avgust 201644 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 16. septembra 2016. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 9. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 9. številke revije Svobodna beseda 2016: 1.Tatjana Zupan, Prušnikova 11, 1210 Šentvid - Lj 2.Martin Cifer, Dobrije 16, 2390 Ravne na Koroškem 3.Marija Slak, Kolonija 1. maja 15, 1420 Trbovlje Rešitve križanke: ZAKRITOST, DELEGATKA, URETER, LJ, HONORAREC, FON, RV, EDI, PLATFORMA, PEGA, RAZVOD, OVČARKA, ANIO, DALTONISTKA, PSAR, ATI, PIH, ART, TIT, JAMA, TOF, OL, IRIS, AMPER, DOVJE, ČA, LU, AI, ČIN, RAT, NJUHANJE, KOPAČ, RJAZAN, STRASTNEŽ, DESANT, KIH, TAČKA. Geslo: Z DUHOM OLIMPIJSKIH IGER V PRIHODNOST B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 16. septembra 2016 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. MLADINA (ZASTAR.) ČLOVEK NA DIETI NOSILEC PARTIZAN- SKE SPO- MENICE ROČAJ KIS PRED- STOJNICA FAKULTETE ANTON RAMOVŠ OVČJI MLADIČEK BIBLIJSKI MOJZESOV BRAT PRODAJA PO DELIH SLOVENSKI PRED- SEDNIK VLADE LEVJI MLADIČ GORAN OBREZ OBVEŠČ. AGENCIJA ZDA TRINIDAD- SKI ŠPRINTER BOLDON DEL LJUB- LJANE POD ŠMARNO GORO MAJHNA POSODA ZA REZANO CVETJE RAKI Z ENAKIMI NOGAMI, MOKRICE AMERIŠKI IGRALEC HANKS SLOVENSKI SKLADA- TELJ ADAMIČ MORSKI RAK BREZ KLEŠČ ALUMINIJ ALŽ. KNJIŽ (MUHAM- MAD) VAS V BOHINJU ČRN, ČOKAT KRATKO- DLAKI PES KRAJ PRI ZADRU ODDAJAL- KA DELA NA AKORD ATA GESLO NEPRA- VILNA OBLIKA GLAGOLA GORNJA OKONČINA BIBLIJSKI KAPITAN ARKE ENAKA ŠUMNIKA 365 DNI KONEC GESLA STAROEG. PISATELJ UŽIVALEC V CIGA- RETAH AMERIŠKI IGRALEC MARVIN DALJŠA POT IVANA KOBILCA IME VEČ KRAJEV V SLOVENIJI EG. MITSKI PTIČ OCVRTA MOČNATA JED KONJSKI TEK TRTA Z GROZDI S SREDNJE VELIKIMI ZLATO RUMENIMI JAGODAMI OKRASEK NA KAPI PREBI- VALKE GANE KLICANA BARVA PRI KARTANJU SILHUETA, TENJA OBLIKA IMENA ANA V BELI KRAJINI VOGAL REKA V KA- MERUNU (IZ: JAD) DANIEL (KRAJŠE) ŽIVAHNO DOGAJA- NJE, HRUP, TRUŠČ NOVOST, MLADOST KAJNOV BRAT NEKDANJA MADŽAR- SKA TELOVADKA (HENRIETTA) STOLETJE SPALNICA (ZASTAR.) ORANŽADA ERVIN OGNER ŽOGA IZVEN IGRIŠČA PRIPRAVA ZA VŽIGANJE OBLJUBA RIMSKI KRALJ MARCIJ OSKAR LANGE NEMŠKI GRADITELJ ZRAKO- PLOVOV (HUGO) STAR IZRAZ ZA OPICO KISLO VINO PAVEL LUNAČEK GORSKI MASIV V SREDNJI AZIJI / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / avgust 2016 / cena 3 eur / letnik II / ISSN 2463-8218 B E S E D A 10 9 772463 821805 Martin Premk Dan totalitarizma Aktualno: Maca Jogan: Pod praporom svetosti življenja Franci Križanič: Kako razmišljajo sodelujoči v razprodaji Slovenije S T R A N 7 S T R A N 8 S T R A N 1 0 Predsednik Vladimir Putin na Žalah avgust 20162 43 skrivnost največje vojne tajne bivše Jugoslavije – TITOV BUNKER Jablanica – muzej »Bitka za ranjence« spektakularni skoki z mostu v Mostarju podzemni tunel v Sarajevu Z vlakom po poti spomina Informacije in rezervacije 02 2346 955 • maribor@kompas.si 1. dan (četrtek/petek): SLOVENIJA – SARAJEVO | 542 km (nočna vožnja z vlakom) Polni pričakovanj se boste zvečer zbrali na železniški postaji v Ljubljani in krenili na pot nostalgije. Vso pot bo odprt bife vagon, kjer se boste lahko odžejali in okrepčali ali poklepetali z osebjem, ki bo spremljalo vlak in tudi sicer skrbelo za vaše dobro počutje. 2. dan (petek): SARAJEVO – ogled mesta | (večerja, nočitev) Zjutraj boste prispeli v Sarajevo (predvido- ma ob 8:30 uri) Na sprehodu boste videli begovo džamijo,Carevo džamijo z medreso, arkadnim dvoriščem in kupolasto streho, staro pravoslavno cerkev, tipično muslimansko Svrzinu kuču in Principov most, ki danes nosi svoje staro ime Latinska čuprija. Obiskali boste podzemni Tunel pod letališčem, med vojno edini izhod iz obkoljenega mesta. Popoldan boste preživeli na stari Baščaršiji, srcu in duši mesta, ki s svojimi trgovinicami, rokodelskimi delavnicami, kafiči in čevapdžinicami ustvarja vzdušje domačnosti. 3. dan (sobota): SARAJEVO – KONJIC – JABLANICA – MOSTAR | 237 km (zajtrk, kosilo, večerja) Ob zunanjem pogledu Titovega bunkerja v Konjicu v BiH-u se zdi, kot bi se znašli v časovni kapsuli - nad površjem se je od njegovih časov spremenilo praktično vse, pod zemljo je čas zamrznil. Podzemni bunker Josipa Broza-Tita, ki se je uradno imenoval ARC - Armijska rezervna komanda, so v veliki tajnosti gradili med letoma 1953 in 1979, torej je bil dokončan le leto dni pred njegovo smrtjo. Za ogromen projekt so menda vedeli le trije ljudje, o velikopotezni gradnji se ni sanjalo niti prebivalcem Konjica. Namen bunkerja je bil, da bi v primeru jedrskega napada služil kot zatočišče za Tita, njegovo ženo Jovanko in 350 njegovih najožjih sodelavcev, torej za takratni politični vrh SFRJ. Bunker je imel vse tehnične možnosti za popolno izolacijo od sveta in dejansko bi prebivalci v njem lahko preživeli šest mesecev brez stika z zunanjim svetom. Po vodenem ogledu nadaljevanje vožnje do Jabla- nice ter ogled muzeja »Bitka za ranjence«, ki se nahaja v neposredni bližini porušenega mostu na Neretvi. Po ogledu sledi kosilo v odlični restavraciji . Nato krajša vožnja do Mostarja. Ogled znamenitosti mesta ter posebne atrak- cije – skoki z mostu v reko Neretvo. Vrnitev v Sarajevo, večerja in nočitev. 4. dan (nedelja/ponedeljek): SARAJEVO – SLOVENIJA | 542 km (zajtrk, vožnja z vlakom) Po zajtrku še nekaj prostega časa za samostoj- ne oglede ali kakšen nakup. Nato se boste od- peljali do glavne železniške postaje v Sarajevu, kjer se boste udobno namestili in vlak vas bo popeljal po železni cesti nazaj v Slovenijo. Ver- jamemo, da vam bo pestro potovanje ostalo v nepozabnem spominu. Prihod v Slovenijo v poznih nočnih oziroma zgodnjih jutranjih urah. ODHOD: četrtek, 13. 10. 2016, ob 19:00 iz Ljubljane ČAS POTOVANJA: 4 dni | 2 noči NAJMANJŠE ŠT. POTNIKOV: 45 Cena na osebo pri min. 300 potnikih/na vlaku: redna cena 209 € CENA VKLJUČUJE: prevoz s posebnim vlakom po programu, avtobusni prevoz po programu, pijačo dobrodošlice ob prihod v hotel, voden ogled Sarajeva, prispevek za ogled podzemnega tunela v Sarajevu, nastanitev v sobah izbrane kategorije, 2x polpenzion (samopostrežna zajtrk in večerja), turistično takso, voden ogled Titovega bunkerja v Konjicu, voden ogled muzeja »Bitka za ranjence« - v Jablanici, kosilo v odlični restavra- ciji v Jablanici, voden ogled Mostarja, spektakularni prikaz skokov z mostu v Mostarju, vodenje vodnikov z licenco GZS, organizacijo potovanja in DDV. DOPLAČILO: enoposteljna soba 30 € na osebo. Priporo- čamo doplačilo zavarovanja v primeru odpovedi 10€. POMEMBNO: znotraj posameznega kupeja na vlaku sedeži niso oštevilčeni, oštevilčeni so le posamezni kupeji za 6 oseb. Na delih poti, ki je opravljen z avtobusi sedežni red ni določen, vsaka skupina ima določen samo avtobus. zakup praznega sedeža v kupeju 70 € za prazen sedež; (pet oseb želi zase kupe-doplačilo 70:5= 14€/osebo; štiri osebe želijo zase kupe – doplačilo 140:4 = 35€/osebo) avtobusni prevoz na povratku na relaciji Zidani Most - Celje 10 € na osebo in na relaciji Zidani Most - Sl. Bistrica - Ptuj - Maribor 15 € na osebo. cena za člane zzb nob plačilo na obroke 3 x 63 €* 189 € (zadnji obrok do odhoda) Sp lo šn i p og oj i s o se st av ni d el p ot ov an ja in s o do st op ni n a w w w .k om pa s. si Oglas ZVEZA BORCEV_avgust 2016.indd 1 19/08/16 11:18 O B I S K Ob obisku ruskega predsednika Putina v Sloveniji Ljubljana je bogatejša za lep spomenik »Če bi ruski predsednik Putin prišel v Italijo, bi naši politiki pre- kinili počitnice in kar tekmovali, kdo se bo prej rokoval z njim, Italija bi v medijih postala največja borka za mir na svetu, njeni politiki pa bi si vsi po vrsti pripisovali zasluge za otoplitev od- nosov med Vzhodom in Zahodom. Imeli bi spektakel!« Tako je italijanski kolega komentiral dogajanje tisto zgodovinsko so- botno popoldne, ko smo na Žalah pod razkošnimi drevesnimi krošnjami skoraj tri ure čakali na prihod ruskega predsednika Vladimirja Putina. Spektakla seveda ni bilo, za »red in disciplino« med akreditiranimi predstavniki sedme sile in obi-skovalci je skrbela množica vse- povsod prisotnih policistov in varnostni- kov v civilu. Sicer pa ni bilo pričakovati kakšnih izgredov. Tisti, ki uglednemu gostu niso naklonjeni, pač niso v vročem sobotnem dnevu potrpežljivo dolge ure čakali na njegov prihod, ne pod Vršičem in ne na Žalah. Razmišljanje novinar- skega kolega se je nanašalo na mlačnost slovenske uradne politike, ki ni znala (in si upala) izkoristiti obiska tako visokega gosta v zelo zaostrenih političnih razme- rah in zase iztržiti kakšne točke na med- narodnem političnem prizorišču. In če je bilo o obisku pri Ruski kapeli- ci napisano in povedano res vse, kar je bilo mogoče, pa je medijem očitno poš- la sapa ob zelo pomembnem dogodku na ljubljanskih Žalah in nas je bilo tam le za vzorec. V tamkajšnjem parku je namreč zrasel lep spomenik iz belega marmorja, posvečen vsem ruskim sino- vom, padlim na slovenskih tleh v prvi in drugi svetovni vojni, ki ga je financira- la Ruska federacija, slovesno pa sta ga odkrila Vladimir Putin in njegov gosti- telj, slovenski predsednik Borut Pahor. Obisk na Žalah je bil kratkotrajen, trajal je le nekaj minut, oba predsednika sta položila venca, venec so skupaj položili tudi ljubljanski župan Zoran Janković in v Sloveniji živeči državljani Rusije. Pev- ka Manca Izmajlova je v ruščini zapela prelepo rusko pesem Žerjavi – in konec. Župan Janković je imel edini čast, da je visokemu gostu stisnil roko, potem pa so se vmešali varnostniki in obiska je bilo konec. Ljubljani pa je ostal lep spomenik, sestavljen iz osmih stebrov, ki simboli- zirajo osem let (prve in druge) svetovne vojne, na vrhu vsakega stebra je žerjav z razprtimi krili. V Sloveniji sta padlim sovjetskim vojakom sicer posvečena dva spomenika. Prvi je Spomenik zma- ge v Murski Soboti, monumentalno znamenje, ki je bilo postavljeno 2. av- gusta leta 1945 in stoji v čast in slavo zmagovalcem v drugi svetovni vojni: sovjetskim vojakom in jugoslovanskim partizanom. Drugi, dosti bolj znan spo- menik pietete med obema narodoma, je Ruska kapelica na Vršiču, kamor se je ob njeni stoletnici prišel mrtvim ruskim vojakom poklonit predsednik Vladimir Putin. In zdaj še tretji v Ljubljani. // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Srečanje Vladimirja Putina in Boruta Pahorja pod Vršičem (Foto: Stanko Gruden/STA) Manca Izmajlova je z rusko pesmijo Žerjavi pričarala posebno razpoloženje. Pripadniki ruske in slovenske vojske v pričakovanjiu obeh predsednikov. 3 ki sta bili pod anglo-ameriško in jugo- slovansko upravo. Zavezniško komisijo, ki naj bi na terenu ocenila narodnostno pripadnost posameznih krajev, so apri- la leta 1946 ljudje pričakali s slavoloki, neštetimi napisi na hišah »Hočemo Ju- goslavijo« in z množičnimi zborovanji, pevskimi zbori in godbami, z zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji. Na pariški mirovni konferenci je bil sprejet fran- coski kompromisni potek meje, ki je Gorico in Beneško Slovenijo prepus- til Italiji, za Trst in del Istre pa so us- tanovili Svobodno tržaško ozemlje, ki je bilo razdeljeno na cono A s Trstom in okolico, ki jo je upravljala anglo-a- meriška vojska, in cono B, v katero so bili vključeni Koper, Izola, Piran, Novi grad, Umag in Buje pod upravo jugo- slovanske vojske. Tako je priključitev Primorske 15. septembra 1947 z med- narodnopravnega vidika zajela le ob- močje zunaj cone B STO. Londonski memorandum iz leta 1954, ki je cono A prepustil v administrativno upravljanje Italiji in cono B Jugoslaviji, ni dokonč- no rešil razmejitve z Italijo. To je bilo urejeno leta 1975 z Osimskimi spora- zumi, ki so dokončno zakoličili mejo med sosednjima državama in odpravili dvome o pripadnosti nekdanjih con A in B. Takrat je bil ta del Primorske tudi z mednarodnopravnega vidika vključen v tedanjo Jugoslavijo. V Italiji je ostalo približno 80.000 Slovencev, na katere vedno bolj pozabljamo. Osimski spora- zumi so opravili tudi zgodovinsko vlo- go, saj Italija ob nastanku samostojne Slovenije ni mogla pogojevati priznanja Slovenije z vnovičnim izsiljevanjem o pripadnosti nekdanje cone B, čeprav so bili močni pritiski desničarskih strank. Po priključitvi je Primorska »vstala v novo življenje« in se je iz pretežno agrarne pokrajine gospodarsko in druž- beno zelo razvila. Primorska je tudi da- nes povezana v zavesti in kulturi lju- di, ki jih bogatita skupna preteklost in upornost. U V O D N I K Vstala Primorska si v novem življenju … je v pesmi pre-roško zapisal partizan Lev Svetek Zorin na začetku leta 1944, sredi vojne vihre, in leta 1968 jo je uglasbil Rado Simoniti. Pesem od- raža ponos, trpljenje, upor in željo po svobodi primorskih ljudi. Ponarodela je in postala himna Primorcev, ki jo sto- je zapojó na vsaki proslavi, pa tudi na protestnem zborovanju. V pesmi čutijo