greh, a) S p r a w a v a ri e vas t f. Vpr. Kaj se pra.va vest spramavata ? Odg. Vest spramavata se prava prc- a) Luk. t 5 . — 276 — miurlevate , kaj je ktere od 3adne spovede , ale pa od tisi ega qasa , kar je greh ^aijel spo3navata , greuiil. Vpr. Raj mu je treba storita, kdor hotje sv (D j o vest. prav spraurate ? Odg. Treba mu je, 1.) S. Duha na pomot] prosite , de ga ra3sv8t.l1' in mu sp030ate da , kaj in kako je greinik P
s in jsalost (ala grevanga ). , Vpr. Kdo sq kasa greha ? - Odg. Tjsta, ktera greh kakor nar*eqa hudo studa in sovrasea , in mu je i3 i sarina stal, de je grauiil in Boga raj- *a!il; in 3atorcj tardno sklene Boga naq veq ne ra33€alita. Vpr. Raku/na mora bita prava afalost nad greham ? Odg. Mora bita , j .J vg sari]8 , 2.) qe3~ natorna, 3 .) velika od vsaga, 4.0 nad vsama greha, in 5 .) s’ pravem ker- ujanskain 3 a up a n e m skleraena. Vpr. Radaj je sta!ost nad greham va sarrja ? Odg. Takrat, kadar greumeku ne lena jetike, ampak gares tuda' va sarrja 3 £al, de je Boga ra3xalil , in 3atorej tuda 3ares sklene sv®je 3tiv.lene po- bo.lrrata. Vpr. Radaj je xalost nad greham qe3* natorna ? Odg. Takrat, kadar jo S. Duh in ve- — 280 — ra, ne pa kaka posvetna misel ale qasna trkoda ale ijasen dobigek v2 serije greuneka obudi , in mu je greha 3at<> aeal, ker je scnim Boga neskfflntjno dobroto in lube3en «3- sealil in svaijo duuro pogubil; ne pa 3nt6 , de je per ludeh ve sramffltoi ale ye ijasno nesreijo in ujkodo per- wel. 3 talost po Boge dela pokoro 3a v e i j n o sc i v 1 e n e i prave S. Ap. Pave.l a). Vpr. Kako pravemo staloste, ktera j* le '33 vol ijasneh reip ? Odg. Natorna 3falost ji pravemo, ker ne neij bcosrjiga ve ne , ijc posta- vem. le 3ato scalujemo , de smo p° | grehe per ludeh ve sramaito ve kako drugo qasno nesreijo i n arkodo perule. Taka sealost nad gr 8 ' ham neij ne vela. Vpr. Ivedaj je scalost nad greham ve¬ lika od vsega? a) 2, Kor. 7, 10. Odg. Takrat, kedar je greumeku bol Kal, de je Boga ra3žalii, kakor de be bil vse na svete 3gubil. Vpr. Po ktereh 3namneh se pokaže , de irna greirnek žalost nad greham veliko od vsr»a? Odg. Po teh : i.) qe se gdej greif- neku nad vsem pregrsumem veselem kakor nad nar veqem hudem gnuse; 2.) qe se greha le 38 veliko serqno žalostjo in sramaito spomne ; 3 .) qe se vseh perložnost gretia 3vesto va- reje ; 40 qe j e perprav.len ra"d vse storite in terpete, de be le svrojo ne3vestmbo in nehvaležnost per Bo¬ ge ^brisal. l Ie grlu nek želi' , de be ne bil nekole greuiil , in be , a ko be belo mo- goqe , kar je storjenega, rad nestorje¬ vo naredil ; in qe je perpravlen rajna vse na svete tude ativlene 3gubite, tajuie vsem ludem 3amerete se , kakor Boga u:e s' kakem tude nar manire m greham radovo.lno ra3žalite; tak ima žalost nad graham veliko od vsega. — 282 — Vpr. Kadaj je »calost nad vsama grehe? Odg. Takrat, kadar je greumaku vsahi majhneh in velikah grehov aeal. Vpr. Kadaj je sealost nad greham s’ pravem kardanskem jaupanem skle- nena ? Odg. Takrat, kadar se greumak 13 pra- ve resniqne luhegna do Bogi svaijih grehov kesa, in va neskmnijno brnasjo milost 3aupa , de mu bo Bog gavoh Kristusovega nesk®nqnaga 3asluKC' ua grehe odpustil. 2 aupaj Sin, tv®ji grehe so te od- puujena, je djal Je3us a). Vpr. Je prava sarijna aealost nad gr«* ham potrebna ? Qdg. Tako potrebna je, de bre3 n® ne ne pobolurana , ne odpuujeiM grehov upata. Spreobernite in kasdjte se vseh avffljih hudobij, in vaura kervh]a vam ne bo ka pogub.lenu ,. prava Bog b). •—• Bogu vu/eij dar je start duh: star- a) Mat. g, 2. b) Eqeh. 18, 3 o. — 283 — lega in ponisenega serr)a ne boir 3 aver- gel, o Bog ! polje David a). Vpr. Ivolekera je prava , i^natorna Kalost nad greliam ? Odg. D vojna je, popolnama in nepo- polnama, 'pr. Kedaj je popolnama? Odg. Takrat, kedar igvira i 3 popolna- nia lube 3 ne do Boga; to je, kedar je greumeku 3 ato greha acal, ker je aeiiim Boga nega samo vetpao lubs- 3sn in ne^regeno svetost in lepeto, ktero bo.l od vsega .lube, ra33talil, in terdno sklene, Boga nikdar veq 38 nobenem greham ne ^Kalite. 'pr. Kedaj je nepopolnama? Odg. Takrat, kedar ijvira i 3 nepopol¬ nama , to je, vse bo.l slabe lubejna Oo Boga; ale kedar je greumeku gre¬ ha 3 ato. stal, de je atnim Boga ne¬ ga \eqno svetost in dobroto ra33£a- 1‘1; pa tude 3 ato , de je greuis ne- a ) Ps. So, ig. — 284 — besa 3gubil , tar pekel in tako od k- ( be3m'vega Boga vetjno 3 aver 3 ten bi¬ te 3 aslu 3 tiJ. Ve nepopolnama k- b«3ne in »raloste nad gr«ham je ®e nekej lastne lube3ne in lastnega dobiijka, in ne 3g®.l in sama ijisU 1 labe38ii do Boga, kakor vs popob nama. I 'de jo bol tjista lube3en , bo.l po- 1 polnama je sealost nad greham, in - je meu qista .lube3en , meta popolna - 1 ma ie Kalost. 1 i Vpr. Imd ijlcDvek lahko popolnaniai ; ale nepopolnama sealost nad gršhatSi 1 ktero hoije? Odg. Nema, ampak S. Duh vlije v2 serr|e ijloveku pravo in popolna 1 " 3 lub®3en in popolnama acalost > ia( ^ greham, komur in kakor hoije; gl®' rek pa se mora po qista lube3na 3 2 b(D 3 €jo gnado pridno in i 3 vse moli 1 per3ad«vate. Vpr. Se popolnama atalost nad greha " 1 vselej p; ei] 3adobi ? 2 85 — Odg. Veqdel se le poijass, 30 velikem trudam , perjadevanem , premageva- nem , s’ pokoro in s’ stanovitno, poniteno molitvejo 3adobi. Poqase pela Bog veqdel qIoveka ke pravemu spo3nanu , ka stanovitne¬ mu spreoberiaetau in pobo.liranu , in ga od negovega pregrdumega stanu in od pogublena rdire. Od kutnrja je veq~ del le slaba, 38)0 nepopolnama lube- 3211, in pcDtlc j qedale terdnejure in bol popolnama , kakor Bog po sv®ji svet* modroste gnado greuineku daje, in je >)l®vek napelevanu bmaeje gnade bol ale men 3vest in pokoren. Nebeir- ko k r a .1 e s t v o silo terpi, in le silne ga 3adobs, prave J83us Kri¬ stus a). De se grduinek po] navadnem res le Poqase , in malokedaj naglo od svmjiga Pregrdirnega seivlena spreoberne , nas Ul |i S. Trid. 3b®r. b). Po nauke tdga svetega 3b®ra je ujest stutpen , po kta- rs H Bog odraujene po navadnem in Vi! qddl ke pravemu spreobernenu in °praviqenu perprav.la: 1.) vera ; 2 .) 3ve- a) Mat. ti, 10, b) T r id. 3bmr. sej. 6, p. 6. 2 86 — lfqaven strah pred bmacjo pravico in sffidbo ; 3 .) 