svojo povezanost in pokončnost, ki se je kalila v odporu proti fašizmu in poita- lijančevanju, v skrivnem učenju sloven- skega jezika in petju slovenskih pesmi, v ilegalnih organizacijah komunistov, tigrovcev, duhovnikov in liberalcev – v razpredenem narodnem gibanju, ki je imelo za cilj rušenje fašizma in vključi- tev v matično domovino. Temu so sle- dili sodni procesi, na katerih so številne domoljube obsodili na konfinacije, dol- goletne zapore in usmrtitve. Prav zaradi ilegalnega odpora proti fa- šizmu je poziv Osvobodilne fronte za boj proti okupatorju naletel na Primor- skem na množično podporo in je po letu 1941 počasi zajel vso Primorsko. Nasta- jali so narodnoosvobodilni odbori kot predstavniki ljudske oblasti in sloven- ske partizanske šole. Izginila je italijan- ska oblastna struktura, ki se je obdržala le v mestih. Iz posameznih čet je zrasel partizanski IX. korpus NOV, ki je opra- vil zgodovinsko in odločilno vlogo pri osvoboditvi in priključitvi Primorske k matični domovini. Brez močnega parti- zanskega gibanja bi Primorska tako kot večinsko nemška Južna Tirolska ostala v mejah Italije. To sicer danes v Slove- niji marsikdo nerad sliši ali celo zanika. Kljub partizanski osvoboditvi celotne Primorske, vključno s Trstom, Gorico in Čedadom, se je bitka za priključitev šele začela. S svojimi predlogi razmeji- tve so zahodni zavezniki velik del Pri- morske in Istre namenili Italiji. Primor- sko so leta 1945 razmejili na dve coni, Po priključitvi Primorska vstala v novo življenje // PIŠE: Jože Šušmelj član območnega odbora ZZB za vrednote NOB Nova Gorica B E S E D A 6 – 7: Kolumni: Jože Poglajen: Zaščitniki malega človeka v poletnem času Martin Premk: Dan totalitarizma 8 – 11: Aktualno: Pod praporom svetosti življenja Kdo so sodelujoči v razprodaji Slovenije O prostotrgovinskih sporazumih 12 – 13: Naš pogovor: Jelko Kacin 14 – 16: V metežu zgodovine: Spomini Marije Mahnič Poljanska dolina ob Kolpi 17 – 18: Srečanje Ivo Miklavčič in Ivan Jenko 19 – 25: Reportaže: Draga v Loškem potoku Po poteh Ljubljanske brigade Limbarska gora in Šipek Pomni, dolina! 28 – 32: Dogodki 33 – 34: Pisma 38 – 40: Imeli smo ljudi Fotografija na naslovnici: Ruski predsednik Vladimir Putin ob otvoritvi spomenika na Žalah v Ljubljani (Foto: Jožica Hribar) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana avgust 20164 N O V I C E Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 17. avgusta je bil v Sloveniji državni praznik, s katerim smo se spomnili združitve prekmurskih Slovencev z matičnim na- rodom. Na ta dan leta 1919 se je v Beltincih na ljudskem zbo- rovanju zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot 900 letih. Na ta dan smo se spomnili dogodkov, ko so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova pripojeni matičnemu naro- du. Po koncu prve svetovne vojne so namreč svetovne vele- sile na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovan- ska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih prepustila civilni oblasti. Dan združitve prekmur- skih Slovencev je državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Po sklepu vlade se od leta 2009 državna proslava organizira le še vsakih pet let. Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku je bila 12. avgu- sta na domačiji Štefana Kovača v Nedelici pri Turnišču. Slav- nostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril pomen praznovanja omenjenega dne. Dan zdru- žitve prekmurskih Slovencev pa so v uradu predsednika re- publike zaznamovali na praznični dan, ko so za dve uri za obi- skovalce odprli predsedniško palačo, v kateri je potekal tudi kulturni program, pred palačo pa je bila postrojena častna straža garde Slovenske vojske. J. H. //Foto: sobotainfo.com Festival vojaške zgodovine V Parku vojaške zgodovine v Pivki bo od petka, 9., do nede- lje, 18. septembra, potekal festival vojaške zgodovine. Festi- val se bo začel z odprtjem razstave o prazgodovinskem naj- dišču Debela griža. V sredo, 14. septembra, bo v Krpanovem domu koncert Orkestra Slovenske vojske, v petek, 16. sep- tembra, si bodo obiskovalci lahko ogledali naborne vozove v okviru Vestirnge 2016, zvečer pa bodo lahko spremljali od- prtje razstave Lokostrelstvo. Sobotni program se bo začel z dnevom odprtih vrat Vojašnice Stanislava Požarja v Pivki in z Maršbataljonom, orientacijskim pohodom skozi vojaško zgo- dovino. Ob 10. uri pa se bo začela tudi ponazoritev življenja v vojaških taborih iz različnih zgodovinskih obdobij. Vrhunec festivala bo tudi letos v nedeljo, 18. septembra. Osrednji dogodek, dinamična predstavitev Specialne eno- te vojaške policije in helikopterske enote Slovenske vojske, je na sporedu med 15. uro in 15.30, že ob 11. uri pa se bo začel prikaz voženj oklepne tehnike. Ves dan bo potekalo srečanje starodobnih vojaških vozil, obiskovalci bodo lahko opazovali življenje v vojaških taborih, na voljo bodo tudi vodeni ogledi. Del nedeljskega dogajanja bodo tudi sejem militarij in domačih izdelkov, delavnice za otroke in vojaška kuhinja. J. H. //Foto: Park vojaške zgodovine Župan Zagreba: »Druga svetovna vojna je končana!« Župan Zagreba Milan Bandić je na začetku avgusta sklical izredno novinarsko konferenco, na kateri naj bi oznanil »ek- skluzivno novico velikega pomena za Hrvaško«, a je razglasil nekaj, kar je splošno znano: druga svetovna vojna je končana! »Obrnimo se v prihodnost, gradimo to državo po meri člo- veka. Brez druge svetovne vojne, protifašistične vojne, ne bi bilo niti domovinske vojne, ne bi bilo Hrvaške, ne bi bilo Fra- nje Tuđmana, prvega predsednika, ki je bil na čelu Hrvaške, ko je bila mednarodno priznana. S tem obveščamo vse hrva- ške državljane, da je druga svetovna vojna končana,« je izjavil na tiskovni konferenci. Dejal je tudi: »Čeprav se zdi, da za ob- javo te očitne resnice ni potrebe, nas iz dneva v dan deman- tira hrvaški vsakdan. Čas je, da se končno začnemo obnašati v skladu s to preprosto resnico, pa nam bo takoj vsem bolje. Vse pozivam, da razširite to vest. Pozdravimo Hrvaško, da ne bo imela več bipolarne motnje, in pojdimo naprej, ne nazaj.« Bandić si je z nenavadno tiskovno konferenco, po koncu kate- re ni želel odgovarjati na vprašanja novinarjev, zagotovil mes- to na naslovnicah hrvaških medijev. Novico so objavili tudi nekateri slovenski mediji, med njimi spletni portal Siol. Milan Bandić, ki je že četrti mandat zagrebški župan, je lani ustanovil svojo stranko BM 365 – stranko dela in solidarnosti. S to provokativno potezo je začel svojo predvolilno kampa- njo pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo na Hrvaškem 11. septembra. T. Č. ZZB za vrednote NOB na F3ŽO V Cankarjevem domu v Ljubljani bo tudi letos od 28. do 30. septembra potekal tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem bo sodelovala tudi ZZB za vrednote NOB Slovenije. Naša osrednja tema bo tokrat posvečena partizan- skemu zdravstvu v času NOB. Predstavitev za razstavni pros- tor je tudi tokrat zasnoval Janez Kos. Obiskovalce vabimo, da nas obiščete, saj vas bomo z veseljem seznanili tudi z aktual- nim delovanjem naše organizacije, z revijo Svobodna beseda ter pomembnimi dogodki in srečanji v prihodnjih mesecih. Kot vsako leto pripravljamo tudi za letošnji festival pose- ben dogodek, tokrat z naslovom Civilno in vojaško zdra- vstvo v NOB. Vsebino je zasnovala partizanka in zdravnica dr. Zora Konjajev. Sodelovala bosta še Živa Vidmar (ki bo 5 N O V I C E pogovor tudi povezovala) in Janez Bršec. Prireditev bo v četrtek, 29. septembra ob 17. uri v eni izmed dvoran v Cankarjevem domu. Vabimo vas, da na dogodek opozorite tudi svoje znance in prijatelje, predvsem pa mlajše, ki danes o tem žal komaj kaj slišijo oziroma vedo. M. M. Tomaž Mastnak o fašizmu Pri Založbi *cf je lani izšla knjiga Liberalizem, fašizem, neolibe- ralizem, delo dr. Tomaža Mastnaka, znanstvenega svetnika na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. »Fašizem je v politič- ni zgodovini tesno povezan z liberalizmom,« je provokativ- na trditev, ki jo avtor zagovarja v delu. Liberalizem (izhaja iz latinske besede liberalis – svoboden) je v zgodovini veljal za pozitivno gibanje. Ta politični in gospodarski nauk, po ka- terem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka, se v različnih oblikah pojavlja od 17. stoletja dalje. Libera- lizem je torej znanost, politični program in ideo- logija, meni Mastnak. Ne- oliberalizem se ni pojavil naenkrat, ni imel le enega vira, ni bil enotna ideolo- gija, spoznava avtor. Po- jem se je prvič pojavil v prvi polovici dvajsetih let 20. stoletja, kot gibanje pa se je najprej v Franciji uveljavil v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Med idejnimi začetniki je bil tudi Ludwig von Mises, ki je ekonomijo razumel kot najmlajšo znanost, kate- re predmet je »odkriva- nje zakonitosti, po katerih se razvijajo tržni pojavi«. Znanost o »tržnih pojavih« je nastopila kot model za spozna- vanje družbe. Bistvo neoliberalizma je, da napredku ni kon- ca. Liberalizem, pozneje neoliberalizem, je do ljudstva vedno gojil protisloven odnos. Radikalnost neoliberalistične politike se izraža v izločanju ljudstva iz politike. To je politični poraz ljudstva. »Je zmaga politike brez ljudstva in proti ljudstvu,« zapiše avtor. Tea Černe 90 let Ivanke Mežan Ena najbolj prepoznavnih slovenskih igralk, Ivanka Mežan, je 18. junija praznovala 90. rojstni dan. Rodila se je v Mariboru leta 1926. Kot igralka se je z gledališčem srečala na osvobo- jenem ozemlju v Beli krajini. V Slovenskem narodnem gleda- lišču v Črnomlju, kjer se je od ustanovitve januarja 1944 pa do konca vojne zvrstilo čez 130 predstav in trinajst premier, je sprva igrala v agitkah in skečih. Prva večja vloga Mežano- ve je bila v Molièrovem Namišljenem bolniku leta 1944. Ko- stume so gledališčniki izdelovali iz pisanih padal zaveznikov, s katerimi so jim pošiljali pakete pomoči. Po osvoboditve se je Ivanka Mežan vpisala študij na Aka- demiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Med letoma 1945 in 1979 je bila članica igralskega ansambla ljubljanske Drame, po upokojitvi je nastopala tudi v drugih sloven- skih gledališčih, med drugim v Prešernovem gledališču Kranj in Slo- venskem ljudskem gle- dališču Celje. Repertoar njenih vlog je obsežen: uveljavila se je z vloga- mi mladostnic v sloven- skih in tujih klasičnih in sodobnih dramah, pozneje pa je bles- tela z zahtevnimi zrelimi ženskimi liki. Nastopila je tudi v dvajsetih slovenskih filmih, med drugim v filmu Cvetje v jeseni (1973), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), in nazadnje v filmu Panika (2013). Leta 1995 je preje- la Borštnikov prstan za življenjsko delo, lani pa nagrado bert za življenjsko dela na področju filmske igre. Kritiki so v njej prepoznali karizmatično igralko, ki izvrstno obvlada paleto raznovrstnih vlog. T. Č. Se kdo spominja? Leta 1970 je pri Mladinski knjigi v zbirki Čebelica izšla knji- žica drobnih zgodb Spomini partizanske učiteljice. Avtorica, Marjanca Šeme, v eni od zgodb (»Mladina je skrbela za Izto- ka«) opisuje, kako so spomladi 1944 v neki vasici na Primor- skem, iz katere so v glavnem vsi odšli v partizane, doma pa je bilo malo ljudi, »samo nekaj starih mamic, očetov in otrok«, otroci in mladinci skrbeli za ranjenega partizana Iztoka Tur- šiča (pozneje razglašenega za narodnega heroja). Iz pripove- di sklepamo, da so mladi izjemno odgovorno, pogumno in požrtvovalno, ljubeče skrbeli za ranjenca: »V kmečki hiši so mu pripravili posteljo in postavili straže, da bi v primeru sovražnikovega napada hitro odnesli ranje- nega komandanta na varno … Ob skrbni negi je Iztok kmalu okreval in je začel počasi vstajati in hoditi po sobi… /Pionir- ji/ so že zgodaj zjutraj prihajali k njemu s šopki modrih enci- janov in rumenih avrikljev … Kljub zdravnikovi prepovedi je prezgodaj zapustil bolniško posteljo in odšel v boj.« Ko sem (po dolgih letih spet) prebrala to zgodbo, sem po- mislila, morda pa je še kje kdo, ki se spominja tega dejanja. Prav zato sem zapisala gornja dva odstavka. Morda se bo med bralci in bralkami našel kdo, ki je sodeloval ali sodelo- vala pri skrbi za ranjenega Iztoka Turšiča, ali pa vsaj kdo, ki je od staršev ali starih staršev izvedel, kako je bilo takrat (ko je bila »na Primorskem posebno lepa in topla pomlad«). Naj končam s prošnjo tistim, ki hranijo neposreden ali podedo- van spomin: ali bi lahko kdo bolj podrobno opisal, kako so se mladi združili v skupni skrbi za ranjenega partizana, kaj jih je spodbujalo, kakšnim nevarnostim so bili izpostavljeni, kako so se počutili, ko so videli dobre posledice svojih naporov, kako danes gledajo na svoje takratno delovanje. Pišite nam na svobodna.beseda@gmail.com ali pokličite na 01/434-46-17. Za utrjevanje zgodovinskega spomina na veličasten parti- zanski boj in sodelovanje številnih je dragocen vsak drobec spomina. Maca Jogan N O V I C E avgust 20166 K O L U M N A Jože Poglajen Zaščitniki malega človeka v poletnem času K onec julija in avgusta je za medije, zlasti televizi- je, čas kislih kumaric. Takrat tudi najbolj jezikavi politiki vsaj za kakšen teden poniknejo na dopust in televizije nimajo o čem poročati, se nad čim je- ziti, zgražati in moralizirati. Zato marsikateri ure- dnik pogreša čase, ko je na političnem odru na ve- liko razgrajal Zmago Jelinčič. Medijem je bil vedno pri roki, da bi razdrl kakšno žaltavo, seveda na račun drugih strank in politikov. Vodja nacionalistov – v tem poslu ga že nekaj časa prehitevajo jan- ševiki – je bil znan po tem, da je bil še posebej zgovoren v času, ko je bil parlament na dopustu. In je seveda plenil zanimanje medijev. Jelinčič je tudi letos poskušal s to taktiko napadati iz zasede, a ni bil ravno uspešen. Njegova medijska zvezda ugaša, ne samo zaradi omenjene hude konkurence pri sejanju strahu pred begun- ci ali kakšnim drugim zunanjim, pa tudi notranjim sovražnikom svetega nacionalnega grala, ampak tudi zato, ker so vsaj neka- teri uredniki le ugotovili, da imajo ljudje dovolj tega, da nekdo v medijih iz njih brije norca. In tako političnim krjavljem, ki so se namenili izkoristiti poletno strankarsko bona- co in pihniti vsaj malo vetra v svoja skromna jadra, bolj zapirajo vrata, kot so to po- čeli do zdaj. Ne seveda vsi. Zlasti na malih in strankar- sko jasno opredeljenih televi- zijah in v časopisih nam jih z velikim veseljem, a precej praznoglavo še kar servira- jo. A tudi veliki niso povsem imuni pred njimi. Denimo, urednica na TVS je očitno prepričana, kako strašno nas zanima, kaj imajo drug o drugem povedati aktualni predsednik ljudske stranke Marko Zidanšek, njen nekdanji predsednik Marjan Po- dobnik in ustanovitelj nove ljudske stranke Franc Kangler. Če bi šlo za stranko, ki (še) nekaj šteje in lahko poseže v politična do- gajanja, bi to morda bilo zanimivo, a je vsakemu vsaj nekoliko po- litično razgledanemu človeku jasno, da gre za precej nepomembno stranko, ki životari zgolj na račun stare slave. Slave iz časov Ivana Omana in Franca Zagožna, se pravi iz časov, ko je ta stranka bila res ljudska in v njej še niso prevladali posamezniki in skupine, ki so zavohali vabljivi vonj denarja, ki se pretaka v kmetijstvu, gozdarstvu in predelovalni industriji. Ne samo da stranka nima resnega politič- nega programa in niti ne ve, na katere volivce naj bi se obračala, je strančica, ki jo za povrh od znotraj razžirajo na videz petelinji boji. V omenjenem soočenju na nacionalni televiziji o tem ni bilo slišati niti besede, zato pa toliko več praznega besedičenja in samohvale. Zlasti Kangler je kot navita lajna ponavljal, da so oni stranka ma- lega človeka, da se samo oni borijo za blagor malega človeka, na katerega so vsi pozabili in ga samo izkoriščajo! Je Kangler morda mislil na malega človeka, ko je občinsko stanovanje dodelil pre- lestni vedeževalki? Zagotovo pa nanj ni mislil, ko se je kot župan loteval velikih (in sumljivo dragih) projektov, ki so občino skoraj spravili na beraško palico, samo zato, da bi svetu dokazal, kako je Maribor mesto šampion. No, malega človeka sta omenjala tudi Zidanšek in Podobnik, vendar v precej manjših količinah. Ne glede na poplavo bolj ali manj praznih besed o malem človeku, demokratičnosti, pošte- nosti in kar je še stvari, ki jih v politiki ni, je bilo gledalcu na prvi pogled jasno, da gre samo za to, da bi se Podobnik znova zavihtel v sedlo SLS, Zidanšek pa bi v njem ostal. Ne njima, še manj pa velikopoteznemu nekdanjemu mariborskemu žu- panu pa sploh ne kapne, da s takimi prepirljivimi nastopi nekoč močno in vplivno ljud- sko stranko še bolj oddaljujejo od parlamenta. Kajti če nisi v parlamentu in po možnosti še v vladi, nisi nič. To je izkusil tudi z vsemi žavbami namaza- ni Jelinčič. Njegova stranka je zgolj še spomin v srcu ne rav- no brihtnih patriotov, ki jih je Jelinčič zlahka žejne vozil čez politične vode. Na to kažejo tudi raziskave javnega mne- nja, ki ji pripisujejo le še od enega do dveh odstotkov volivcev. Le nekaj desetink več naj bi jih imela Zidanškova SLS, Kanglerjeve nove ljudske stranke pa ankete sploh ne zaznavajo. Kar ni nič čudnega, kajti njegova stranka je že po definiciji lokalna stranka, ki ne seže čez Troja- ne, in zato o tem, da bi (sama) prestopila 4-odstotni parlamen- tarni prag, lahko le sanja. Povedano drugače: to, da kjer se tepeta dva, tretji dobiček ima, bi ta trojica že lahko vedela, a je, kot kaže, državne volitve niti ne zanimajo. Zdi se, da v resnici bije boj za prevlado v edinih še preostalih oporiščih ljudske stranke, to je v Kmetijsko-gozdarski zbornici in v Zadružni zvezi. Obe sta vir dobro plačanih služb in, kar je še pomembneje, obe usmerjata denarne tokove v agrobizni- su (tudi) v zasebne žepe. Ne glede na poplavo bolj ali manj praznih besed o malem človeku, demokratičnosti, poštenosti in kar je še stvari, ki jih v politiki ni, je bilo gledalcu na prvi pogled jasno, da gre samo za to, da bi se Podobnik znova zavihtel v sedlo SLS, Zidanšek pa bi v njem ostal. 7 K onec avgusta je primeren čas, da se po počitniškem zatišju ljudi začne bombardirati z »evropskim dne- vom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritar- nih režimov«, včasih pa se ta dan imenuje kar »evrop- ski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma«. Pri nas medijska posiljevanja s tem umetno določenim »dnevom spo- mina« vodi Študijski center za narodno spravo. Kaj naj bi totalitarni režim sploh bil, nam ob tej priložnosti iz tega centra ne pojasnijo, razen da naj bi šlo za »fašizem, nacizem in komunizem«. V splošnih enciklopedijah sicer »totalitarizem« opišejo kot diktaturo, ki pokriva vsa področja človeškega življe- nja z enostrankarskim sistemom in diktatorjem, vojaško močjo, policijsko kontrolo, nadzorom nad propagando ter enotno vode- nim in nadzorovanim gospodarstvom. V ta okvir bi lahko brez zadržkov dali tudi Vatikan ter vse države in družbe do dvajsete- ga stoletja. Vse kraljevine, kneževine in vsa cesarstva v zgodovini bi lahko mirno uvrstili med »totalitarne režime«. Vsako vlada- nje je tako ali tako totalitarno oziroma avtoritarno, saj vla- danje pomeni vodenje z močjo in vplivom, in tudi marsikatera današnja »demokracija« ima veliko značilnosti »totalitarne- ga režima«. Ampak dan spomina na »žrtve totalitarnih režimov« je pri nas omejen le na »žrtve ko- munizma«. Še nikoli se ni zgo- dilo, da bi se na ta dan poklo- nili umorjenim na Sv. Urhu in obešenim na Frankolovem ali pa žrtvam italijanskega divjanja med poletno ofenzivo leta 1942, pod fašizmom zatiranim Primorcem in ubitim političnim zaporni- kom v Kraljevini Jugoslaviji ali Avstro-Ogrski. Za današnjo rabo je edini pravilni le »komunistični totalitarizem«, ki bi ga radi na vsak način izenačili z nacizmom – pa še to le nemškim, ne pa tudi z italijanskim fašizmom. Dolgoletne katoliško-fašistične vladavine diktatorja Francisca Franca v Španiji pa raje sploh ne omenjajo, prav tako ne njegovega portugalskega pajdaša Salazarja ali dru- gih klerofašistov, kot je Jozef Tiso ali Miklos Horty. Za datum »praznika« je bil določen 23. avgust 1939, ko je Sov- jetska zveza podpisala pakt o nenapadanju z nacistično Nemči- jo. Z njim zdaj izenačujejo komunizem in nacizem, saj naj bi bili zgolj zaradi tega sporazuma to »isti« ideologiji. Ta sporazum, ki je vseboval tudi skrivni del o delitvi Poljske, je bil zadnji v vrsti sporazumov, ki jih je nacistična Nemčija podpisala pred začet- kom druge svetovne vojne. Podpis tega sporazuma je pomenil po- polno presenečanje za tedanji svet, saj sta ga podpisali do takrat smrtni sovražnici, nacistična Nemčija in Sovjetska zveza. A manj kot leto dni prej je bil podpisan »münchenski sporazum«, s kate- rim sta Velika Britanija in Francija skupaj z nacistično Nemčijo delili Češkoslovaško, svoj košček sta si takrat vzeli tudi Poljska in Madžarska. Po tej logiki bi morale biti tudi te »zahodne demo- kracije« iste kot nacizem. Nacistična Nemčija pa bi morala biti potem tesna zaveznica tudi Francije, Velike Britanije in Poljske, ne pa samo Sovjetske zveze. Še bolj kot o »münchenskem sporazumu« se danes molči o prvem mednarodnem sporazumu, ki ga je Nemčija podpisala po priho- du nacistov na oblast. To je bil 20. julija 1933 podpisani tako ime- novani Reichskonkordat z Vatikanom, ki je tako prvi priznal ob- last nemških nacistov. Malo pred tem si je Vatikan s lateranskim sporazumom uredil tudi prijetno sobivanje s fašistično Italijo. Na- cistična Nemčija je pred drugo svetovno vojno podpisala še kopi- co drugih paktov in sporazumov, a je bil za »spominjanje na žrtve totalitarizmov«, zelo zanimivo, izbran prav čisto zadnji, podpisan s Sovjetsko zvezo. Ta da- tum je sicer določila leta 2009 sprejeta Resolucija o evropski zavesti in tota- litarizmu. Če pazljivo pre- beremo to resolucijo, je v njej zaslediti tudi obsodbo španskega, portugalskega in grškega fašizma, a se teh podrobnosti pri nas ne omenja. Prav tako tudi ne še nekaj zanimivih točk, kot so, da nobena politič- na stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine, da parlamenti ne morejo razlaga- ti zgodovinskih dejstev in da napačne razlage zgodovine lahko spodbujajo sovraštvo. A vse to postane nepomembno, pri nas je ta dan namenjen laganju in političnim zlorabam zgodovine, obraču- navanju s partizani in »komunističnim režimom« ter vračanju v izbrana poglavja preteklosti. S takšnimi napori se študijski center trudi še bolj poveličati do- mobranstvo, zaslepiti in razdeliti ljudi ter jih prisiliti v »spravo«. Ta po njihovem niti ne bi izenačila domobrancev, ki so se doka- zano bojevali za nacizem, s »komunističnimi« partizani, kot bi to pričakovali glede na resolucijo o evropski zavesti in totalita- rizmu. Pri nas bi zavezniško vojsko razglasili za zločince, tiste, ki so prisegli Hitlerju, pa za »domoljube in demokrate«. Tako ni čudno, da so v študijskem centru povsem ravnodušni tudi do no- vih pojavov evropskega nacizma, ko denimo v Ukrajini korakajo z nacističnimi simboli označene skupine, ko se v Italiji poveličuje fašizem ali ko na Hrvaškem javno vihrajo ustaške zastave. K O L U M N A Martin Premk Dan totalitarizma Še bolj kot o »münchenskem sporazumu« se danes molči o prvem mednarodnem sporazumu, ki ga je Nemčija podpisala po prihodu nacistov na oblast. To je bil 20. julija 1933 podpisani Reichskonkordat z Vatikanom, ki je tako prvi priznal oblast nemških nacistov. avgust 20168 A K T U A L N O vendar to ni enostavno pravica do abor- tusa ..., kajti abortus je vendarle samo iz- hod v sili, katerega breme pade edino na žensko in je bolj izvir njene potlačenosti kakor uveljavitev srečnega materinstva.« Toninova usmeritev h krepitvi »svobo- de žensk« s krepitvijo njihovega občut- ka krivde (za narodov propad!) pomeni torej oviranje (pravzaprav zanikanje) možnosti uresničitve temeljne človeko- ve pravice žensk. Naj pripomnim, da ta »tretja pot« ni nekaj izvirno slovenskega, temveč spada v površinsko inovativne načine prilagajanja (»aggiornamento«) KC na zunanje okoliščine, kadar sama ne more več zaustaviti družbenega razvoja. Tako tudi M. Tonin na začetku 21. stole- tja samo na bolj prefinjen (zvijačen) na- čin nadaljuje prakso idejnih predhodni- kov in sodobnikov, skrbnikov »čudovite ženske narave«, katerih ukrepi za pove- čevanje rodnosti se opirajo na demograf- ske napovedi o zmanjševanju naravnega prirasta prebivalstva. Omenimo le nekaj najvidnejših oseb! Eden večjih predvi- denih posegov v upravljanje z ženskimi reproduktivnimi zmogljivostmi je pred- stavljal predlog Strategije za dvig rodno- sti ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča leta 2006. Ta usmeritev se nadaljuje, javno vidna no- silca sta dr. Milan Zver (v predsedniški kampanji leta 2012) in Lojze Peterle (v Evropskem parlamentu leta 2013). V javnem govoru se pojavljajo različni lažni podatki o izjemno velikem številu splavov, tako se je letos (2016) v nekem oglaševanju trdilo, da se vsaka tretja ženska v Sloveniji odloči za splav. Ta podatek je daleč od resnice. Po uradnih statističnih podatkih Nacionalnega inšti- tuta za javno zdravje se število splavov na tisoč žensk v rodni dobi (starih od 15 do 49 let) od leta 2001 (ko je bilo 15,2 splava) naprej zmanjšuje, v letu 2014 jih je bilo manj kot 10 (točno 8,9), oziroma je pravico do prekinitve nosečnosti ures- ničila vsaka 111. ženska. Naj končam z domnevo, da se pod za- govorom svetosti življenja in »svobodne izbire« žensk, da se odpovedo svoji pra- vici do razpolaganja z lastnim telesom, skriva težnja Katoliške cerkve na Sloven- skem po večjem obvladovanju