3aupane va usmi.lene bfflitje javolo nesko>nqnega jasluaeena Js3iisa Kristusa; 40 lubs3en ve Boga ve 3a- qetek vse svetoste in praviije; 5 .) kes in aralost, stud in sovrautvo greha: in 60 terden sklep novo stivlene 3a- qet» in po boMjih 3apovedeh asivšte. I. Vera. Greirnek sliire btDSfjo besedo , b®arje ob.lubc in atugane , in S. Duh ga ve serije 3budi in gine, de vereje 3a resniijo vse, kar je Bog ra- 3odeI. Vera je 3aqetek pravega spre- obemena, pobo.ltrana in opravičena, in 'je tako potrebna, de se bre3 ne tjelo nobeden 3ares ke Bogu ne spreo- berne ; 3akaj verevats mora, ktere hoje k e Bogu p rite, pra¬ ve S. Ap» Pave.l a). In ta vera je p o- ni sena : spojna ijloveuiko preveliko revujeno in slabost, in b® 3 *jo ne3m«r- no vsegamogoqnost, svetost, praviijo. resniqnost , in negovo vsqno usmile- ne; je ariva, terdna, in se ve sveteh deleh kmale godeva ; in tude tj e 1 a , to je, vse vereje, kar in kakor je Bog ra3odel in ob.lubil, in kar ljerkev uqi, in posebno de 3amore le po Kristusovem a) Mebr. ij, 6 . — a8 7 — ■ nesk®ni[nBim 3 ashi 3 tens in poprave ve¬ re in .lubegne opraviqene dosege. II. 3 v e 1 1' if a v g n strah. Ko grštimek svoj hudoben stan vida , kte- K je b® 3 «ji vole in ob.lnbe ves naspro- ts, ga strah obide pred bmsejo pravi¬ co in s®dbo. Ta strah pride i3 vere, in je od 3aqetka spreobemena nekte- rem potreben , de sv®jo nesrego 3 eivo i(ufejo in vidgjo. Alg pgr tem ne sme “State , ampak mora III. Tu'de 3aupane imete, in ga ima po gnade S. Duha ve ba>xje nejkamgno usmi.lene, de Bog greirng- lu javo.lo terplena in 3aslmtena sv;uji- ga Sina , nairega odreirenika in 3ve- liijarja Je3i’.sa Kristusa grehe odpu¬ sti , po negove ob.lube. Bog pra- v *: He so vame grehe redege , k a- kor iskerlat, bodo bele kakor sneg a). 3 drave ne potrebujejo gdravni- ampak bolne b). •—• Sin glo- tmka nd perirel diiiu pogub.lat, am- pak gveligat, prave Je3us c). — In: *dtroqiqe mcDji ! to vam piirem , de na gremetč. Me je pa ktere greifil, imamo kesadneka per Ogete Je3usa Kristusa ») l3ai. i, 18. b) Mat. g, i 2 . c) Luk. g, 56. a88 — praviqnega; on je sprava 3a naure gre¬ he, in ne le 3a nauie, ampak tude 3a grehe vsega sveta, prave S. Ap. Ja- ne3 a). — Pridete ke mene vse, ktere ste obteacena , je3 vam bom polajural b). ■— 3aupaj sin, (hi|i ) , tvo>ji grehe so te odputifene , je djai J63US c). — Vesele je ve nebeseh 3avo.l enega greur- neka , ke pokoro stori", bol kakor 38- voi devet in devetdeset praviqneh, ks pokore ne potrebujejo d). — Tak greit- ‘r.ek, ktere svatjo nesretjo in slabost pritv spogna, in ve Boga 3aupa, 3»- ijne ke Bogu i3 serija jdihevate, ga ponižno p orno je prosite, in se skerb- no perloatnoste greha varevate. Tatjt- ga skorej jjelo ne treba ke molitvs perganate, ale ga molite uqite, nego- va revujena in slabost ga sama per- gana, in pomoqe bomje prosite uip Dokler greureek ne mole, se tude ne spo3nd, in se ne misle ure spreo- bernite ; gnada botatja ga ure ne 3hudi' la, ih ati ve vere ure nema. — IV. L ubsjen. Greurnek po ra3' svetlene in gnade S.. Duha 3bujen, d fi vereje, kar je Bog ke nauremu 3veh- a) 1. Jan. 2, 1. b) Mat. 11, 28. 9,2' e) Luk. 8 , 48. itd. d)^Luk. 1 5 , 7 * — 289 — i|ann ra3odel, in spevna , kako deleq je 3au'eJ, in se bojarje smdbe boji; pujt- lej pa, ko baaaeje usmilene in negovo lube38n premimluje, ka 3aupanu obu¬ jen, de par Boge je pomoi] in odra- irene, 3aqne Boga, nega vir in 3aqe- tek vse pravirje, in svetoste lubita. l Ie l)o.l lastnosta bojarje in negovo preve¬ liko lub®3en do nas, ka noije nauaga pogub.lena ampak 3veliqane , premiui- liije, bo.l raste ve lube3na do Boga : in te lub83an je i|eda.le ipstejma in bo.l popolnama, kolekor bol Boga spo3nd. I3 lubs3ne i3V)ra V. Ilas, stud in sovrairtvo gre- I ha. 3 Cal mu je, de je greh delal in Boga ra3aralil; sramuje se svmje nehva- lcjfu osta Bogu 3a tolakan bojarjih do¬ brot; rad ba vse nestorjeno stori), kar je storjenega; rad ba vse dal, ako ba belo inogoije poprejmno nedolžnost s pet 3adobita ; pai^adeva sa vso 38 gre- ham 'storjeno mkodo popraj ata , inpo-- hujuane poravnata, in sklene rajutavse ta sveta 3apustita , vse tarpeta, in tu- ^ »ivlene rajna 3gubita, kakor bffljrje 3 a povgde me kadaj prelomita in Boga r M>falit8. In kar sklene, tuda stori; §reh namreq VI. popolnama 3apusti; novo n — 2 9 0 — acivlene 3aqne, po boiejih 3apo\8deh 3 fi\i, in tako Bogu 3vssto sinite, in ve S. 3 akramenteh opraviqene 3adobi. Tako pe.la Bog qloveka veijdel, ke pravemu stanovitnsmu spreoberne- nu. INovo serije mu da, de greh stu¬ da in 3apusti, in Boga ne le 3avo.l ne- goveh dobrot, ampak nar bol 3avo.l nega samsga lube ; in tako je qlovek spet boieji otrok in jerb veijnega ativ- lena. Prava , popolnama lube3sn do Boga je krona in sad vsega , in po ve- likoste lube^ns je qlo\ek Bogii dopad- lev. Je3us je djal od Marije Magdale¬ ne: Ne je veliko odpuujenega, ker je veliko 1 ubila a). Bre3 lu- be3n8 pa ne mogoqe odpuujcna in opravitjena 3adobit8. Kdor ne .lu¬ be, ostane v a smerte, prave S. Ap. Jane 3 b). Pravo serija spreobernene je nar veqe dobrota boitja in posebno delo boieje vsegamogoqnosta in lub^ne; ker pregršumega in hudobnega qlove- ka, boiejiga sovraieneka, veijnega po- gublena vrednega tako spreoberne in prenaredi, de je potlej svet boitji otrok in dedeq veqnega 3 eivleha. a) Luk. 8 , 47 - b) i. Jan. 3 , i 4 - Vpr. Kaj nam je treba storite, de po- polnama .lubejen 3adobemo, in se s.v®jih grehov popolnama kesamo ? Odg. Treba nam je, i.) Boga 3a to tolekuino in nar vetje gnado in mi¬ lost nepreneliama prosite; 2.) več¬ krat prav premislete, koga de 32 greham ^atalemo, in ve kolekuino nesretjo se gakopamo ; in 3 .) sealost nad greham veijkrat obudite. Vpr. Koga je tedej greruneku ob krat¬ kem treba, de je po brnšeji postave in ob.lube vreden odpuujena gre¬ hov ? Odg. Treba mu je vsaj 3aqete Boga, studeneq vse pravhje in svetoste resnično lubite, svatjih grehov sc kesate, pobo.lirane sklenite, in le po Kristusovem neskcDnijnem 3aslu- acene svmjili grehov odpuujena upa¬ te, in gakrament svete pokore pre¬ jete. Vpr. Se 3adobi pretjej odpuujene gre¬ hov , imej ijlarvek popolnama ala — 292 — nepopolnama lube38n vs Boga, in afaiost nad greharn? Odg. S’ popolnama .lube3najo in aea- lostjo nad grčham 3adobi' ql®vak odpuufene vselej, tuda predan 3a- krarnent svete pokore prejme, ip ima resniqne aee.le , parloaenosta pa ne, ta 3akrament prejete; 38 nepo¬ polnama lube3najo in aealostjo nad greharn pa 3adobi greumak odpuuje- ne le va 3akramenta svete pokore. Tako uip S. Trid. 3b®r. a). Vpr. Ala sam strah pred veijnam po- gublenem bre3 ■lube3na do Boga n« 3ad®sta odpuu/ene grehov 3adobita? Odg. Sam strah pred veijnam pogu- blenem bre3 rasniijne lube3na do Boga ne 3ad®sta odpuujene grehov 3adobita; ker sam strah sarija ne spreobarne. Tak ql®vek se ne boji gramita , ampak goreta , prava S. Av- guirlin. a) Trid. 3b®r. sej. 14, p. 4 - 1 — 2 9 3 — Vpr. AIb tedej strah pekla neq ne vela ? Odg. Strah pekla q!oveka od greha odverne, in ga ke prave lubejne jerpravla, 3a to je dober ; seijer pa taka stalost nad greham , qe n« lube.3- ne ve ne, neq ne vela. Popolna- ma lub«3en preatene strah, prave S. Ap. Jane3 a). Vpr. Kako sc'prava aralost nad gre¬ ham 36 besedo obudi ? Odg. Prava stalost nad greham se 36 besedo, postavam, takole obudi: Moj Bog! i3 serija me je aeal vseh majih grehov , ker sem arnim tebe svajiga iube3nivega Boga, nar veqe , nesk®nqno dobroto in svetost , kt.s- ro i3 serija lubem, rajsealil. Tardno sklenem s’ tvajo gnado svaje aciv- lene poboluiate, in rajire vse pre- terpete, in tude ijelo umrete, kakor tebe svajigaBoga, nar vikire dobroto a) 1. Jan. 4 ? in lep®to, s' kakem greham veij li¬ stali te. Daj me pomoq ta svoj sklep spolnite ; to te proseni po nesk®mj- nem 3aslu3fene tv®jiga b®3€jiga Sina naurega odretirenika in Gospoda Je- 3 usa Kristusa. Amen. Vpr. Je treba veijkrat popolnama kes in sealost nad greham tako obudite? Odg. Prava sralost nad greham je ve s e ni e , in mora ve serqe . tako stano¬ vitna bite , kakor lubegen ; vendar pa jo je treba tude 3 e besedo veq- icrat obudite, de se svodih grehov kesate vadeino, in se ve serrje qe- dale bo.l vnemamo ; posebno 1 ) preden nam je kak svet 3 akramcnt prejete; 2 .) ve smertne nevarnosti; 3.) dfflbro jo je tude vsak dan , poseb- no 3veqer, preden spat gremo , obu¬ dite. . c) T e r d n e sklep. Vpr. Kaj je terdne sklep ? Odg. Terdne sklep je resnična vola — 2 9 5 — svatje aeivlene poboluiate in neij vet{ nc grenite. Vpr. Raj stori , kdor ima terdne sklep? Odg. Kdor ima terdne sklep , se i.) vseli grehov * in bliaeneh perloitnost in nevarnost greha 3vesto vareje ; 2. ) pregreuino nagnene va sebe kroti in premaguje, hudo navado opusti, in se gnado b®3ejo ohranite 38 vse¬ ma potršbneme perpomoijke , 30 mo- litvejo , s’ p®stam , itd. per3adeva ; 3 . ) ptuje blago da na3aj , in nkodo : poverne; pohujnane , ka ga je 35 greharn naredil, poprave, kar mo- re, in opravlane prekliije ; 4. ) vsem svffljim l^aralnikam in so- vraKnekam ig serifa odpusti; 5. ) vse dolsenoste svatjiga stanu 3vesto spolne. In 6. ) ima vso skerb toleko datbrega sto¬ rite , in toleko hudega , tude od dru- ieh odvernite, kolekor mu je mo- goqe. Vpr. Raj je perloacnost greha? Odg. Perloarnnst greha so take oko- leujene, ktere iiloveka ale same na sebe, ale pa 3avol slaboste tistega, ktere je ve nih , ve greh vlšijejo, ije se ravno 3ares ure ne greun. .Vpr. Kolekera je perloacnost greha? Odg. Dvojna je, bliatna namrai[, in pa da.lna. Vpr. Ktera perloatnost je bliatna ? Odg. Bliatna perloasnost so take oko- leu[ene, ktere so temu ale unemu ijloveku tako nevarne , de ve nih bre3 greha skorej ostate ne more. Vpr. Ktera je da.lna perloatnost? Odg. Da.lna perloatnost so take oko- leujene, ktere nam ravno neso tako 3elo nevarne; pa be nas vender po¬ pase utegnile ve greh jape.late. Vpr. Smo dolacni perloatnost greha 38- pustite ? Odg. Bllatno perloatnost. smo dolatni, nam je le mogoijc , bre3 vsega odlaura- na pod smerlnem greham 3apusti- te ; i[e nam je pa ne mogotjc 3apa- a 97 — stita, jo moramo pa vsaj va dalno spreobarnita; to je, tako od sebe odganata, de nam trkodvala ne bo. Kdor nevarnost .lube, bo v a nevarnoste kont|an, prava S. Buh a). In Kristus nam 3apovš : *{e te tvoje oko, tvoja roka ala no¬ ga pohujira , ^dera , odsekaj , in var- 38jo od sebe: bo.lura ta je bre3 ene¬ ga uda ita va seivlcrje , kakor 33 vsa- rna va pogublene b). — Da.lne par- dsrnosta- pa se na »veta ne moremo popolnama ognita. Vpr. Ivako se pregreume navade pre¬ magajo in opust« ? Odg. Pregreume navade se premagajo in opuste 39 molitvajo , 30 3branam , «d posvatnaga vesela loqenam stiv- lenem, 30 branem svetah bukev, posebno svetega pisma; s’pogostem preiniui.lavanem poslednah raip' : smarta , sodbe , veunosta , in dru- a) Pridg. 3 , 27. b) Mat. 5 , 2g-3r, n 3 3eh verneh resnirj ; s’ spokornem in delavnem aeivlertem, in s’ qed- nostme, fetere so pregrešne navade nasprote. Tako je postavam trdnost poaereuinoste , ponisenosi napuhu, krotkost jG3e in togote , sramoae.livost nesramnoste nasprote , itd. Vpr. Kako 3adobi' greumek pravo, terd- no vo.lo pobo.luiate svoje adv.lene? Odg. Tako , i.) qe Boga 3a to gnado prose ; 2.) qe vei[krat prav prermsle, in se prav ativo pred oqi postave vrednost in sretfo boaeje gnade , ke je bobre od vseh dobrot; in nasprote irkodo in nesreqo tude nar mamrega gre¬ ha , ke je 3a dumo veqe, kakor vs« hudo na svete. d) Spoved. Vpr. Kaj je spoved ? Odg. Spoved je kesa polna obtoatb* svojih grehov pred postavlenem sp«' — 299 — vednikam, 3adobita od nega btoseji- ga namestneka odvego grehov. ^le se svmjih grehov spovemo, je Bog jvest in pravilen , nam jih od¬ pustite , in nas od vse krevirpe oipstite » prave S. Ap. Jane3 a). Vpr. Kakuma mora bite prava Bogu do- padliva spoved? Odg. Mora bite, i.) poniscna , 2.) tai¬ sta, 3 .) ragloijna, resnična in bre3 3vijai{. Vpr. Redaj je spoved ponižna? Odg. Spoved je ponissna, kedar se greumek s’ pravo atalostjo nad svcoji- ma grehe , in 36 veliko sramroto spo¬ vedniku svcojih grehov obtoace, in se negove s®dbe, kakor hudodelnek sv®jimu sodniku volno vda , in sv®jih grehov na druge ne 3vratpa, drugeh ne dolMi' in se ne Ogo¬ varja. Vpr. Redaj je spoved 91’sta ? Odg. Spoved je ipsta, kedar se greut- a) 1. Jan. 1, 9. - 300 r— riek vssh svojih ne ure spovedaneh smertneh grahov 3vesto, odkrito- serqno in bre3 perkrivana obtoste, takti, kakor se jih je mogel po prid¬ nem in ^vestem spraurevane svatje vesti spomnele, in nobenega ne 3amolqj. Vpr. Kedaj je spoved ra3loqna, resnič¬ na in bre3 3vijaq ? Odg. Spoved je ra3loqna , resnična in bre3 3vijaij, i.) kedar greuinek ujIs- vilo velerjeh grehov in okoleuje- ne, ktere greh poveličajo ale po- mamcajo , ale pa ve dregaqnega spremene, pove, in neq ke temu potrebnega ne 3amolqf. Vender pa qloveka, s’ kterern je greuril, naj na imenuje, in tude neq naj ne pov®) kar be qaste koga utkodvate utegni¬ lo. 2.) Kedar listo, kar prav ve, 3 a tako pove; kar pa priv ne ve, re- qe, de ne ve prav ; in greha neq na lepu'a , ne Ogovarja in ne 3akrlva. Vpr. Vela spoved, qe greutnek kak ve- lek greh, bode i3 strahu ale pa '3 I sramosdivosta. 