žensk, to pa je neločljivo povezano s potrebo po krepitvi in razširitvi (posvetne) moči te »stare, a večno mlade« in v postsocia- lizmu dodatno pomlajene ustanove. // PIŠE: dr. Maca Jogan Nove/stare težnje po obvladovanju žensk Pod praporom svetosti življenja V slovenskem javnem prostoru se je govor o svetosti življenja v zadnjega četrt stoletja umestil na vidno mesto in se tam tudi ustalil. Kot nekaj bistvenega za vsako človeško bitje in za skup- nost se pojavlja v vseh vrstah medijskega delovanja in na vseh področjih, od religijsko in cerkveno gospodovanega do čisto posvetnega. Svetost življenja je izhodišče in cilj pojasnjevanja za- želenih vzorcev vsakdanjega življenja, ki naj bi jih upošteval zlasti »drugi spol«; to je tisti, ki »producira« (tudi božje) ljudstvo. Brez ljudi pa ni ne sedanjosti in tudi ne upanja na (želeno) prihodnost. Zato gotovo ni naključje, da je svetost življenja našla svoje mesto tudi v delu mag. M. Toni-na Upanje za Slovenijo. Navdi- hujoč naslov knjige, ki obravnava ključ- na vprašanja uravnavanja prihodnjega razvoja te države, naravnost kliče, da se vsaj malo ustavimo pri »narejanju« (sve- tosti) življenja. Morda je za marsikoga presenetljivo, da se avtor ne zavzema za zakonsko prepo- ved splava. Takšna drža je na prvi pog- led preveč popustljiva in preblizu »abor- tivnemu lobiju«. Če pa upoštevamo še »drugi pogled«, se strah, da je avtor zašel v kalne (»zločinske«) vode, hitro razblini. Toninovo zavzemanje za svetost življe- nja »od spočetja do naravne smrti« je se- stavina premišljene strategije KC na Slo- venskem za 21. stoletje in njene poudar- jene usmeritve v krepitev osebne vere. Na začetku tega stoletja, ko se je samo- stojnost žensk kljub vsem nasprotnim na- porom (zlasti KC) že utrdila kot vrednota pri obeh spolih, bi bilo neposredno zavze- manje za zakonsko prepoved pravice žensk, da upravljajo svoje reproduktivno obnašanje (in v tem okviru tudi prekinitev nosečnosti, splav), preveč odkrito žensko sovražno in bi sprožilo takojšen odpor pri večini žensk (in tudi enakostno, egalitari- stično usmerjenih moških). Zagovarjanje »tretje poti«, ki naj bi zagotavljala po eni strani svobodo žensk do izbire, hkrati pa bi imela podoben učinek kot odkrita za- konska prepoved, je nedvomno elegan- tnejša pot, saj je tudi usklajena s prizade- vanji za vračanje »prave morale«, to pa je neločljivo povezano z vračanjem »pra- vega dostojanstva« ženskam, takšnega, ki ne bi bilo v nasprotju z njihovo pravo naravo in ki bi zaustavilo »pomoženje« žensk (in uničevanje družine). V samostojni državi Sloveniji se je že v času priprave ustave (1990, 1991) priza- devanje za moralno prenovo najprej po- kazalo prav v jasno izraženi težnji po kon- troli ženskih reproduktivnih zmogljivosti v zahtevah po odpravi pravice do svobo- dnega odločanja o rojstvu otrok, ki je bila ustavno določena v Socialistični republiki Sloveniji že leta 1974. Katoliška cerkev je bila ključna ustanova, ki je nepreki- njeno nasprotovala tej pravici, pri čemer se je posluževala podobnih prijemov kot v zadnjih petindvajsetih letih: vse oblike kontracepcije je označevala kot splav, napihovala število, da bi bilo stanje čim bolj katastrofično, pritiskala na žensko za- vest z enačenjem prekinitve nosečnosti z umorom in poudarjala primarno odgo- vornost žensk za obstoj naroda. Ker se zdaj poleg različnih molilnih akcij (v organizaciji civilnih iniciativ, »podaljša- nih rok« KC) zoper pravico do nadzoro- vanja rojstev spet opozarja na »tragedijo za Domovino«, kot se je pred zasukom političnega sistema, naj navedem skoraj pol stoletja staro, a zelo aktualno poja- snilo Vide Tomšič (1968): »Pravico star- šev, da odločajo o številu otrok in času, kdaj se bodo rodili, moramo razumeti kot njihovo temeljno človeško pravico, V javnem govoru se pojavljajo različni lažni podatki o izjemno velikem številu splavov, tako se je letos (2016) v nekem oglaševanju trdilo, da se vsaka tretja ženska v Sloveniji odloči za splav. 9 A K T U A L N O osebe, ki imajo tuje državljanstvo, saj je denimo zakon o civilnih invalidih vojne že od leta 1978 veljal le za državljane Republike Slovenije. Opozorili so tudi na nezadovoljivo ure- ditev vprašanja vojaške invalidnosti v zakonu o obrambi in zaščiti ter na pot- rebo po dopolnitvi tega zakona. Izra- zili so mnenje, da bo treba opredeliti čas od 27. junija 1991 dalje v Republiki Sloveniji kot vojno z ustreznim aktom Skupščine Republike Slovenije. »V tem primeru bo mogoče uporabljati zakono- dajo vojaških invalidov in civilnih invali- dov vojne brez sprememb in zagotoviti upravičencem v Teritorialni obrambi, Upravi za notranje zadeve in vojakom JLA, državljanom Slovenije status vo- jaških vojnih invalidov, civilnim drža- vljanom RS pa status civilnih invalidov vojne,« so zapisali v dopisu, ki so ga na- slovili na ministrstvo za zakonodajo. V primeru, če čas od 27. junija 1991 da- lje v Republiki Sloveniji ne bo oprede- ljen kot vojna, pa bo treba zakonodajo o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne dopolniti tako, da bo tem osebam priznan enak status, kot ga imajo voj- ni invalidi in civilni invalidi vojne, ki so bili ranjeni v vojni 1941–1945 oziroma v prvi svetovni vojni. »Menim, da tudi ti dokumenti spadajo v zbirko dokumentov ZZB ob 25. oble- tnici osamosvojitve, prav tako kot moja dejanja tedanjega ministra za borce in vojaške invalide,« pravi Franc Godeša. V prvi Demosovi vladi je še bilo ministrstvo za borce in vojaške invalide Skrb za žrtve osamosvojitvene vojne V prvi Demosovi vladi, ki jo je vodil Lojze Peterle, je še delovalo ministrstvo za borce in vojaške invalide. Od leta 1990 do 1992 ga je vodil minister Franc Godeša, ki je bil na ta položaj imenovan tudi na predlog tedanjega vodstva Zveze borcev. V naslednjih vladah tega ministrstva ni bilo več, v osamosvojitveni vojni pa je bilo precej de- javno, kot se danes spominja Franc Godeša. »Že 1. julija 1991 smo pos-lali vsem pristojnim ob-činskim upravnim orga-nom za zadeve borcev in pristojnim ministrstvom okrožnico za ravnanje v bojih ob agresiji JLA na Republiko Slovenijo padlih ali ranjenih pripadnikov Teritorialne obrambe, or- ganov za notranje zadeve, vojakov v JLA, državljanov Slovenije in civilistov. O tem smo obvestili ministrstva za za- konodajo, za zdravstvo, družino in so- cialno varstvo, za obrambo in za notra- nje zadeve, okrožnico pa smo v vednost poslali tudi republiškemu odboru Rde- čega križa Slovenije, ki je zbiral podatke o mrtvih in ranjenih v teh bojih. Namen okrožnice je bil informirati vse navede- ne , da bo Republika Slovenija urejala in reševala vprašanja statusa smrti in inva- lidnosti oseb,« pravi Godeša. »Pri uveljavljanju statusa vojaškega in civilnega invalida vojne je kot dokazno sredstvo posebnega pomena medicinska dokumentacija,« je zapisal minister Go- deša v okrožnici. »Čeprav ne dvomim, da naša zdravstvena služba skrbno do- kumentira vse storitve in posege v zvezi z zdravljenjem in oskrbo občanov, vas vseeno prosim, da opozorite vse zdra- vstvene ustanove v Republiki Sloveni- ji na izjemno pomembnost natančnega vodenja in skrbne hrambe medicinske dokumentacije za osebe, ki so zadobile rane, poškodbe (ali posledično tudi bole- zen) v bojih ob agresiji JLA na Republiko Slovenijo v dneh od 27. junija 1991 da- lje,« je še bilo zapisano v okrožnici. Na ministrstvu za borce in vojaške in- valide so že v juliju leta 1991 pripravili predlog zakona o varstvu žrtev oboro- ženega boja v Republiki Sloveniji v dneh od 27. junija 1991 do prekinitve bojev, pri čemer so izhajali iz veljavne republi- ške in zvezne zakonodaje, ki je bila tedaj v uporabi skladno z ustavnim zakonom. Ob tem so opozorili na nekatera odprta vprašanja, kot so: katere osebe, ki so bile ranjene in so postale invalidi ob agresiji JLA na Republiko Slovenijo, lahko pri- dobijo status vojaškega invalida in civil- nega invalida vojne in kako obravnavati // PIŠE: J.H. Menim, da tudi ti dokumenti spadajo v zbirko dokumentov ZZB ob 25. obletnici osamosvojitve, prav tako kot moja dejanja tedanjega ministra za borce in vojaške invalide. Franc Godeša Franc Godeša avgust 201610 A K T U A L N O da je dosežena najvišja raven zadovo- ljenosti potreb oziroma blaginje. Gre za tako imenovane neoliberalne ekono- miste (tudi neokonservativce oziroma monetariste). Vera v ta zakon se v vsa- ki novi recesiji izkaže za neutemeljeno. Iz zgodovine sta najbolj znana primera »krompirjeva lakota« na Irskem (1845– 1852) in svetovna gospodarska kriza po letu 1929. Vsekakor bi bilo prav, če ljudje s takšnimi nazori svoj neoliberal- ni program oziroma koncept, po kate- rem razmišljajo, volivcem predstavijo, še preden so izbrani za nosilce gospo- darske politike. V nasprotnem primeru gre vendarle za prevaro in ne za golo naivnost. »Prestrašeni« se prilagajajo pritisku vplivnih skupin iz tujine, tako da svo- je ravnanje »racionalizirajo«, kot da je v skladu s pravili Evropske unije. V nasprotnem primeru se bojijo sank- cij, morda prekinitve možnosti črpanja evropskih sredstev. Zavedajo se ško- dljivosti razprodaje ključnih slovenskih podjetij in posledično njihove redukcije na podružnice, vendar ne vidijo izhoda. Lahko bi rekli, da se je ta tip odgovornih oseb v Sloveniji (zanje namreč gre) po- istovetil s prevzemniki podjetij in bank. Gre za neke vrste stockholmski sin- drom identifikacije žrtve (ugrabljenega) z agresorjem (ugrabiteljem). To reakci- jo so prvič opazili in pozneje teoretič- no obrazložili med bančnim ropom, pri katerem so bili zajeti tudi talci, v Stoc- kholmu leta 1973. In leta 2016 podobno reakcijo pri nedvomno precej večjem prevzemu (odvzemu) premoženja kot v Stockholmu pred 43 leti spet opazuje- mo na Slovenskem. »Koristolovci« so pri projektu raz- prodaje Slovenije najeti domači finanč- ni svetovalci, en velik in nekaj manjših lobistov ter ljudje različnih poklicev, ki po naročilu in za plačilo v medijih (na videz strokovno in ne z vidika ne- oliberalne paradigme) zagovarjajo pro- dajanje podjetij in bank za vsako ceno. Končno sem spadajo tudi osebe na od- govornih položajih, ki si od razprodaje (podarjanja) slovenskih podjetij obeta- jo ugled v določenih tujih krogih, član- stvo v enem od vplivnih klubov ali pa morda dobro službo v kakšni od multi- nacionalk. // PIŠE: France Križanič Razprodaja Slovenije Kako razmišljajo sodelujoči v tem projektu Slovenija je v obdobju pred krizo (od leta 2004 do 2008) storila dve kardinalni ekonomsko-politični napaki. Prva je bila poveča- nje slovenskega bruto zunanjega dolga s 15 na 39 milijard evrov, druga pa davčna reforma, uvedena leta 2007, z negativnim učin- kom 900 milijonov evrov (2,5 odstotka BDP) izpada javnofinanč- nih prihodkov na leto. Gospodarstvo se je pregrevalo, svetovno recesijo leta 2009 je pričakalo preveč zadolženo, z inflacijo in ob primanjkljaju v menjavi s tujino. Sledil je globok upad izvoza (17 odstotkov) in bruto domačega produkta (8 odstotkov). Socialdemokratska koalicijska vlada je nato s kombinacijo vrste politik (zaščita bančnega sistema, sofinanciranje plač pri izvoznikih, subvencije podjetjem za ra- zvoj novih tehnologij, razvojni krediti Slovenske izvozne in razvojne banke, davčne olajšave za investicije podjetij v raziskave in razvoj) vzpostavila razmere za vrnitev na izvozu temelječe gospo- darske rasti. Začela se je počasi. Bruto domači produkt se je leta 2010 povečal za en odstotek. Pričakovati je bilo, da bo na njen pospešek vplivalo povečanje kreditov zaradi presežkov na tekočem računu plačilne bilance, nastalih s po- stopno krepitvijo konkurenčnosti naše- ga gospodarstva. Po menjavi vlade je leta 2012 sledil preobrat, v katerem si je slovenska dr- žava organizirala novo recesijo. Names- to spodbujanja gospodarske rasti sta sledila tako imenovani zakon o urav- noteženju javnih financ in navidezna sanacija bančnega sistema z močnim vplivom na upad povpraševanja in bru- to domačega produkta. V letih 2012 in 2013 se je skupaj zmanjšal za skoraj šti- ri odstotke. Zašli smo v krizo dvojnega dna. To so bile razmere, v katerih se je sprožil projekt razprodaje Slovenije. Na- črtovan je bil očitno v tujini, saj imajo od njega korist različni tuji svetovalci in tuje finančne korporacije. Pri tem niso problem institucije, v katere je Sloveni- ja vključena (Evropska unija, Evropska centralna banka), ampak način, kako so za Slovenijo odgovorni predstavniki teh institucij izkoristili razmere na kon- cu finančne krize za razgraditev naše- ga gospodarstva: z zlaganimi ocenami o njegovem stanju, z obveznimi mnenji in lobističnimi pritiski na sestavljanje spiskov podjetij za razprodajo. S pogo- jevanjem državnih pomoči bankam (ki v takem obsegu sploh niso bile potreb- ne) so vplivali na prepolovitev bančnih kreditov gospodarstvu, z zapovedjo na- cionalizacije in hitre prodaje bank pa so dejansko izvedli »rop stoletja«. Zas- lužek tako imenovanih kupcev bank se meri v stotinah milijonov evrov. Na naši strani pa je opazno, da Slove- nijo prodajajo ljudje treh različnih vrst. Poimenujemo jih lahko »verniki proda- je«, »prestrašeni« in »koristolovci«. »Verniki prodaje« vidijo v prevzemih samostojnih podjetij, njihovi predelavi v podružnice ali pa kar v ukinjanju de- lovanje zakona trga (Sayev zakon), po katerem trg učinkovito rešuje nesklad- ja med ponudbo in povpraševanjem ter omogoča optimalno ravnanje z dobri- nami in produkcijskimi dejavniki, tako V letih 2012 in 2013 se je bruto domači produkt skupaj zmanjšal za skoraj štiri odstotke. Zašli smo v krizo dvojnega dna. To so bile razmere, v katerih se je sprožil projekt razprodaje Slovenije. 