3amoli|f, ala pa kake potrebne okoleupane greha par spo¬ ve d a ne pove ? Odg, Ne \ e.Lti, ampak nov velak greh stori tak , ker gakramentu svete po¬ kore veliko neijast naredi. ^ ] r. Raj mora tak storile, ktere je par spovada kak velak greh, boda i alau[, i3 strahu, sranioJfiivosta , ale pa 13 3aiukHrnpste, 3amolqal, ana poravnate noqejo; 3 . ) ktere ve sovrau tve acive, in se s svffijim bliaenem spravete ne mislejoi 4 . ) ktere so radovo.ino ve velirjeh) bIi 3 E).teh perloaenosteh greha, ale ve ! kakah velhjjeh pregreutneh navadah) in jih ne opuste; 5 . ) ktere 3a svatje grehe pokore delate noqejo. In 6 . ) vse, ktere ve smertneh greheli * l ' n ve, in se, pobo.lirate se, neijne per- 3adenejo. e) 3 a d o s t e v a n e. 'pr. Raj je 3 adostevane 3 a greh, kte- rega je ke 3 akramentu svete pokore potreba ? Odg. 3adostevane 3 a greh so tiste po¬ kore, ktere spovednik greumeku 3 a spovedane grehe naklada. 'pr. 3akaj se 3 a spovedane grehe po¬ kora naklada ? Odg. 3ato, i.) de greirnek sv®jo aea- lost nad bararjim ra33ea.lenem, in nad seboj spokornega in sprcoberaenega duha pokaate; Jl ) de s’ pokoro greh sam nad seboj tepe; "■) de 3aslu3tene ijasne irtrafenge na¬ jest veipieh dostoji; in de je ve perhodno bo.l varen in skerben, in pred greham besei. — 3 1 o — Vpr. 3 amore ql®vek i3 sv® je motp Bo¬ gu 3a svffije grehe 3ad®ste storita? Odg. Ne 3amore, ampak le po Kri¬ stusovem nesk®nqnem 3aslu3eene 3a- dobe pokore, ktere spovednik greir- neku naklada , ale ktere skesan greu- nek sam na se v3ame , svrojo vred¬ nost. Torej je treba le ve Kristuso- j vo 3aslu3tene in 3adostene vse 3au- : pane postavate, in ve nem, kakor 1 d®bro dervo, vreden sad pokore ro- j dite, , Vpr. ^emu je greuineku 3a sv®je gr«- he 3adostevate, ker je Kristus ne* i beutkemu Oijetu 3a name grehe 3 3 ' 1 d®ste storil ? Odg. Tude ute greumeku je 3adostevat8t j i.) ker mora, kdor boije Kristusovega i 3aslu3rena delearen bit^, ve Kristuse pokoro delate, in se, kar morei s per3adjate, de ve djane sv®jo st 3 ” f lost nad b®xjim ra33ealenem, in spokornega in spreobemenega duh 3 j, nad seboj pokaaee ; 1 J.) ker Bog greumaka , k ter h mu greh in veqne urtrafenge odpusti', d®sta- krat we qasno urtrafuje. Parve qase karupanstva so se greui- itskam 3a velike grehe silno velike in leske pokore nakladale, de so greu/na- ta velikost svmjih grehov bo.l aeivo s P03nale in obqutila. Ta duh pokore .»stane ve Kristusova rperkva vedno. 3 akaj tuda 3dej hoqa rjerkav, de se 3a Mike pregrehe velike in te^ke poko¬ le nakladajo in delajo, in se 3a velike hudobije 33 majhno pokoro Bogu ne 'Nore 3ad®ste storita. Nekadaj je bila va rjerkve oqitna 111 skrivna pokora va navada. 3 a oijit- 116 velike pregrehe se je oijitna, 33 skrivne skrivna ( qase pa tuda oipitna ) Pokora delala, po previdnosta uikofov ln spovednikov, in po potreba greur- Nskov in qerkve. 3 nane so urtira stffipne, po kterah so s.e nekadaj velika greutnaka ostro pokorila , predan so ka svetamu ob- »jftu smela parstopita, in s’ ijerkva- 1 ° in ga Bogam spravo 3adobita : st.®pna l°kaiia, posluinana, na obrage leata- 114 , in stana. - 3l2 — I. J o !i a n a. Je ktere tako ne¬ srečen bil, de je ve veliko hudobijo in pregreho padel, veliko pohujmane dal in kerujanstvu veliko neqast. nare¬ dil , je tak 3aslu3fil kakor mertev in mkod.lev ud od rjerkve loqen in 33- v e race n bite. In to je tako rekoij sam 3ares storil , ker je s’ pregreho *i' ud ijerkve bite nehal. Le qe je pra¬ šil , je bil ve pokoro V3SL Pred per- kev je smel prite, ve rasovnek obl®- ijen , in dmstekrat s’ pepelam potrs- sen ataleval in jokal, in verne, kters so ve rjerkev. ude, pr®sil , de be molile. Oijitne molitve ve rjerkve p® se 3a take tre neso molile , ampak ver¬ ne so sami per sebe 3ane Boga prosi¬ le. Besede b®3fje tude me 38 drugem? verneme neso poslumale, in ve t«m stane so veijkrat eno ale veq let beli, po velikoste svmjih grehov in po prid' noste , s’ ktero so se tukej pokorile m pravo stalost in poboimane ka3ale. To je bil 3ai[®tek pokore. Tukej so bel* vnovsij na rjerkev nave3ane, de so mertve udje ve nensm seivlene sp® 1 osivele , se poijase 03dravele , in »T pot 3yelii|am perrnle. II. P oslu® an a. Ivedar so vik' me duhovne pastirji videle v de je greur . — 3i3 — n?k na parva st®pna storil, kar jo mo- 0 gel, in de 3ares aeeli pokoro storita in e se popolnama pobolinata, so ga pmtlej , va r|erkev pustile, de je smel b®3ejo 1 besedo 38 drncema vernama ppsluii/ata. Dala par vrateh , kamor so tiida neje- 1 vernaka smela prite , je bil 3a lake po¬ seben kraj o dl oijen. Kakor martvo dar- '6, ka 3ai[ne spet kako vejarjo poga¬ jata, in se spst oxiv.lata , uman vart- nar uikropi, in ima skprb 3an, tako ijerkav^a greumaka. 3 ’b®Kjo besedo Ja je na druga st®pna 3aqela urkropita , •n oaeivlata. Pa'pred daravanem so mo- §1 s vsa taka 13 rjsrkve it a , in tuda ire tulcej se 3ane oqitne molitve va qerk- V S nsso molile , in duhovna rok nane te nsso pokladala. Tuda va tem kraji i s ° grsumaka velikrat eno, ala \eq let '•'ogla bila. HI. L e Kana na ob ra 3 a. Ko st) maujriaka stanovitnost tarjali spo- Ikbrnakov videla, so jim parvolila, de so se smela ve rjsrkve viure .pomakni¬ li kjsr je bil kraj 3ane perprav.len , T se mu je kraj leaeana na obra- 3 e djalo. Tukej na tretji st®pna so kle- ala pa qa!o na 'obraje legala , in "•sumaka sq roke nane pokladala - in na je starme 3asramaval, tri leta —- kdor jih je tepel, 7 let va pokora, itd. I3 tega se vida duh rjerkve par Pokora. Nektera neso bali prej kakor f>a smartna postela ka svetemu obha¬ jilu puujene , posebno ije s d postorje¬ ne pokora spet padle. Od ijasov apostalnov d© tretjiga stoletja po Kristusa , in pa spet va o 2 3 j G — danaunaam pasa je qerkav modrosta in previdnoste spovednikov pustila grein- nel.am potrebno pokoro nakladate , po¬ sebno . ker je oiptna pokora nehala. Tode nikdar se ne sme duh qerkve ve nimar puujate; ta duh je 3mirej eden in enak, pobo.lujane nainreij greumeka in 3adostene 3a greh , desa- ravno se 3 unane dela pokore po po¬ trebah pasov obrapajo. Ker S. Duh qerkev btaatjo vlada, ji moramo ve vsem vedno pokorne in podloatne bi¬ te , in 3a velike grehe tude veliko po¬ koro rada delata. Kdo ba neka vsega rad ne storil , de ba 3adobil odpuuje- ne grehov in vepno 3veliqauc? — Vpr. Je 3adosteiie potreben del 3akra- menta S. pokore? Odg. Tako potreben del je, de be brc 3 tega,,qe ga je le m®qe opravete, ta 3akrament qel ne bib Vpr. Ivtere pokore se greumekam na¬ kladajo ? Odg.. Molita, postita se, in vbogaim« dajata se jim naklada; in pa tuda uie druge pokore po velikosts >n lastnosie grehov se ji n nakladajo. — 3i 7 — Vpr. Kako je treba pokoro opravlate ? Odg. Po koro je treba, i.) poniarno, 2.) 