11 A K T U A L N O naravne vire kot biološko raznovrstnost. Tako je na primer ameriški Agenciji za zaščito okolja uspelo vzpostaviti nad- zor nad zgolj šestimi kemikalijami od 84.000, ki so v komercialni rabi po letu 1976! In medtem ko v EU velja prepo- ved uporabe v kozmetiki za 1.200 snovi, v ZDA podobna prepoved velja za zgolj dvanajst snovi. Tak režim neposredno vpliva na izjemno stopnjo izpostavlje- nosti ljudi zdravstvenim tveganjem. Tudi načrtovana poglavja o energiji in surovinah povečujejo odpor do TTIP, saj bi med drugim onemogočila doseganje ciljev o podnebnih spremembah, o kate- rih so se dogovorili lani v Parizu. Odprtje trgov na področjih javnih stori- tev in javnih naročil pomeni, da bi se lah- ko za posle v javnih sektorjih potegova- le tudi transnacionalne korporacije, kar vodi v privatizacijo izjemno pomemb- nih sektorjev, kot so zdravstvo, izobra- ževanje in oskrba z vodo. Zaskrbljenost zaradi grožnje, ki jo TTIP prinaša na področju zdravstva, se je pojavila celo v sami Evropski komisiji. Vodja enote za zdravstvene sisteme pri Evropski ko- misiji, Bernie Merkel, je že leta 2013 na Evropskem zdravstvenem forumu javno opozoril, naj ne gojimo nobenih iluzij o zviševanju standardov na področju zdra- vstvene oskrbe: »Zapomniti si morate, da Amerika dobro deluje za tiste z denar- jem, za tiste brez njega pač ne tako zelo.« Pogajanja o TTIP od vsega začetka potekajo v strogi tajnosti. Javnost nima dostopa do dokumentov v zvezi s po- gajanji. Še celo evropskim parlamentar- cem in vladnim uradnikom držav članic je dovoljen dostop do dokumentov le v za to določenih bralnih sobah. V Evropski uniji državljani še vedno protestirajo, za jesen se napovedujejo novi protesti. Po vsej Evropi se mobilizi- rajo številne civilne organizacije, nevla- dna gibanja, sindikati, politične stranke. Pridružujejo se jim regionalne in občin- ske oblasti, ki so do danes razglasile že več kot 1908 območij brez TTIP po vsej Evropi. V zadnjem mesecu je kot prvo slovensko mesto in eno prvih v vzhodni polovici EU postalo območje brez ško- dljivih prostotrgovinskih sporazumov Celje, nekaj dni zatem pa še Maribor! Sprašujem se – le katero bo naslednje slovensko mesto? // PIŠE: Mateja Hočevar, članica Iniciative za demokratični socializem O prostotrgovinskih sporazumih Bomo postali ujetniki transnacionalnih korporacij? Evropska unija namerava kmalu podpisati dva prostotrgovinska sporazuma; enega s Kanado: Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA – Comprehensive Economic Trade Agreement) in drugega z ZDA: Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partner- stvo (TTIP – Transatlantic Trade and Investment Partnership). Uradna razlaga je, da bo to prineslo nova delovna mesta in pove- čano gospodarsko rast. A dejanske koristi od sporazumov si obe- tajo ne delovni ljudje, ampak transnacionalne korporacije. TTIP in CETA sta v resnici orodje korporacij za osvajanje novih in za de- regulacijo obstoječih trgov, vse z namenom povečevanja dobičkov. Glavni razlogi, ki kažejo na to, da bomo, če državljani dovolimo podpis škodljivih sporazumov, postali ujetniki korporacij, so: Moč investitorjev, da tožijo ne- odvisne države. Najnevarnejši del sporazumov je pravica tujih investi- torjev, ki bi lahko na posebnih ad hoc razsodiščih tožili suvereno državo v primeru, če bi ta sprejela zakonoda- jo, zaradi katere bi investitorji izgubili del dobička. Ta mehanizem, imenovan »poravnava spora med vlagateljem in državo« (Investor State Dispute Settle- ment – ISDS), izenačuje pravni status investitorja z nacionalno državo, kar je grožnja najbolj elementarnim načelom demokratične ureditve na obeh straneh Atlantika. Tovrstni mehanizmi so sicer že vgrajeni v številne bilateralne spo- razume. Na primer: francosko podjetje Veolia, ki je imelo 15-letno pogodbo za odstranjevanje odpadkov v Aleksandri- ji, je zaradi izgube dobička tožilo drža- vo Egipt, ker je ta na nacionalni ravni uskladila višino plač z inflacijo. Korporacije bi imele možnost so- delovanja pri pripravi novih za- konov. Tako imenovano regulativno sodelovanje pomeni, da bi predstavniki korporacij imeli možnost oblikovati za- kone v skladu s svojimi interesi in po- segati v obstoječe postopke oblikovanja in sprejemanja zakonodaje v posame- znih nacionalnih državah. Ogroženi bi bili delavske pravice in delovna mesta. ZDA še vedno ne priznavajo osnovnih delavskih pravic; do zdaj so ratificirale le dva od skupno osmih osnovnih standardov dela ILO (International Labour Organisation). Za gospodarstvo bi bili tovrstni spora- zumi priložnost za selitev proizvodnje na območje z nižjimi plačami in najniž- jo stopnjo delavskih pravic. Zato večja konkurenca in »tekma do dna« lahko postaneta nevarnost za množične izgu- be delovnih mest. Deregulacija prehranske varnosti. Evropski predpisi na po- dročju prehranske varnosti – vključno z omejitvami uporabe gensko spremenje- nih organizmov, pesticidov ter uporabe hormonov pri pridelavi govejega mesa – so med glavnimi tarčami poslovnih sku- pin, ki si v okviru pogajanj prizadevajo za njihovo odpravo. V središču spora je »načelo previdnosti«, ki ga EU uporab- lja pri določanju standardov na podro- čju varnosti živil in v praksi pomeni, da mora podjetje, ki na trg želi dati poten- cialno nevaren proizvod, dokazati, da je proizvod varen, in ne da bi bil javni or- gan tisti, ki bi moral dokazovati nevar- nost proizvoda, kot to velja v ZDA. Pred- pisi EU za nadzor nad hormonskimi mo- tilci določajo najvišjo stopnjo vsebnosti na ravni, ki bi onemogočila 40 odstotkov izvoza hrane iz ZDA v Evropo. Grožnja okoljskim predpisom. Prihodnost trgovine med EU in ZDA predvideva povečanje proizvodnje, po- trošnje in mednarodnega pretoka dob- rin. Tudi sama Evropska komisija priz- nava, da bi tako povečanje ogrozilo tako avgust 201612 N A Š P O G O V O R // POGOVARJALA SE JE : Jožica Hribar // FOTO: Anže Kacin Jelko Kacin, minister za informiranje v času slovenskega osamosvajanja V stresnih razmerah delujem bolje kot večina Jelko Kacin je slovenski veleposlanik pri zvezi Nato v Bruslju. Pred tem je bil dva mandata (deset let) posla- nec v Evropskem parlamentu, še prej dva mandata (osem let) poslanec v Državnem zboru, predsednik LDS, obrambni minister. Leta 1991 ga je poznala vsa Slovenija, ko je v vlogi ministra za informiranje v Peterletovi vladi med osamosvojitveno vojno suvereno vodil znamenite novinarske konference v Cankarjevem domu. Številni še danes menijo, da se je Sloveniji uspelo iz primeža JLA dokaj poceni izvleči tudi po zaslugi medijev in predvsem tujih novinarjev, ki so v Kacinu, ki je dobro govoril angleško, pogosto imeli edinega verodostoj- nega sogovornika. Ob letošnjem praznovanju 25. obletnice osamosvojitve, ko smo nenadoma izvedeli za številne nove »osamosvoji- telje«, vašega imena skoraj nismo več zasledili. Kaj porečete na to? Težko komentiram, zadnje leto ne živim več stalno v Sloveniji, zato marsikaj spregledam. Domnevam, da so objav- ljali pogovore s tistimi, ki so jim »bliže« oziroma lažje dosegljivi. Kar sem lah- ko prispeval takrat, sem dal od sebe. To sem storil v najboljši veri, z dobri- mi nameni, ne pa v želji, da bi mi nekoč pripisovali zasluge. Kot minister za in- formiranje sem bil govorec vlade, njen prepoznavni tiskovni predstavnik, ki je poosebljal in posojal obraz in glas Slo- veniji. Takoj po razglasitvi samostojno- sti so bili za nas časi najhujše preizkuš- nje. Televizija Slovenija je v hipu posta- la prevladujoč medij, ki je pritegnil vse ljudi pred zaslone. Normalno je, da so si ljudje moje delo in prispevek dobro za- pomnili. Zlasti pri nekaterih politikih pa so bile v ospredju pozornosti in njihovih videnj druge stvari. Zanje je bil Kacin manj pomemben, bolj sredstvo za do- sego cilja ali konkurenca. Nerad se odzivam na tovrstna vpra- šanja, prerivanje za zasluge oziroma »zaslugarstvo« pa ni nov pojav. Po letu 1945 je bilo enako. Veseli me, da se mo- jega prispevka spomnite. Spodobi se, da ponovim, da vsega takrat sam ne bi zmogel brez pomoči sodelavk in sode- lavcev na sekretariatu za informiranje, ki so oziroma ste dali vse od sebe. Jo- žica, tudi vi ste bili med njimi in mediji so prispevali veliko. Res pa je, da smo tiskovno središče v Cankarjevem domu izstrelili v svet kot središče našega osa- mosvojitvenega dogajanja, kamor so drli vsi, predvsem pa tuji novinarji. V pogovoru z vami, ki je objavljen v zbirki pogovorov Slovenija in pika, pravite: »Moja zelo jasna in za ljudi razumljiva drža mi v politiki tu in tam dela stransko škodo.« Pomeni to, da o stvareh iz obdobja osamosvajanja go- vorite preveč ali na drugačen način? V osamosvojitvi sem sodeloval na svoj način, ljudje bi rekli »nadstrankarsko«. Bila je zgodovinska priložnost, ki smo jo zmogli izkoristiti. Bil sem član Demo- sove vlade, čeprav sem pripadal drugi politični struji. Vedno sem povedal, kaj mislim, zakaj tako mislim, tudi »svojim« sem povedal, kar jim gre. Ni bilo vedno dobro sprejeto, zato pa sem pred ljud- mi ohranil verodostojnost. Če te ljudje ne razumejo, ne dosežeš nič, ko te ra- zumejo, ti lahko sledijo in tvoj pogled sprejemajo. V naši politiki je bilo preveč ljudi, ki javnih nastopov ne obvladajo. Takim ljudje težje sledijo, ne razumejo jih, kar gre na škodo ugleda politike, ne le posameznega politika ali političarke. Vaše novinarske konference v Can- karjevem domu junija leta 1991 so bile legendarne in vsi, ki smo bili takrat tam, si jih bomo zapomnili za vedno. Nekoč ste rekli: »Z me- dijskimi nastopi smo nadomeš- čali vse, kar nam je manjkalo!« Še vedno menite enako? Marsikdo me vpraša, kdaj bom napisal knjigo o osamo- svojitveni vojni. Odgovarjam, da knjige raje ne bi napisal, saj je bila vojna le ena. Res so nanjo različni pogledi posameznikov, a sam sem takrat nastopal v imenu Slovenije. Ne zdi se mi primerno, da bi napisal in širil še »svojo« resnico, a kdo ve? Be- rem nove knjige in se čudim. Takrat je bil čas vere v široko enotnost in sam sem po najboljših močeh prispe- val k temu, da bi ljudje razumeli čas in trenutek na tak način. Tako so nas videli tudi tuji opazovalci. Ponosen sem na svoj prispevek, saj sem nasto- pal argumenti- rano in razum- ljivo, zato tudi verodostojno. Razumeli so me tako na Za- hodu kot tudi na Vzhodu. Drugače 13 od nekaterih svojih kolegov pa nisem napenjal loka, nasprotno, v času naj- hujših stisk in strahov sem razumljivo pojasnjeval. Zlasti domače ljudi sem pomirjal. Ženske mi to povedo vedno znova in znova. Zato je bil tisti čas za Slovenijo čas tako velike notranje moči, ponosa, čustev, zanosa in uspeha. »Di- hali« smo skupaj z ljudmi, ustvarjali zgodovino in spreminjali svet. Način vašega komuniciranje z javno- stjo je bil za nas nekaj povsem novega. Ste bili tako dobo uigrana ekipa, je bila resnična nevarnost za Slovenijo od JLA tako velika ali pa so bili vaši nastopi v večji meri rezultat vaših osebnostnih lastnosti? Preden sem prevzel vodenje ministr- stva za informiranje, sem bil namestnik sekretarja za obrambo, JLA sem dobro poznal in ves čas sem se poskušal prip- raviti na najbolj črn scenarij. Nisem si smel dovoliti, da bi me kaj presenetilo. Večina ljudi si do zadnjega jutra ni mog- la predstavljati, da bi JLA napadla. Niso verjeli, niso si znali predstavljati, da bi nas lahko obstreljevali, raketirali, bom- bardirali. Ko je šlo zares, sem bil sam tudi na to pripravljen, bil sem zbran in miren, odločen, a zadržan. V stresnih razmerah delujem bolje od večine ljudi. To je moja prednost, ki temelji na zna- nju, izkušnjah, spoznanjih. Bil sem na pravem mestu v pravem trenutku. Poz- nate me in imate prav, gre tudi za moje osebnostne lastnosti. Vloga medijev in načini komunicira- nja so se od takrat do danes drastično spremenili, izvemo veliko več, a so tudi novice veliko bolj selekcionirane in z njimi je mogoče bolj manipulirati. Kako danes vidite svoje nastope leta 1991? Rezultat plebiscita nam je dal legi- timnost, meni pa je dal tudi veli- ko osebno notranjo moč. Danes sem na svoje tedanje delo še bolj ponosen, kot sem bil takrat. Moje ravnanje se mi ni zdelo tako »po- polno« in učinkovito, kot se je zdelo opazovalcem. Kritičen sem do sebe in nisem hitro zadovoljen. Ko so se krize v Jugoslaviji poglab- ljale, vojne pa vse bolj divjale, sem svoj prispevek iz leta 1991 tudi sam ocenil bolj pozitivno, ga priznal in mu dal mesto, ki si ga zasluži. Bili smo veliko boljši od drugih, zato smo zna- li in zmogli spopad prekiniti. Sedli smo za pogajalsko mizo in se tam izenačili z JLA. Ob pomoči mednarodne skup- nosti smo privolili v zamrznitev osamo- svajanja za tri mesece in dosegli umik JLA. To je bila ogromna zmaga, vojaška in politična, a predvsem politična. Zelo hitro smo znova vzpostavili mir. Kadar se je vaše ime v prejšnjih letih pojavilo v medijih, je bilo praviloma vedno povezano s kakšno afero ali očitkom. Ali v tem prepoznate novo- dobne vseprisotne medijske vplive? Kdor nima moči, da bi se odločil, da bi svoje odločitve uveljavil, da bi dosegel spremembe in uveljavil začrtane cilje, ta naj ne hodi v politiko! Vsaka spremem- ba sproža odzive, odpore, neutemeljene napade, tudi podtikanja. Večina ljudi je proti spremembam, brez sprememb pa ni prihodnosti. Afere sproščajo nasprot- niki sprememb, da bi preprečili spre- membe, ker so proti napredku, ker so glasniki preteklosti, mediji pa so le nji- hovo »poceni« orodje. Pokazalo se je, da tisti, ki so me napadali, niso imeli prav. Za preživetje v politiki potrebuješ ogromno volje, vztrajnost, trdo kožo, predvsem pa energijo ter razumevanje in podporo v družini. Dva mandata ste bili poslanec v Evrop- skem parlamentu, o delu naših evrop- skih poslancev žal doma malo vemo. Kaj štejete za svoje največje uspehe v tem obdobju? Veliko sem prispeval k evropski priho- dnosti zahodnega Balkana, v teh drža- vah me dobro poznajo, ljudje pa tudi cenijo. Trudil sem se tudi na področju sociale in prometa. Žal dogajanje v EU doma ljudem ni dovolj poznano, čeprav je izjemno pomembno. EU se obtožuje kar tako, namesto da bi odpravili napake in neumnosti, ki jih počenjamo doma. Ker že dolgo delate v Bruslju, kakšna je po vašem mnenju največja razlika med tujimi in domačimi mediji? Velika, ogromna. Tiskani mediji doma so v zatonu, elektronski mediji pa površni, premalo poglobljeni, časa za medije je vse manj. Bojujejo se za pozornost in pre- živetje, pri tem pa je resnica prva žrtev. Tisk je vse bolj rumen, ljudje pa so žrtve manipuliranja. Bojim se, da bo v prihod- nje še slabše, saj je naš domači trg pre- majhen, da bi omogočil preživetje vsem. Nikoli niste skrivali svoje naklonjeno- sti do narodnoosvobodilnega boja. Da- nes ste slovenski veleposlanik pri zvezi Nato, v kateri so tako zmagovalci kot poraženci druge svetovne vojne, vsi sedaj naši zavezniki. Dovolite nekoliko neresno vprašanje: se tudi tam še kdo kdaj vpraša, kdo je v resnici zmagal v drugi svetovni vojni? Ne, nihče se ne sprašuje o tem. Prej se sprašujejo, kam nas lahko, ZDA in svet, odpelje morebitna zmaga Donalda Tru- mpa. Z zgodovino se ne smemo igrati, če se zavedamo odgovornosti in priho- dnosti. Težave je treba pravočasno odp- ravljati, zgodovinskih napak ne smemo ponavljati. Potrebujemo več varnosti. V Sloveniji je vse manj naklonjenosti našemu članstvu v Natu. Povejte iz prve roke, zakaj je smiselno oziroma potrebno, da smo v tej organizaciji. Delam v Bruslju, v mestu, kjer so tero- ristični napadi reden pojav. Nekatere žrtve sem osebno poznal. Varnostne razmere se slabšajo, pred nami so novi izzivi, milijoni ljudi bežijo proti Evro- pi. Slovenija ni velika država, varnost pa stane, obramba še bolj. Kolektivna obramba, ki temelji na solidarnosti in zavezništvu, je učinkovitejša, veliko ce- nejša, predvsem pa napadalce uspešno odvrača. Če smo se česa naučili iz zgo- dovine, potem moramo negovati zavez- ništvo in skrbeti, da skupaj ohranimo mir. Nato je pravi odgovor. Dobro in čez vse koristno je, da smo v Natu. Ta se še vedno širi, tudi Črna gora je od nedav- nega z nami, celo Finska in Švedska sta Natu vse bliže. Kaj z vašega zornega kota potrebuje Slovenija danes, da bi se izkopala iz sta- nja nekakšne otopelosti, v kateri smo? Preveč smo zagledani vase, premalo pogledujemo čez Atlantik in v Azijo, marsičesa ne spremljamo in ne razu- memo. Politiki so premalo ambiciozni, predvsem pa premalo odločni. Potrebu- jemo voditelje, ki bodo videli dlje, vodili in znali ljudem pojasniti, zakaj se mora- mo prilagajati. Brez prilagoditev bomo zaostajali in na koncu ogrozili same sebe. Le pogumni odločajo o prihodno- sti, zato potrebujemo predvsem več po- guma, političnega in poslovnega. Potrebujemo voditelje, ki bodo videli dlje, vodili in znali ljudem pojasniti, zakaj se moramo prilagajati. Brez prilagoditev bomo zaostajali in na koncu ogrozili same sebe. avgust 201614 A K T U A L N OP R I P O V E DV M E T E Ž U Z G O D O V I N E nost. Vsak se je spraševal, ali je bil kdaj v stiku z izdajalcem, in se v mislih prip- ravljal na zagovor v primeru aretacije. Spomnim se, da sem Nedeljka srečala dvakrat: prvič na vasi, ko smo imeli mla- dinski sestanek, ki ga je vodil Rudi Mah- nič - Brkinc, in drugič nekoliko pozneje, ko smo nesli partizanom hrano v njiho- vo taborišče. Obakrat je bilo zvečer, zato sem upala, da si v temi ni zapomnil mo- jega obraza. Na srečo je bilo res tako. Izdajalec Po Nedeljkovem prebegu so nam parti- zani naročili, da jih moramo sproti ob- veščati o vsakem sumljivem dogodku. Tako jih je z aretacijo sedmih vaščanov še isti dan seznanil komisar mladinske čete Marjan Mahne. Rekli so mu, da bodo zvečer prišli v vas, da se podrob- neje pogovorimo, kako naprej. Partizani so res prišli, le da bolj pozno ponoči. Spali smo že, ko je nekdo začel tresti vhodna vrata. Vstala sem in pog- ledala skozi okno. Bil je partizan Veljko, doma od nekod pri Gorici. Naročil je, naj z bratom prideva na vas, kjer bomo ime- li sestanek. Bila je že polnoč, a bilo je Spomini Marije Mahnič na začetke NOB na Rjavčah Od romantičnega navdušenja do izdaje in zaporov Objavljamo odlomek iz knjige Moja hoja skozi življenje, ki jo je napisala Marija Mahnič in je izšla ob njeni 90-letnici. V od- lomku opisuje začetek narodnoosvobodilnega gibanja v njenih rojstnih Rjavčah v občini Ilirska Bistrica. Mahničeva, ki je aprila praznovala 90 let, živi v Sežani. Naslov in mednaslove smo do- dali v uredništvu. Na Rjavčah so bili nekateri va-ščani že pred vojno povezani z organizacijo TIGR, decem-bra leta 1941 pa so v vas prišli prvi partizani, borci Brkinske čete, med katerimi sta bila tudi Ervin Dolgan - Ja- nez in Karlo Maslo - Drago. Z njihovim prihodom se je še okre- pila zavest o potrebi po organiziranem uporu proti okupatorju. Brkinska četa je imela svoje taborišče v bližini vasi, tako da smo bili z njenimi borci v nenehnem stiku. Ko so se zvečer pojavili v vasi, smo jih z veseljem sprejeli. Radi so nam pripovedovali svoje doživljaje z raznih akcij in nas učili partizanske pesmi Nab- rusimo kose, Za vasjo je čredo pasla, Kovači smo in druge. Zame, ki sem prej hodila samo v italijansko šolo, so bile te pesmi nekaj čudovitega. Še posebno radi smo zapeli pesem Le zapojte, mladi fantje, ki jo je napisal eden od partiza- nov in je bila za nas tako dragocena kot nobena himna. Tako je vsa vas, še zlasti pa mladina, dobesedno dihala s partizani. Prvi mla- dinski odbor za vas Rjavče, takrat smo rekli mladinska četa, je bil ustanovljen junija 1942. Komandir čete je postal An- ton Ludvik mlajši - Platov, komisar pa Marjan Mahne - Tončkov. Fantje so skr- beli, da partizanom ni zmanjkalo ciga- ret, dekleta pa za hrano in toplo obleko. Romantični časi NOB Kadar so se partizani zadrževali v vasi, smo mladinci organizirali stražarsko službo. Fantje so stražili zvečer in po- noči, podnevi pa smo to delo opravljala dekleta. Spominjam se, kako je nekega zimskega dne morala na stražo Slava Gustinčič - Japetova. Bilo je precej sne- ga, Slava pa je bila iz revne družine in ni imela čevljev. Kljub temu se svoji na- logi ni hotela odpovedati. Da ne bi sta- la v snegu, je od doma prinesla desko za pranje perila in obuta samo v copate stala na njej do konca izmene. Ko sem jo prišla zamenjat, je desko ponudila tudi meni, kar pa sem odklonila, saj sem imela vsaj za silo primerne čevlje. To so bili romantični časi, ko je vse skupaj potekalo tako naglo, da je bila jeseni leta 1942 naša vas neke vrste os- vobojeno ozemlje. Navdušenje za naro- dnoosvobodilno gibanje je še narastlo s prihodom Rudija Mahniča - Brkinca, ki je septembra 1942 organiziral množič- ni sestanek vaščanov pri Miglovih, na domu moje tete Tereze. Na tem sestanku nam je predstavil cilje narodnoosvobo- dilnega gibanja in naloge, ki stojijo pred nami. Naročil nam je, naj imamo doma pripravljene nahrbtnike za odhod v par- tizane, ko bo za to napočil primeren tre- nutek. Njegove besede smo z navduše- njem sprejeli in nestrpno čakali na dan, ko bomo tudi sami stopili v partizanske vrste. Na tem sestanku smo vsi dobili ile- galna imena in prisegli zvestobo domo- vini. Na predlog tete Tereze sem dobila partizansko ime Cilka. Takrat smo bili mladi in se nismo zavedali vseh nevar- nosti, ki jih prinaša vojna. Po drugi stra- ni pa smo bili za svobodo pripravljeni žrtvovati vse, tudi svoje življenje. Obdobje navdušenja je kmalu prekinila kruta resničnost. V Brkinsko četo se je vtihotapil vohun z imenom Nedeljko, ki je nato spet prebegnil k fašistom in začel izdajati vaščane, ki so sodelovali s parti- zani. Med drugim jim je povedal tudi za prej omenjeni sestanek. Tako so fašisti 20. februarja 1943 aretirali moža tete Te- reze Martina Gustinčiča - Miglovega in še šest drugih vaščanov in vaščank. Spoznali smo, da nam preti resna nevar- // PIŠE: Marija Mahnič Prvi partizani z Rjavč, fotografirani v Liki marca leta 1943 15 Spomini Marije Mahnič na začetke NOB na Rjavčah Od romantičnega navdušenja do izdaje in zaporov jasno in luna je tako sijala, da so tla, ki so bila pokrita s snegom, dajala dogodkom te noči še poseben pomen. Za menoj je vstala še mama in tudi brat je bil že pokonci. Z bratom sva šla na vas, mama pa nama je sledila. Prigo- varjala sva ji, naj gre spat, a naju ni ubo- gala. Ko smo prišli na vas, so bili zbrani že skoraj vsi. Izmed partizanov so bili prisotni Rudi Mahnič - Brkinc, Karlo Maslo - Drago, Anton Dolgan - Branko in še nekateri drugi. Sestanek je bil kra- tek in brez oklevanja je bil sprejet sklep: »Kar je mladih, vsi v partizane.« Vsi smo odhiteli na svoje domove, da smo si pripravili prtljago, saj je bilo re- čeno, da bo odhod čez pol ure. Ko sva z bratom spravljala skupaj svoje stvari, je isto počela tudi najina mama. Ko sva jo vprašala, kam se odpravlja, je odgovori- la: »Kamor gresta vidva, grem tudi jaz. Mar mislita, da bom tu čakala na milost in nemilost fašistov?« Nato se je spus- tila v jok. Z bratom sva jo čudno gledala, zakaj joka, ko pa sva bila midva nad odhodom v partizane tako navdušena, kot da gre- va vasovat. Ona pa je vzdihnila: »Oh, ot- roka moja! Mlada sta še in nič ne vesta, kaj vaju še čaka.