3vesio, kakor jenaloacena, in 3 .) prerj ko je ma)qe, oprat.late. Vpr. Je treba, de se gretrnek tude sam kej pokore naklada? Odg. Treba je, i.) ker spovednik 33- vo.l natre slaboste, ale pa i3 ka- i}eh dru3eh previdnost gretrne- ku ne naklada vselej pokore po me¬ re greha: torej gretrneku tre marse- kaj pobrisate ostane; 2.) ker smo dolsenl po Kristusovem pove.le vre¬ den sad pokore rodite. Vpr. S’kakeme dele se ue da poveril lialoaecne pokore posebao Bogu 3a- dostevate ? Odg. Tude se tre da 1.) 36 molitvejo , s’ pcDstam , 36 vbogajmedajanem ; 2.) 38 dru3eme dffibreme dele, ke se i3 te misle store ; postavem , kake- niu bolniku stretje, komu ve kake reqe pomagate , ale pa per S. matre bite , itd. 3 . ) 3 3 brhkostma in 3oparnostma, ka jih va duha pokore ponixno in po- tarpese.Hvo tarpamo; in 4 . ) S’ ljerkvenama odpustka. Perstavak , od odpustkov. Vpr. Kaj je odpustak ? Odg. Odpustak je odpuujene i|asnah uitrafeng, ka jih je tu da po odpuuje- nem greha va sadanam acivleua , ala po smarte tarpeta. Va3akramenta svete pokdre 3ado- bf spokoran greuinak odpuujene greha in veijnah ujtrafang; ostanejo pa uie tjasne mtrafange. Te i3brisata nam ijer- kav naklada pokore va 3adostavane» ktere rjerkav greuinaku odpusti, ala pa ne, kakor je karjega polajuika vreden, ala pa ne; in to tude pred Bogani ve¬ la, kar rjerkav va Kristusovem imena greuinaku naload, ala odpusti. Vpr. Kaj nam je 3apovedano od od¬ pustkov veravata ? Odg. Dve raip nam je 3apovedano od odpustkov veravata, 1. ) de ima katolemka i]erkev od J«3u- sa Kristusa oblast odpustke dajate, po Kristusoveh besedah: Kar bo¬ ste na 3 e in J e 3 a v e 3 a I e , bo tude ve ne bese h 3kv«3ano, in kar boste na 3 e m 1 e r a 3 v t— 3ale, bo tude ve nebes e h ra 3 v« 3 ano. 2. ) de je koristno in dcobro odpustke 3adobite, ker se tude amime 3a gre¬ he 3adostuje. Vpr. Ale rjsrkev gremneku 38 odpustke dolžnost odpusti , 3a grehe pokoro delate ? Odg. Ne odpusti' mu , ampak me le bol hoqe, 1.) ve nas duha pokore obudite in vnete, in p d' pridnost ob- darevate , s’ ktero pokoro delamo ; 2.) name slaboste in ne3mo3tnoste na pomoq prite, ker qase ne moremo toleko pokore delate, kolekor je 33 grehe treba. Nobeden se po tem takem 3dej ne tnore izgovarjate in reqe , de mu ne JOcDqe pokore storite, de je prevelika ‘n preteaeka; ker mu rjerkev , kar Z — 320 — slaboste ne more, ve b® 3 ejim imena odpusti. Vpr. Tesa nam je po sedaneh ijerk- veneh postavah treba , de odpustke jadobsmo ? Odg. Treba nam je, i.) de smo ve gnade bmstji , in de torej Zakrament svete pokore prejmemo ; 2 ) de prid¬ no pokoro delamo, in storemo, ko- iekor moremo; in 3 .) de vse 3vgsto spolnemo , kar nam rjerkev ke 3&- dob.lenu odpustkov veleva in odkaate. Vpr. Kolekers so odpustke ? Odg. Dvojne so, popolnama in nepo- polnama. Vpr. Redaj so odpustke popolnama? Odg. Odpustke so popolnama, kadar nam qerkev vse ipasne ntraferige , kiere sc nam 3a pokoro nakladajo, odpusti. Vpr. Redaj so odpustke nepopolnama? Odg. Nepopolnama so odpustke, ke- dar nam jperkev ne odpusti vseh) ampak le nekaj ijasneh ujtrafeng, ktere se nam 3a grehe nakladajo. — 3 v — Tako so, postaven! , odpustke 4 « dni, enega ale veq let. Odpustke 4 o dni, enega ale vcq let so odpuujene: ijasneli ©trafeng in pokor, ktere rjerkev greuineku. 3a ne- gove grehe nalo*] , ale mu jih nalo- »ite ima, de be jih 4-0 dni, eno ale veg let opravila]. Nektere be mogel 3» svatje grehe po ijerkveneh postavah , po velikoste in ©levile grehov, de be 3aslu3fene qasne ©traienge i3briseval, qeIo ari v len e pokore opravlate. Ale mar- sektere be morebite ve dolge in ostre pokore obupal in omagal. L Ie tedej tjltD- 'ek stori, kar more, in kar mu rjer- kev 3apove, 3adobi odpustke 4° dni , in ©e vei( , in qase tude popolnama. In to tude pred Bogam ve.la, kar mu t]erkev ve Kristusovem imsne odpu¬ sti. Setjer pa be mogel gre©nek ©e na unem svete terpete , qe be ve tem seivlene ale ©trafeng in pokor ne dostal, ale pa odpustkov ne 3a- dobil. Vpr. Od kod ^virsjo odpustke? Odg. Odpustke ^virajo i3 nesk 3 fjo 3adobit. Apostel- nam svmjim namgstnekam je pmtlej 3roi|il vso oblast , ktera je ke pobo.lira- du in posveijenu i|loveu/kega rodu po¬ trebna, to je bffiatjo oblast., Audi uqi'ts in kerupevate , spokorjenem greirnekant grehe odpuujate, nespokornem pa per- deratevate, kreh in vino ve aeivo tol <5 in ve 3 rivo kri Je3usovo spreminate, vernem svete 3akramente delite, in druge lepe, svete naredbe in postave 33 i — I kristjanam ke vernemu 3vel(i|anu na- rsjatp. Vso to oblast so svete apostel- ne svotjim nastopnekam uikofam , dru¬ gem mauinekam pa in duhovnem je le nskoleko groiple , ko so po Jejusovem povele roke nane pokladaie , nad nima molile , in jih tako ve sveto opravilo posvetile. S. Ap. Pave.l opomina irkofa Timoteja, de naj postave mauneke rekoq: » Obude spet gnado brnaejo, ktera je po poklade inrojih rok ve te¬ be a). In pa: Na nekoger kmale rok ne pokladaj, de ptujih grehov deletten ne bow b). ” — Aposte.lnam in vsem maumekam je djal Je3us: Pojdete po vsem svete; ojnanujte evangeli vsem stvarem c). 3 apovedal sveto mauio Bo¬ gu darevate rekotj: To delajte ve moj spomin d) ; in vernem grehe odpuuja- 18 ale pa perderatate: Prejmite S. Du¬ ha; komur boste grehe odpustile, ne- ntu so odpuujcne ; komur jih boste pa perderaeale , nemu so perderaeane e). Tako mkofe in maumeke tre dan danaune posvetpijejo , de imajo od Je- a) 2. Tim. i, 6. b) r. Tim, 5 , 22 c) Mark. 16, i 5 . d) Luk. 22, ig. n) Jan. 20, 22-23. 3usa Kristusa duhovno matrensko ob¬ last. vernem ke pridu. Vpr. Kdo sms mauineke posvetfevate ? Odg. Le trkofje smejo utkofe in druge mauineke posveqevate. Vpr. Kakuinem je ta 3akrament de¬ lite ? Odg. Le takuinem, ktere imajo po¬ trebno utjenost, in 38 lepem , sve¬ tem Dfiv.lentm slove , in kakumega drugega od rjerkve postav.lenega 31- derreka per nih nš. Vpr. Kaj 3adobe ve tem svetem gakra- mente ? Odg. Ve tem svetem gakramente 33- dobe, 1.) poobiluiaue pos\eijejot[e gnade bffiaeje , in pa to posebno gna- do , de posvečene mauineke tjerkve- no sluaebo prav oprav.lajo, in svete gakramente ve.lavno dele; 2.) neigbriuj.levo 3namne se nih du- we vtisne, po klereni se od drugeh verneh ragloijejo, in so ve btuitjo sluatbo posebno odločene 4 gatorej — 333 — svetega matrnekov posvepevdna ne sms nobeden veij kakor enkrat prav in bre3 smertnega greha prejete. Vpr. Je ta 3akrament komu potrš- j ben ? Odg. Ta 3akrament ne posamegnem vernem, ampak ie r^ele iperkve je potreben. Vpr. Raj smo trkofam in dru3am po¬ svarjenem maunekam dolatni? Odg. Dolami smo jih 3avo.l nih tru¬ da in pe^adevana 3a name 3veliqa- ne , .lubite , spoirtevate , jim hvaieae- ne bite, jih poslinrate in bogate, in 3ane molite. Kdor vas posluuia , mene po- sluira; kdor pa vas 3anequje, mene 3anequje, prave Kristus a). Svete Duh je postaval utkofe vladate ijerkev botacjo, prave S. Ap. Pavel b). Matrnekam, klere d®bro 3a vas skerbs. gre dvojna tjast; posebno, ktere se 36 besedo in 38 naukam trudejo c). — Bodete po¬ nj Luk. 10, 16. b) Ap. dj. 20, 28. c) 1. Tim. 5 , 17. — 334 — korna svmjim vikuiam in sluuiajte jih: 3akaj (nad vama) ijujejo , kakor laka, ks bodo mogla odgovor dajale 3a va¬ nje duure, de 38 veselem to store, ne pa 3dihavaje; 3akaj to se vam ne spo- doba, prava S. Ap. Pava! a). 7.) Od svetaga 3akona. Vpr. Kaj je 3akrament svetaga 3akona? Odg. 3 akrament svetaga 3akona je ne- ra3dart.li'va 3ave3a, s’ ktero se ne- oacenen kristjan in neomoseena krist¬ jana , on in xje, ala ijerk- vene 3apovede. Sedemkrat pade praviqna ; pa spet vstane; hudobna pa se va hudobijo pogre3ujejo , prava S. Duh a). Vpr. Se je tuda majhnega greha va- revate treba ? Odg. Tuda, i.) ker , ^e je ravno »e a) Preg. a 4 , 16. - 344 tako majhen , vendar vselej Boga ra33€ala ; 2. ) kar moramo rajuia vse prestata, in vse 3gubita , kakor Boga tude 32 nar- mamcam greham kadaj ragMalita ; 3 . ) kar nam majhen greh, qe toda gnade baisfje vse ne odv3ame, jo vandar pomanuja in oslabi', in je drugam gnadam b®Kjim na pote; 4. ) ker ql®vak par majhneh greliah sra- moie.livost, strah pred greham in ra33«alenem b®J*jirn , in .lube3an b®3qo qedaJe bo.l 3gub.la , in po majhnam va qeda.le veqa 3ajde. Kdor majhno 3anaquje, bo sqasa- ma omagal, prave S. Duh a). Vpr. Je vselej lahko vedeta, kadaj ja majhan , kadaj velak grdil ? Odg. Ne vselej lahko , ampak d®sta- krat prkv teatko je vedata , kadaj jo majhan, kadaj velak greh: 1.) qe q!®vak bo.l ve b®acjc 3apovada in jih preloma; ala pa qe ima ve- a) Sirah. 19, 1 , — 345 — qa parloacnost in dolžnost jih prav vedeta, in jih ne ve, veqa, greh ima ; 2. ) qe ima veqa parlosenost in dolsc- nost greha se varavata in dobro sto¬ rita, veqa greh ima, qe ga stori, ala pa qe dobro opusti; 3 . ) qe va veqah reqeh graun', in qe je veqa uikoda ala pa pohujumne po greha, ala po ©puujena dolaenost, veqa je greh. Torej tiste , ktera imajo posebno dolarnost druge ke svetemu aeiv.lenu nape.levata , in jim lep i3gled dajate , boi graire, qepo- hujurane dajo: postavam startna in gospodarji, itd.; 4. ) qe bo.l ql®vak va 3vednosfa, 13 premisleka , ala pa navado graun, bo.l grami. — Vse to vela tude od ptujih grehov. x Ie bol kdo, bode 33 besedo ala 38 djanem , itd. dru¬ gam ka grehu pomaga, bo.ljeptuji- ga greha kriv. Vpr. Kako se u/e ^delujejo djanska greha ? P 3 — 346 — Odg. Izdelujejo se tude u;e, i.) ve sedem poglavitneh grehov; 2. ) ve mest grehov 3oper S. Duha; 3 . ) ve mire vnebovpijoije grehe; in 4. ) ve devet ptujih grehov. a.) Od sedem poglavitne h grehov. Vpr. Povej sedem poglavitneh grehov. Odg. Ti so: 1. ) Napeh. 2. ) Lakomnost. 3 . ) Nerpstost. 4-) Nevdujhvost. 5 . ) Poaeremnost, 6. ) Je3a. 7. ) Len®ba. Vpr. 3 akaj pravemo tem greham po¬ glavitne grehe ? Odg. 3 ato, ker so tako rekoij glave in korenine veliko dru3eh. Vpr. Raj je napeh? Odg. Napeh je preveliko do3devane — 3^7 qloveka, de je bolu/e od dru3eh , in prevelika aeela po visokosteh, Vpr. Raj ijvira i3 napuha? Odg. I3 napuha i3vira prevelika .lube- 38n do samega sebe, hvale in qasti lakomnost, bahane, 3aneqevaneBo¬ ga, vere, rjerkve in bliatnega, kreg in prepir, je3a in togota, nepokor- ujena , in oterpnost serija. Napeh je 3aqetek vsega hudega; koger se prime, bo 38 kletvejo nav¬ dan , in posledneq pogublen, prave S. Duh a). Vpr. Kaj je lakomnost ? Odg. Lakomnost je napqna xe.la po dnarjih in po blage. Vpr. Raj izvira i3 lakomnoste? Odg. I3 lakomnoste ijvira nepokoj, 3vijauitvo , in golefija, kreviija, ij- d&j, kriva persega, neusmi-lenost., 3ataj vere, oterpnost in nespokdr- nost serija. Kdor xeli obogatete, 3abrede ve a) Sirah. 10, i 5 . — 348 — hude" skmunave, in ve 3aderge hudi¬ čeve , ke ijloveka ve pogub.lene poko- pajo, prave S. Ap. Pavel a). Ypr. Kaj je nečistost ? Odg. Nečistost je nesramnost ve mis- leh , stelah, besedah, ale ve djane. Vpr. Raj i3vira i3 neipstoste ? Odg. I3 ni čistoste i3\ ira strah jn ne- p®koj vesti, osleplene pamete , 0- terpnost vole, 3guba 3.dravja, per- krajuiane seivlena , po3ab.lene Boga, smerte, s®dbe, in obupnost. Dela mesa pa so 3nane: . , nečistost, loternija, nesramnost : od ta ih varit prej povem , kakor sem vam ate pravel, de ktere take reči delajo, nebeirkega kra.lestva ne bodo dosegle,* prave S. Ap. Pavel b). Vpr. Kaj je nevoujlivost? Odg. Nevoujlivost je atalost serrpi, č e se bliacnemu d®bro godi, in ve¬ sele , č e se mu Kodo godi; ker rnis- a) 3. Tim. 6, 9-10. b) Gal, 5 , 19-21. - 34 9 - i Je nevoupliverj, de gre nemu bo.l po pravirje , kar bliacnemu Bog da. Vpr. Kaj izvira i3 nevouj.livostg? Odg. I3 nevouj.livoste izvira opravla- ne , krive s®dbe , natolrjevane , so¬ vražene bliacnega, in veliko drugeli krevii}. 