« Res sva bila mlada. Jaz še nisem imela sedemnajst let, brat pa je bil dve leti starejši. Nato je vstal še nono in tudi njemu je bilo treba pojasniti, kaj se dogaja. Takrat pa je prišel sosed in povedal, da so par- tizani nekoliko spremenili prvotni načrt. V partizane naj bi šli le moški, ženske pa naj bi ostale doma. Pričakovali so namreč, da ženskam ne grozi tako ve- lika nevarnost aretacije kot moškim. Pri tej odločitvi je tudi ostalo. Razen Milke Frank - Krulčeve smo tako vse ženske ostale doma. Poglabljanje terorja Ko je bil brat pripravljen, sva ga z mamo spremili na vas. Tam so nekateri že ča- kali s svojimi nahrbtniki, drugi so malo zamudili. Partizani so bili nestrpni; oči- tno so se bali prihoda Italijanov, zato se jim je mudilo. Takrat me je k sebi pok- lical Rudi Mahnič - Brkinc. Na samem mi je dal navodila, kako se moramo ob- našati po odhodu te skupine vaščanov v partizane. Ne vem, zakaj, toda očitno mi je kljub moji mladosti zelo zaupal. Naročil mi je, naj grem čez dva dni na občino v Podgrad in sporočim, da so v vas vdrli ribelli in odpeljali trinajst va- ščanov. Poudarim naj, da so jih odvedli s prisilo in z grožnjami z orožjem, da jih je bilo kakšnih petsto in da so bili dobro oboroženi. Obljubila sem, da bom govo- rila tako, kot je naročil, in storila vse, kar se bo dalo. Ker pa se je medtem po okoliških va- seh že razvedelo, da so nekateri Rjav- čani odšli v partizane, nas je zaskrbelo, da ne bi Italijani izvedeli za ta dogo- dek, še preden bomo zadevo prijavili sami. Poleg tega moja mama ni bila ravno navdušena nad tem, da bi jaz sama odšla naznanit Italijanom to ne- prijetno novico. Zato smo se odločili, da podamo prijavo takoj naslednji dan. Za spremstvo so mi dodelili še dve starejši ženski: Milkino mater Francko Frank - Krulčevo, ki so ji partizani »od- peljali« hčer, in Terezo Ludvik - z Do- line, ki so ji partizani »odpeljali« sina. Ker sem tudi sama »izgubila« brata, naj bi bila naša navidezna prizadetost za- radi tega dogodka še toliko bolj upra- vičena. S to odločitvijo smo seznanili tudi Brkinsko četo. Tako smo v Podgrad kakšnih deset ki- lometrov daleč odšle vse tri. Bila je ne- delja in na občini je bil samo dežurni. Ko smo povedale svojo zgodbo, je takoj te- lefoniral na vojaško poveljstvo, od koder so nas prišli iskat in nas odvedli na ka- rabinjersko postajo. Tam smo morale še enkrat ponoviti svojo zgodbo. Ker moji spremljevalki nista znali italijansko, sem morala vse, kar sta povedali, sproti pre- vajati v italijanščino. O ribellih so hoteli vedeti vse podrob- nosti: koliko jih je bilo, kako so bili obo- roženi, kako so bili oblečeni, kako so govorili in podobno. Naše odgovore so skrbno zapisali, na koncu pa je mora- la vsaka od nas podpisati svojo izjavo. Medtem so v našo vas in okoliške vasi poslali svoje patrulje, ki so zaslišale še druge vaščane, nas pa so pridržali toli- ko časa, dokler te patrulje niso opravi- le svojega dela. Na poti domov smo jih srečale, ko so se vračale v Podgrad. V noči z 20. na 21. februar 1943 so odšli v partizane naslednji vaščani: Ivan Ludvik - z Doline, Anton Ludvik - Pla- tov, Stanko Ludvik – Platov, Viktor Lud- vik - Platov, Jože Sluga - Urbanov (moj brat), Jože Mršnik - Rejčev, Janez Gus- tinčič - Grgurjev, Anton Gustinčič - Mi- glov, Anton Mahne - Oštirjev, Ivan Gu- stinčič - Miglov, Franc Frank - Šubrov, Milka Frank - Krulčeva in Marjan Mah- ne - Tončkov. Še danes mi zveni v ušesih njihova pe- sem Nabrusimo kose, ki so jo zapeli, ko so odkorakali iz vasi. Kakšen teden za njimi se je partizanom pridružil še Franc Mahne - Levičev. Po njihovem odhodu so fašisti še po- večevali svoj teror. Naslednjo nedeljo so odvedli v bataglione speziale deset vaščanov, 3. marca 1943 pa so zaprli še trinajst vaščanov, pet moških in osem žensk. Med njimi sem bila tudi jaz. Nato so postopoma aretirali in zaprli še pet- najst ljudi, tako da je bilo do kapitulacije Italije zaprtih petinštirideset vaščanov, v partizane pa jih je odšlo štirinajst. V vasi, ki je še na začetku leta 1943 šte- la 136 prebivalcev, so ostali samo otroci ter nekaj žensk in starcev. Prvi partizani z Rjavč, fotografirani v Liki marca leta 1943 avgust 201616 A K T U A L N OP R I P O V E DV M E T E Ž U Z G O D O V I N E ske gore prišla za hrbet partizanskim enotam, ki so se umaknile brez izgub. Napad ni uspel predvsem zaradi tega, ker je bil okupator seznanjen z namero in datumom napada, delno zaradi izdaje, delno pa tudi zaradi ne dovolj prikritih priprav za napad (vključno z opozorilom prebivalstvu, naj si pravočasno pripravi- jo zaklonišča). Dan pred napadom je v postojanko prispel višji častnik povelj- stva IV. obmejne legije črnih srajc iz Lju- bljane, ki je poveljeval obrambi posto- janke. Zdi se, da je okupator prvi odprl ogenj na nastopajoče partizanske enote. Dodatne težave je povzročil težaven pristop do glavnih točk obrambe – po- slopja šole, župnišča in zvonika – zaradi konfiguracije terena in dejstva, da je bilo denimo poslopje šole v nizu poslopij, ki bi jih morali uničiti, da bi lahko napadli šolo. Sam prostor tudi ni dovoljeval pri- sotnosti večje enote. Ne glede na to, da postojanke niso zav- zeli, je bil napad v takratnih vojnih oko- liščinah pomemben dogodek. Čeprav naše zgodovinopisje o NOB temu dogod- ku ne posveča večje pozornosti, je treba poudariti, da je v tej akciji prvič v NOB sodelovalo tako veliko število borcev, sestavljenih iz enot Notranjske, Kočevske in Bele krajine ter Hrvaške. Okupator je imel skoraj 20-odstotne izgube (14 padlih in prav toliko ranjenih od 113 mož posad- ke). Akcija pa je imela v tem okolju velik psihološki pomen tako za okupatorje, ki so pozneje iz postojanke pogosto streljali, kakor tudi za samo domače prebivalstvo. Žal spomina na ta pomembni dogodek iz NOB v Poljanski dolini ob Kolpi že ne- kaj časa ne zaznamujejo več. Poljanska dolina ob Kolpi leta 1942 Napad na okupatorsko postojanko Pred 74 leti, 1. junija 1942, so borci slovenskih partizanskih čet (SPČ) organizirali in izvedli napad na utrjeno italijansko okupa- torsko postojanko v Starem trgu ob Kolpi. Čeprav postojanke niso zavzeli, je bil ta dogodek v tistem času zelo odmeven. V hudi zimi leta 1941-1942 je bila organizacija upora pro-ti italijanskemu okupatorju zelo težavna. Že zgodaj spo- mladi leta 1942 pa so se organizirale bojne enote, glavno poveljstvo SPČ je s svojim dnevnim poveljem št. 1 z dne 21. marca 1942, naložilo, da se začnejo priprave partizanskih enot na spomla- dansko ofenzivo. Tako je bil že aprila 1942 v okviru Notranjskega odreda 3. grupe odredov SPČ ustanovljen 2. ba- taljon odreda, imenovan Kočevski ba- taljon. Delovanje enot SPČ, vključno s tako imenovanim Pionirskim udarnim vodom tega bataljona, ki je deloval na območju Poljanske doline ob Kolpi, je na tem območju prisililo italijanske oku- patorje, da so maja 1942 umaknili svoje enote, ki so se zadrževale v skoraj vsa- ki vasi ob reki Kolpi kot mejne enote, v večje utrjene postojanke. Nastal je velik svoboden prostor, italijanski okupator je imel na območju Kočevske in Poljanske doline ob Kolpi postojanko samo v Ko- čevju in v Poljanski dolini v Starem trgu ob Kolpi. Najbližje druge postojanke so bile v Črnomlju, manjša posadka na Si- njem Vrhu in v Vinici. Tako je bila po- stojanka v Starem trgu nekako osamlje- na, večja italijanska garnizona sta bila samo v Kočevju in Črnomlju. Napad so načrtovale, vodile in izvedle enote Kočevskega bataljona, sodelovali pa so tudi borci iz drugih enot Notranj- skega odreda, enota Belokranjskega od- reda in hrvaški borci z območja Delnic. V napadu je sodelovalo približno 200 partizanskih borcev. Vključeni so bili tudi domači aktivisti OF in drugi vaščani iz več vasi, ki so prekopavali ceste, vo- deče proti Staremu trgu. Sama vas Stari trg, ki je bila organizirana kot okupatorska postojanka, se razprosti- ra na pomolu kot na polotoku, na grebe- nu strmih bregov s treh strani, in je lažje dostopna samo iz smeri severozahoda. Stanovanjska in gospodarska poslopja so bila strnjena v nizu na manjšem obmo- čju, vse to je predstavljalo pomembno prednost za organizacijo obrambe po- stojanke, hkrati pa je to pomenilo težavo za večje število borcev v napadu. Okrog vasi je bilo zgrajenih več bunkerjev. Glav- ni objekti obrambe so bili poslopje šole in župnišča ter cerkev (zvonik, ki dominira nad vso bližnjo okolico). Postojanko so branili četa obmejne milice črnosrajčni- kov, vod finančne straže in oddelek kra- ljevskih karabinjerjev, skupaj 113 mož. Napad se je začel 1. junija ob pol petih zjutraj in je trajal več kot deset ur. Oko- li desete ure dopoldne se je bil okupator prisiljen umakniti v poslopje šole in žu- pnišča. Partizanske enote, ki so sodelova- le v napadu, pa so se bile prisiljene umak- niti okoli 15. ure, saj je posadki v posto- janki na pomoč prišla posadka iz Črno- mlja. Ta posadka se je namreč uspešno izognila oviram na cesti Črnomelj–Stari trg, in je po stezah prek pobočja Poljan- // PIŠE: Boris Anton Weiss Proslava 1. maja 1945 v Starem trgu. Vidijo se ruševine hiš, ki so bile porušene v napadu 1. junija 1942. (Foto: Rudi Vogrič, Boj Belokranjcev, str. 500) Boris Anton Weiss 17 S R E Č A N J E Gorici, kjer je Ivo Miklavčič v Šempetru pri Gorici dočakal svobodo kot koman- dir čete v Prešernovi brigadi. »V času teh premikov sem se srečal s tremi se- stričnami iz Brd, ki so od aktivistov izve- dele, kje smo, in so nas pričakale ob poti s košarami, polnimi dobrot. To je bilo veselje!« pripoveduje. Spomni pa se tudi poti nazaj na Gorenjsko, ki je bila spre- mljana z mitingi in veseljem ljudi, da je vojne konec. Po vojni je dokončal sre- dnjo šolo, leta 1949 se je poročil s Slavko Fajfar, partizanko v Prešernovi brigadi, v Kranju sta si ustvarila dom. Zaposlil se je v obrtni in kmetijski zbornici, ob tem je bil tudi dolgoletni direktor Gorenjskega sejma. V tej funkciji je bil tudi gostitelj predsedniku Titu, pove s ponosom in doda, da je maršala zanimalo vse, pred- vsem pa gospodarski razvoj. Seveda pa to ni bilo vse. »Vedno sem bil tudi druž- beno in politično aktiven. Šest mandatov sem deloval v občinski in tri mandate v republiški skupščini, v domačem oko- lju pa v stanovanjskem gospodarstvu in v obrti. « V pokoj je leta 1982 odšel iz Podjetja za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, poznejšega Domplana. Kot upokojenec je postal dejaven v Skupnosti borcev Prešernove brigade, kjer je še vedno predsednik, pa v orga- nizacijskem odboru Partizanske smuči- ne Cerkno in v organizacijskem odboru spominskega pohoda na Triglav. »Pri svojih 80 letih sem bil zadnjič na Trigla- vu, pred štirimi leti na Šmarni gori, zdaj pa hodim, kolikor zmorem. Hoja in gi- banje sta tisto, kar ohranja zdravje. Pa v domu se veliko dogaja, rad se udeležu- jem tudi spominskih prireditev,« doda. Ivo Miklavčič, borec Prešernove brigade, je dopolnil 97 let Hoja, branje in optimizem ohranjajo vitalnost Te dni bo v domu starejših na Planini pri Kranju veselo. Pravzaprav je tam veselo vsak konec meseca, saj takrat priredijo praznovanje za vse, ki so imeli v iztekajočem se mesecu rojstni dan. Tokrat je med njimi tudi Ivo Miklavčič, borec Prešernove brigade, dolgoletni kranjski gospodarstvenik, ki je 20. avgusta dopolnil častitljivih 97 let, v domu pa prebiva drugo leto in se tukaj, kot pravi, počuti dobro, vključuje pa se tudi v številne domske dejavnosti. Vitalen gospod bistrega uma in izjemnega spomina poka-že knjigo Umovadba, s katero si pomaga krepiti spomin. Da je v domu zelo priljubljen, se prepričam ob obisku, saj ga na hodnikih in pred domom pozdravljajo vsi, ki jih srečava, in želijo z njim poklepetati. Četudi živi v domu, pa se v spremstvu sina še ved- no redno udeležuje spominskih priredi- tev po Gorenjski, predvsem tam, kjer obujajo spomin na Prešernovo brigado, Partizanske smučine v Cerknem ali na tradicionalni pohod na Triglav. Ivo Miklavčič se je rodil 20. avgusta 1919 očetu vojaku avstrijske vojske in mami begunki s Primorskega, ki sta se ustalila v Cerkljah na Gorenjskem. Bil je edini fant med tremi sestrami. Ker je osnovno šolo končal z odliko, je bil predviden za Gimnazijo kralja Petra v Beogradu, a je oče, ki je bil sedlar, želel, da se mu pridruži v delavnici, in s šola- njem ni bilo nič. Moral pa je na služenje vojaškega roka in kapitulacijo Jugosla- vije je dočakal kot vojak jugoslovanske kraljeve vojske v Makedoniji. »Zajeli so nas Nemci, ki so ujete vojake pošiljali na fronto, s posredovanjem Rdečega križa pa so tiste Slovence, ki smo deja- li, da živimo na območjih pod zasedbo Italijanov, poslali domov, saj naj bi nas prevzeli Italijani. A Cerklje so zasedli Nemci, jaz pa sem se izognil odhodu na fronto,« pripoveduje. Ob vrnitvi domov je najprej nadalje- val delo v očetovi delavnici, potem pa se je kot čevljar in sedlar zaposlil v Ce- lovcu in se s tem znova izognil vpokli- cu v nemško vojsko. »V naše podjetje v Celovcu pa je prišlo na delo kakšnih 20 deklet s slovensko-hrvaške meje, ki so vedele veliko o partizanih, prepevale so partizanske pesmi, kar me je navdušilo.