3 apustite tedaj vse hudobije: go- Iefijo, hinavstvo, nevouf.livost in o- pravlane, prave S. Ap. Peter a). Vpr. Kaj je pottreumost ? Odg. Požreuinost je napijna aee.la po jede in pijaije, in nejmernost ve je¬ de in pijaqe. Vpr. Raj i3vijra i3 požremnoste ? Odg. I3 požreu/noste ^vira- ra3uj3da- ne , neqistost , preu/ernost, nerod¬ nost, porednost, 3atrata ijasa, pre- 1 možena in. 3dravja , in oslep.lene dutije. Poučeno živimo, kakor per be¬ lem dneve, ne. ve qt > 3nejBUfi}Osts,'in ve pijanqevane b). — Ne vpijanvajte se Vina, ve kterem je neipstost, temuq a) l. Petr. 2, 1. b) Rimi. i 3 , i 3 . — 35 o — S. Duha se napolnevajte a). —Veliko jih reivi, ke sem vam jih ate vei|krat pra\el (in spet 3 qe more. — 355 - Kdor hudobnemu prav daje, in kdor pravitjnega graja , sla oba gnusfflba pred Bogarn , prave S. Duha)-•Gorje vam, ktere hudemu dobro, in dobremu hu¬ do pravete, prave l3aia b). Vpr. Smo dolatni druge ve greh vare- va!e , qe je mfflijs ? Odg. Dolsrnf smo, i.) 13 lubejne do Boga, kterega greli garale; 2.) i3 ,1nbe3ns do blisenega, ktere se 3 a greham irkode: 3 .) veijkrat tude i3 dolsinoste svajiga stanu, postaven!, vikuie , starine , itd. B.)Splffihne nauk od qe d nos te. Vpr. Je tiste Bogu aee dopad.lev, kte¬ re so le greha vareje ? Odg.Ne, ampak mora tude dfflbre dela o- prav.late , in kerujanske ijednoste imete. Vpr. Kaj so dfflbre dela? Odg, Dfflbre dela ’so take dela, ktere so Bogu' dopadiive in kristjanu 3a- slusene. a) Prip. 17, i 5 . b) l3ai. 5 , ao. — 356 — Vpr. So dobre dela ka 3velxqapu po¬ trebne f Odg. Potrebne so, ker je vera bre3 dobrah del niertva. Vpr. Kaj 3adobemo 32 dobrama dale? Odg ia dobrama dele 3adobamo , 1.) pomnoseene posveqsjoijc gnade boscje; a.) ijasno in veipno plaijilo , ke gaje Bog tistem, ktere dobro delajo, 13 3gol miloste ob.lubil. Vpr. Samore ijlovek i3 svoje moiji do¬ bre dela opravlate ? Odg. Neoamore, ampak le s’ pomočjo gtiade bojjje. Vpr. K' ecl a j so dobre dela Bogo do- ■padllve in veunega sfiv.lena vredne? Odg. Takrat, kadar se delajo , J.) va stana gnade boasje; 2.) 13 vere; 3 .) radovo.lno ; 40 ne 3avo.lo kej i; a s na¬ ga , postavam i3 ijasti , dobiijka ala lakoinnoste, ala 3avo.l ludi, ampak posebno 3avo.l Boga; to je, i3 .lu- be3na do nega. Vpr.Ktere so nar imenitnauta dobre dela? — 35 7 — Odg. Molita, postita se, in vbogajme dajata so nar imenitneira da)bre dela. Vpr. 3akaj so te dela nar imenitnega d®bre dela ? Odg. 3at6 , ker vse, kar se da d®- braga ala 3aslu3enaga storita, ka kte- remu teh treh gre. Vpr. Raj pomena tukej molita ? Odg. Pomena vse poboatnosta in sve¬ te premiirlavana ; in vse , s’ ijimur Boga in svetnike ijastamo; torej vsa¬ ka poniasna misal va Boga, va ns- gove laslnosta in dela, vsako poboč¬ no djane in 'opravilo, ktero se ka qasta brDSeji poqne, in Bogu parporoij f. Vpr. Raj pomena tukej postita se? Odg. Pomena , ne le po jjerkvena 3 a- povada jedi in pijaqe 3dar3tala se, ala sa tej pastne dni partargat® , ampak tuda druge teatke dela in po¬ bere sa naloscita , nadloge in teaeav« tega adv.lena va duha pokore tarpe- 1 ta , in greha, in posvetnega vesela — 358 gderatate se, in samega sebe ostro imete , in gatajevate. V pr. Kaj pomene tukej vb o gaj me d a j a t e ? Odg. Pomene vse telesne in duumc usmi.lene ale inilostene dela. Vpr. ICtere so telesne usmi.lene dela? Odg. Tclesneh usmileneli del je teh sedem : 1. ) Laqne nasitete. 2 . ) 3£ejene napojite. 3. ) Popotneke sprejete, in jim per- ja 3 no postreqe. 4. ) Nage obleqe. 5. ) Bolnike obiskate, in jim perjagno postreqe. 6 . ) Jetnike reirite. 7 . ) Merliqe pokopevate , inganihubo' 3 eh gapmgemjov uk, aeiveae, in per- hodne stan skerbets, Kristus poreqe sodne dan : Laqen sem bil, in sie me dale jeste; Mejen sem bil, in ste me dale pite; popoten sem bil, in ste rne sprejele ; nag sem bil , in ste me oblekle ; bolan sem bik - 35 9 “ in ste me obiskale, itd. prejmite kra- kstvo, ktero vam je perpravieno od jaijGtka sveta a). Vpr. K.t«re so duume usmi.lene dela? Odg. Duume h usmi.leneh del je teh sedem: 1. ) Greumake svarite. 2. ) Nevedne uqite. 3 . ) Dvomrjam prav svstevate. 4. ) dfalostne tolaacite. 5 . ) K revirno volno terpete. 6. ) Ra33talnikam ra stalen e volno in ij serija odpustite. 7. ) 'da ative in mertve molite. Kdor tedej vš d®bro storite, in ne stori, ima greh, prave S. Ap. Ja¬ kop b). *— Dfflbro dervo rodi dober sad , hudo dervo pa rodi hud sad. Vsako dervo, ktsro dobrega sadu ne rodi , bo posekano, in ve ®gen ver- *eno, prave Jejus c). —• Scudba brej usmilcna bo netnu , ktsre usmilena na stori; usmi.lene pa premaga s®dbo , prava Š. Ap. Jakop. In: Kaj poina- a) Mat. 25 , 35-4-0. b) Jak. 4 > « 7 - c ) Mat. 10, 7, 17 18. — 36o — ga , kube bratje ! qe kdo prave . de ima vero, del pa ne ? Als ga bo vera m®- gla 3veli'qate ?... Vera, qe nema d®- breh del, je nisrtva sama na sebe.., tude hudiqe verejejo, in trepetaje a). Vpr. Kaj je qednost ? Odg. Hednost je dar in djane bervoeje gnade, ktera q!oveirko dumo moi|ti6 stori, de d®bre dela opravka, in ve vsem tako aeivi, kakor je Bogii do- pad.livo in veqnega aeivkena vredno. Ypr. Je veq kerufansketi qednost? Odg. Rerujanska qednost , kar vo.lo in serije qloveka 3adene, je le ena, vedno pergadevane namrsq , 38 broiejo gnado vse sv®je dolsenosts do Bogi, do samega sebe in do bliamega na tanko in vselej dopolnite. Kar pa 3unane djane tiue, po kterem se prava serija qednost rajodeva, in je kristjanu potrebna, so qednoste dvojne , qednost do Boga in do qlo* veka. Perve se imenujejo tude bcDOtje qednoste. e) Jak. 2, i 3 . 1 £. 17. 19. —i 361 — (Vpr. Klere so ijednoste prote Bogu, ale L> 0 ) 3 fje ijednoste? Odg, Vera, upane in lubejen so qed- noste prote*Bogu, jde biuaeje ijerlnoste Vpr. 3akaj jim praveino boneje qed- noste ? Odg. 3ato, ker gredo 13 naujeh ser^ naravnost prote Bogu. Vpr. Ktere so ijednoste prote ijl*- veku ? ' Odg. Vse druge ijednoste, ktere se v« takem djane do nas ale do bliacnega pokažejo , de je Bogu dopadlivo in veijnega aeiv.lena vredno , so ijedno- ste prote ijlovekii , in se jim 3 atorej tude djanske ijednoste prave, posta¬ vam , dobrotlevost, itd, Vpr. Je i|la>vek dolsean, vero, upane, lube 3 en , te tri baaeje ijednoste ved¬ no ve sebe imete ? Odg. Dolaean je, ter pod sniertnern gršham; ker bre 3 teh ne more do¬ ber bite, Bogu dopaste in 3veliqana dosetje. q — 362 To troje ostane 3dej: Vera, upa- ne, lube3en; lubs3en pa je nar veija med nima, prava S. Ap. Pava.l a). Iidor ne veraje, je xe sojen b). Kdor ne luba , ostane va smarta c). Vpr. Je dolsean plcDvak te tri b®3tje qednoste tuda va djana poka3ata? Odg. Dolsean je, in jih tuda pokaxe, kdor jih res ima. In tuda nobeno dcobro delo, nobena druga qednost ncq ne vela, qe ne i3 vere, i3 li¬ pana in lube3na. Vpr. Je qlavak tuda dolaean tri baaeje qednosta 33 besedo veqkrat ponovita? Odg. Dolaean je, de se va nih bol vada; posebno 1. ) kakor hitro ka pameta pride; 2. ) veqkrat va ativlena ; 3 . ) va skuutnava 3opar te ijsdnosta in ve vseh skuurnavah; 4. ) predan kak svet 3akrament prejme ; 5 . ) va smertna nevarnosta,jin na smartna poste.la. j, a) 1. Kor. i 3 , i 3 . b) Jan. 3 , 18. c) 1. Jan. 3 , itf- — 363 — Vpr. Kako se vera, upane in lube3en 30 besedo obudi ? Odg. Vera, upane in lube3en se 33 besedo postavam tako obudi': Vera: Moj Bog! verejem ve tebe pravega, asivegaBoga, edinega ve na- tore in trojnega ve peruronah : Oije- ta, Sina in S. Duha. Verejem, de je Sin boaeji, druga peruiona ve sve¬ te trojjqe 3a nas ijlaivek postal, ter- pel in urnerl, tretji dan od smerta vstal, in de posvojim vnebohojene sedi na desniqe Boga Oqeta, in bo peruiel sodet-aeive in meftve. Vere¬ jem , de je Jeaus Kristus svete 3^- kramente postave!, in de nobeden breg vere in kersta, in po tem, ako ve greh pade, bre3 pokore 3vch'ipan ne bode. Verejem , de je gnada boaeja vsem potrebna ; verejem tude , de ti moj Bog ! vse dobro in hudo po 3aslu3tene platjujeu;, in de nam na- tre 3aslu3Eene samo po tvojim poma¬ ga. Verejem neumerjoipiost qloveu;- q 2 364 . — ke dume,- Verajem 3adnaq tuda vse, kar se ti po sv®ji svela katolauike rjerkva veravata 3apovedal , in de 3unej ne nobeden 3veliqan ne bod<, Vse to pa 3ato verejem, ker sa ti to ra3odei , ka sa veijna modrost in rasniqa. Va te, in po te katolaui- ke vera acelim aeiveta in umrete. O moj Ikog ! potarda me s’ svajo gna- do va te sveta vera. U p a n e : Moj Bog! terdno upam po 3aslustena , lerplena in smarte s v a> j i- ga Gospoda in 3vcliqarja Je3usa Ivri- slusa 3adobita odpuufene vsaki svtojih grehov; 3aupam s’ tvojo gnado in pomoqj 6 tvffijo volo dopolnita , gre¬ ha se varavata, in tako Vfeipio ve¬ sele in jveliijane doseqa. In vse to upam 3ato, ker sa ti, moj Bog, to oblubii, ka sa vsagamogoqan , ne- sk®nqnp dobar in 3vest va svoijih oblubah, ke ne morem ne golafata , lte golafan bita. Moj Bog in Gospod! štora me veqa to m®je upatie. — 365 JLub«3 s n: .Lubem te, moj Bog! 13 rjslega serija , in qe3 vse , jato , ker se sani na sebe nar vetje, vse ijasti in lubegne vredna dobrota in lepi¬ ta. I3 te lub«3ne do tebe je mene moijno 3tal vseh grehov tjsiega moji- ga srivlena , ker sera atnirne tebe svffljiga Boga ra3?ealii ; in terdno skle¬ nem od 3a ga ne vjcivala ; 3akaj podoba tega svata prej- de a). — Bogatinam tega svata 3apo- vej, ne visoko modravata, in va ne¬ stanovitno bogastvo 3aupana stavata , ampak v a aeivaga Boga ( ka nam vsem obilno vseitka daje )<5 dobro delata, bo- gatam bita va dobrah delali, radoda- rita in delita , na dobro dno bogastvo ja perhodno nakladate, de veqno sciv- lene 3adobe, prava S. Ap. Pavel b). — Bogatinje pojdejo teieko va nebeu,- ko kra.lestvo c).—Bogatin je bil umeri in ve pekel pokopan bil, prava Je- jus d). In: Kjer je tvoje bogastvo, onda je tvoje sarqe e). Vpr. Ktera so krotka ? Odg. Krotka so tista, ktera svojo jejo in togoto premagujejo, in hudega s’ hudem ne povraqujejo, in se ne maujujejo. Uijite se od mene, ker 3301 kro- tak in i3 sarqa poniaean, in boste mir najdla svojim dmram, prave J63US e). a) i. Kor. 7, 2g-3i. 1. Tim. 6,17-13. b) Mat. 19, 23 . c) Luk. 16, 22. d) Mat. (>, 2i. e) Mat. u, 23. — 377 — Vpr. Ktere acalostne imenuje Je3»u srebne? Odg. Tiste , ktere sv®je lastne ale pa dru38h grehe, ale pa tude druge ne- sreqe sv®jiga blhmega i3 f prave lu- b@3n8 obsealujejo , in 'hudobije pre- greuinega sveta objokujejo. • 9 €alost po Boge dala pokoro 33 veqno aeivlene , prave S. Ap. Pavel a). Vpr. Iitere so 3tejne in laqne praviije ? Odg. Tiste , ktere se resnirjo prh spo3nate in po rpsrmje vse svmje ativ.lene ravnate i3 serqa per3«dšv* jo , in Boga 3adobite in veqno vli¬ vate 1*3 vse moq( seele. T Ie modroste kliqem, in ke um- noste svraje serije nagnem ; qe je iujeis kakor dnar , in kopam kakor 3aklade, bom spo3nal bmatji strah, in najdsl b®aejo mpinost; ker Gospod daje mo¬ drost, in i3 negoveh ust je umnost in mjcnost. •—■ Blagor qloveku, kter* modrost najde, in ktere ima obilno umnoste, prave S. Duh b). a) 2. Kor. 7, to. b) Preg.ja, 3 - 5 . 3 , i 3 . — 3 7 8 — Vpr. Ktere so usmilene ? Odg. Tista, ktere svutjimu bliaenemu ra33ta.lene rade odpuste, in mu ve potrebah rade i3 lube3ns pomagajo, '-le ludem nih grehe odpustste, Tam bp tude vau; neb muk (Dqi va- tre grehe odpustil. Te pa ludetn ne odpustete , vam tude vau; nebeuik (I)qe vaueh grehov ne bo odpustil a). — Smdba bre3 usmilena bo tistemu, ktere usmilena ne stori b). —• S’ ka- korumo mero merate , s’ tako se vam bo vraijevalo, prave S. pismo c). Vpr. Ktere so ijistega serqa ? Odg. Tiste, ktere imajo d®bro rest, in so nedolžne , bre3 smertnega gre¬ ha ; posebno pa, ktere nobenega ne¬ čistega greha nad seboj nemajo. Devirje gredo 3a jagnetam, ka- merkole gre . . . ve nih usteh se n® najdla la* ; 3akaj bre3 madeaea so pred broatjim sedestem d). Vpr. Ktere so mirne? Odg. Tiste, ktere nemajo ve sv®jim a) Mat. 6, b) Jak. 2, i 3 . c) Blat. 7, 2. d) Skriv. ra3od. i 4 i — 379 — sBrrja hudega postelena in nepokoja, tmpak qisto vest; in tude svcojiga blistnega ne draseejo, ne sralajo in ne preganajo, in 13 .lubejns do ne¬ ga raji sami kako irkodo terp«, ka¬ kor de ba nepcokoj in 3draasbe vstale. ^e je m®qa, in kar je par vas, imejle mir 38 vsema ludmi, prava S. Ap. Pavel a). Vpr, Rtera tarps preganane 3avolo praviipe ? Odg. Tista, ktera ga 3avol karujanske vere, 3avo.lo rasniqe in bogabojeq- nosta tarpe , in pa 3ato, ker priv delajo. Blagor vam , prava Kristus, qe vas ludje kolnejo in preganajo, in 3avo.l mene vse hudo 3oper vas laaeejo : ve¬ selite se in poskakujte , 3akaj vau/e pla- qilo je obilno va nebesah. Ker tako so tuda preroke prcganale, ka so pred vama beli b). — Vsa, ktera hočejo a) Birni. 12, 18. b) Mat. 5 , i i-i2. vs Kristuse Je3use poboseno »ivets, bodo preganane terpele, prave Si Ap. Pavel. 2. Tim. 3 , 12, Hvalen bode Bog in G)qe nauiega Go¬ spoda J«3iisa Kristusa, ke nas ja po svfflji velike miloste ke srivemu upanu prerodil , po vstajene Jegusa Kristusa od mertveh. ke nestrohli- neomadoKv ane , n omenil've jerb- sjene ve nebeseh , vam hranene, ke ste 36 bcustjo moijjo obvarvans ve vere 33 3\eliqane, ke se je per- pravleno ra3od«ts ve poslednem qa- se ; ve ktsrem boste poskakevale , qe- jdej n ek oj e ko »aloste ve mnogeh skuumajti preštejte, de se terdnost vaipe vere drajire kakor glato (ke se ve ®gne poskusa ) ^odene ve hva¬ lo , ve po vi karane in qast ob na30- dene Jsgusa Kristusa, ktsrega kube- te , dese ga neste videle , in tuds 3dej vali verejete , dese ga ne vide- te; po vere pa se boste veselile 38 neisreqenem in qastitievem veselem, ko boste krnneij sv®je vere, 3veliqa- ne siffljih dmu imele i.Petr. i. 3 -g. — 38i — Nekaj pogr šukoT. eneh ) . . ~A'n\,.-i • • • • ‘v • ■ s. 1 .«• V,- ; ■•' J . j s*. j . • »»it ».• .■ •V.i' ' ■ .