« Domov v Cerklje se je vozil z vlakom prek Jesenic in Javornika, kjer je živela njegova teta, ki je sodelovala s partizani, njega pa so v domačih Cerkljah v svo- je vrste vabili domobranci. Odločitev, pravi, ni bila težka, bila pa je nujna in poleti leta 1944 je prek zveze v Selški dolini vstopil v Prešernovo brigado, kjer je dobil oborožitev, nato je sledil premik v Cerkno. Kot jugoslovanskega vojaka z izkušnjami so ga poslali v vojaški tečaj, kjer se je odlično izkazal, med 40 tečaj- niki je bil najboljši. »Za nagrado sem do- bil brzostrelko,« ponosno pove. V Cerknem je bil med izbranimi bor- ci, ki so varovali znamenito smučarsko tekmovanje, »partizanske olimpijske igre« sredi okupiranega ozemlja. »Dobi- li smo le nalogo varovanja, kaj in koga varujemo, seveda nismo vedeli,« pripo- veduje. V spomin na to neverjetno deja- nje v Cerknem še vedno konec januarja poteka prireditev Partizanske smučine, na kateri je Ivo najstarejši še živeči ude- leženec in častni član organizacijskega odbora. Če mu zdravje dopušča, se vsa- ko leto udeleži sklepne slovesnosti. Partizanska pot je Prešernovo bri- gado potem preko Postojne vodila proti // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Ivo Miklavčič ob fotografijah svojih najdražjih avgust 201618 A K T U A L N OP R I P O V E DS E Č N J E stranke upokojencev, pozneje pa tudi v drugih krajih Primorske. Štiri leta je bil koprski občinski svetnik, štiri leta tudi podžupan Mestne občine Koper. Ker mu ni bilo nikoli vseeno za ljudi, se je z vso vnemo lotil dela kot predsednik za proš- nje in pritožbe v tej občini, osem let je takšno funkcijo opravljal na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper in osem let na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kot pravi, so v tem času veli- ko naredili za uspešno reševanje najra- zličnejših sporov in težav ljudi. Njegova pomembna zasluga je, da so številni pri- morski upokojenci dobili italijanske po- kojnine. Uspešno pa je vzpostavil in ne- goval dobro sodelovanje z italijanskimi in hrvaškimi upokojenci, pripomogel je k nastanku in vodenju pevskega zbora, strelske družine, športnih iger, družab- nih srečanj, pomoč osamljenim in pot- rebnim pomoči … S Pavletom Kosom sta ustanovila balinarski klub 4. julij, ki ga je vodil kar 22 let. S ponosom pove, da je klub dosegal vidne uspehe v slo- venski Istri in drugje po Sloveniji. Za njegovo dolgoletno, uspešno in izjemno delo je prejel številne nagrade in prizna- nja, Občina Koper mu je podelila tudi srebrno Bloudkovo priznanje. Ko ga povprašamo po kakšnem za- nimivejšem dogodku iz njegovega živ- ljenja, opiše uspešno izpeljano akcijo, s katero je preprečil, da niso informbiro- jevci iz Kopra odpeljali vseh italijanskih lir, ki so bile shranjene v trezorjih Ban- ke Koper. Ob tem jim je bila, kot prizna, naklonjena tudi sreča, saj bi se v tistih turbulentnih časih zgodba lahko zasu- kala drugače. Ker sta bila oba zakonca Jenko ak- tivna graditelja povojne domovine, ju danes boli razprodaja in kraje premo- ženja. Ivan našteva nekdaj uspešna primorska podjetja, ki so dajala delo in zaslužek tisočim in ljudem omogo- čala lepo življenje, danes jih ni nikjer več. Zato ju je zgodba z Luko Koper kot domačina zelo prizadela in bojita se, da je bitka sicer dobljena, ne pa tudi vojna. Gospa Vilma pa se z nos- talgijo in bolečino spominja svojega doma v Kozani v Goriških brdih, kjer je bilo nekoč polno življenja, danes pa je domača hiša zaprta, zemlja pa od- dana v najem. Ivan Jenko partizan, dolgoletni predsednik primorskih in koprskih upokojencev Uspešen pri povezovanju čez meje Ob našem obisku nas je na mizi družinske hiše Jenkovih v Kopru pričakala sveže pečena orehova potica. »Jutri bom dopolnil 91 let, potico sva spekla z ženo za vse najine drage, ki naju bodo jutri obiskali,« je pojasnil naš gostitelj. In dodal, da sta pri tem napornem delu usklajeno sodelovala oba, tako kot že dolga leta. In še, da kljub častitljivim letom nič ni prenaporno, če delaš z ljubeznijo. Oba, Vilma in Ivan Jenko, sta letos dopolnila 91 let. Marca smo v Svobodni be-sedi objavili pripoved Vil-me Prinčič Jenko o tem, kako je kot Slovenka v ita- lijanskem Tržiču (Monfalcone) doživela osvoboditev in prihod slovenskih parti- zanov. Članek je naletel na velik odmev tako v njenih rodnih Goriških brdih kot tudi med Slovenci, živečimi v Italiji, ki se še spomnijo časov, ko so v mesta vko- rakali partizani. Že takrat so nas bralci opozorili na njenega moža Ivana Jenka, partizana in dolgoletnega uglednega in vsestransko aktivnega občana Kopra, ki je med drugim izredno uspešno več kot 20 let vodil društvo upokojencev v Ko- pru in na južnem Primorskem. Ivan Albin Jenko se je rodil 24. ju- nija leta 1925 v Tominjah pri Ilirski Bi- strici. Otroštvo in zgodnjo mladost je preživljal v številni in zelo spoštovani družini. Komaj 17 let je imel, ko so ga Italijani odpeljali v specialni bataljon v Fossano v Italiji, kjer je dočakal kapitu- lacijo. Domov se je vračal v šestčlanski skupini sotrpinov, vračanje mimo nem- ške vojske pa je bilo dolgo, naporno in nevarno. Doma pa ga je pričakalo pre- senečenje, saj so bili vaščani že organi- zirani v Osvobodilno fronto. Odbor OF je razorožil italijanske vojake, ki so se vračali domov, in s tem orožjem oboro- žil mlade domače fantje, ki so odhajali v partizane. Mednje se je vključil tudi Ivan in vstopil na Mašunu v Tomšičevo brigado, nato pa so ga dodelili v Istrski odred. Maja leta 1944 pa so ga z več soborci premestili v Belokranjski odred, v katerem je postal namestnik koman- dirja 1. čete 2. bataljona tega odreda, ki je dobil nalogo, da se 8. maja leta 1945 udeleži bojev za osvoboditev Ljubljane. Ivan Jenko je bil med prvimi partizani, ki so vkorakali v naše glavno mesto. Za svoj pogum med vojno je bil odli- kovan z redom za hrabrost, z medaljo za hrabrost in z dvema medaljama za- slug za narod. V vojaških enotah je os- tal do 16. januarja 1946, ko so ga zaradi njegovega znanja italijanščine in doma na Primorskem premestili v Koper, v te- danjo cono B. Deloval je v narodni zaš- čiti na različnih položajih, od 20. apri- la 1948 pa je bil komandir kopne meje cone B. Po vojni je nadaljeval šolanje in dokončal pravno fakulteto. Od leta 1950 do 1965 je bil zaposlen v Okrajnem ljudskem odboru Koper. Več let pa je bil tudi profesor prava na Sred- nji ekonomski šoli in predstojnik admi- nistrativne in upravno administrativne šole. Nato pa je prevzel položaj direktor- ja Rude v Izoli in uspešno vodil trgovsko podjetje vse do upokojitve leta 1978. Upokojitev pa zanj seveda ni pomenila mirovanja, decembra leta 1987 je postal predsednik Zveze društev upokojencev Koper, ki jo je vodil kar 21 letih in v tem času veliko naredil za upokojence. Leta 2003 je ustanovil Pokrajinsko zvezo društev upokojencev južne Primorske in bil njen predsednik štiri leta. Z osamosvojitvijo in pojavom strank je bil Ivan Jenko v Kopru soustanovitelj // PIŠE: Jožica Hribar // FOTO: osebni arhiv Ivan Jenko 19 R E P O R TA Ž A priznal, da so se porušile tudi sanje ge- neracije veteranov, ki je obranila Slove- nijo v vojni leta 1991. V prisrčnem kul- turnem programu, ki ga je vodila Irena Klepac, so nastopili pihalna godba Ko- vinoplastike Lož, glasbena skupina Bin- klarji, recitatorji Tone Šepec, Tončka Tušek in Zvonka Ješelnik. Po 20 letih znova slovesnost v Dragi v Loškem potoku Obnovili so tri spomenike Po 20 letih so v Dragi v občini Loški potok znova pripravili spomin- sko slovesnost v spomin na žrtve druge svetovne vojne v Dragarski dolini. Razlogov za slovesnost pa je bilo več: pred dvema letoma je po dolgoletnem premoru znova začela delovati krajevna borčevska organizacija, ki jo vodi Anton Cimprič, uspelo pa jim je tudi obnoviti tri spomenike na območju krajevne borčevske organizacije. Spominska slovesnost je bila na-črtovana sredi kraja ob velikem, lepo obnovljenem spomeniku, na katerem so imena žrtev iz druge svetovne vojne. Namero jim je preprečilo zelo slabo vreme, zato so organizatorji, ZZB za vrednote NOB Kočevje, KO ZB Draga in Občina Loški potok, prireditev prestavili pod streho k bližnjemu gasilskemu domu. Predse- dnik KO ZB Draga Anton Cimprič, ki so mu na prireditvi podelili srebrno pla- keto ZZB za vrednote NOB Slovenije, je povedal, da so krajevno organizacijo Zveze borcev znova oživili pred dvema letoma, imajo 40 članov. Posebej se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da je bila po 20 letih v kraju spet prosla- va. »Leta 1995, ob 55. obletnici usta- novitve OF, smo tukaj gostili tedanjega predsednika države Milana Kučana in naslovnega škofa Vjekoslava Grmiča,« je dejal in dodal, da je Dragarska dolina med vojno doživela veliko hudega, za svobodo in zmago v drugi svetovni voj- ni je dalo življenje veliko ljudi iz Drage in Loškega potoka. Na njihovem obmo- čju so dve spominski plošči in šest spo- menikov iz druge svetovne vojne. Tri spomenike so letos obnovili s sredstvi občine Loški potok (poleg osrednjega spomenika še spomenik pod štalami in Štimčeva ograda), njihov podžupan Maks Lavrič se je tudi udeležil slove- snosti. Največ pozornosti pa sta med števil- nimi obiskovalci, ki so prišli iz celotne doline, pritegnila dva še živeča borca, oba nosilca partizanske spomenice: Franc Sever - Franta in Alojz Ko- vačič - Sine, slednji je doma s Svete Trojice na Blokah, bil je borec Šercerje- vega bataljona in 14. divizije. Po vojni je služboval kot vodja lovišča na posestvu Snežnik v Kočevski Reki. Prisotni pa so bili tudi nekdanji župan Loškega poto- ka Janez Novak, predsednik KO ZB Lo- ška dolina Ivan Plos in Miroslav Turk, predsednik borčevske organizacije iz hrvaškega Čabra. Slavnostni govornik je bil Miha Butara, častni predsednik Zveze slovenskih častnikov, ki je pove- zal dogodke iz druge svetovne vojne z osamosvojitveno vojno in med drugim // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Borca Alojz Kovačič - Sine in Franc Sever - Franta Obnovljeni spomenik sredi Drage Kljub dežju se je zbralo lepo število ljudi. avgust 201620 P R I P O V E DR E P O R TA Ž A v južni del Gorskega kotarja, Kočevska brigada v severni del, Levstikova pa je varovala osvobojeno Kočevsko. Ljubljanska brigada je 26. decembra 1943 prišla v Gerovo, prodrla po Kolpi do Broda in ga zavzela brez boja, saj je ob napadu nemško-ustaška posadka zbežala. Kočevska brigada se je obrnila proti Vrbovsku, Ljubljanska pa v Srbske Moravice, kjer jo je prebivalstvo spreje- lo z zastavami z rdečo zvezdo. Ljubljan- ska brigada je prodrla do Delnic, kjer je priredila velik miting. Od tam je prišla do Lokev - Fužin. Brigada je s svojimi patruljami dosegla Benkovac in imela s sovražnikom občasne kratke spopade. Pomembna pa sta dva vojna dogodka. Ko so hrvaški aktivisti dobili sporočilo, da se je del nemške posadke v Hreljinu pripravljen predati naši vojski, je 23. de- cembra brigada napadla in zavzela po- stojanko ter ujela 15 Nemcev, 25 nek- danjih rdečearmejcev in zaplenila nekaj orožja, med njim več strojnic »šarcev«, ne vedoč, da je tisto noč po Luzijani šla nemška oklepna divizija na Reko. Ujete Nemce so predali Hrvatom, da so jih v Pisarevini zamenjali za ujete partizane, rdečearmejci pa so bili vključeni v vse tri naše brigade. Kot odgovor so Nemci 31. januarja 1944 s šestkrat močnejšimi silami napadli Lokve - Fužine in vneli so se težki boji, v katerih pa so se Nemci umaknili. Svojo bojno nalogo, v katero je spadalo tudi razlaganje in propagira- nje avnojskih sklepov, je brigada v celo- Po poteh Ljubljanske brigade in 18. divizije v Gorski kotar Kar dva polna avtobusa se nas je zbralo na oblačno junijsko so- boto, ko smo se namenili v Gorski kotar v sosednji Hrvaški po poti borcev Ljubljanske in Kočevske brigade in 18. divizije z na- menom, da obiščemo spomenike, na katerih so zapisana imena padlih borcev, med njimi je tudi veliko Slovencev, in se poklo- nimo njihovemu spominu. Pobudnik poti je bil Marko Vrhunec, partizan in komisar 10. ljubljanske brigade. Poleg 94-letnega Marka Vrhun-ca so bili z nami tudi Vladislav Škrinjar, borec Ljubljanske brigade, Danilo Škorja, bo- rec prekomorskih brigad, Jurij Kogej, predsednik odbora 10. ljubljanske bri- gade, in borec Boris Anton Weiss iz Predgrada. V Delnicah pa nas je pri- čakal Boris Dukić, predsednik tam- kajšnjega Društva antifašistov in anti- fašističnih borcev, in nas spremljal na poti. Z nami so bili še člana predsed- stva ZZB za vrednote NOB Slovenije Tilka Bogovič in Jože Oberstar, ki je tudi predsednik Odbora 18. divizije, ter skoraj sto potomcev in sorodnikov borcev in številni člani borčevskih or- ganizacij iz Ljubljane in okolice. Ozadje O razlogih za odhod slovenskih bor- cev v Gorski kotar smo obširno pisali v aprilski številki Svobodne besede (Po poteh Ljubljanske brigade v Gorski ko- tar). Na kratko: maršal Tito je sredi leta 1943 izdal povelje Glavnemu štabu Slo- venije, da v Gorski kotar napoti eno od svojih divizij, da bi v primeru izkrcanja zaveznikov skupaj vodili vojne operaci- je. Za to nalogo je Glavni štab določil 18. divizijo, ki so jo sestavljale tri bri- gade in je štela 2.355 borcev. Ljubljan- ska brigada je bila določena, da prodre Kraji, kjer počivajo slovenski borci // PIŠE: Marko Vrhunec, Jožica Hribar // FOTO: Jožica Hribar Skupinski posnetek pred spomenikom padlim borcem 18. divizije nad Fužino Spomenik in grobnica s posmrtnimi ostanki 51 neznanih borcev 13. piransko-goranske, 43. istarske divizije in Ljubljanske brigade v Delnicah 21 ti izpolnila in se po snežnem metežu 18. februarja 1944 vrnila v Slovenijo. Na bojni poti brigade v Gorskem kotar- ju je padlo 14 bork in borcev, in sicer: Štefan Burger, Branimir Dražil, Sta- ne Fatur, Domen Gornik, Karel Knaus, Slavko Martinčič, Anton Mrše, Peter Novak, Stane (Štefan) Osterman, Ivan Pirc, Karel Ruparčič, Lojze Skalja, An- gela Šorli in Ivan Zgonc, ki smo se jim poklonili na naši ekskurziji. Ob spomenikih Na ekskurziji smo se najprej ustavili v Delnicah, kjer je ob pokopališču skupna grobnica s posmrtnimi ostanki padlih partizanov Gorskega kotarja, med nji- mi so tudi padli slovenski borci, ki so se bojevali tukaj. Po krajšem nagovoru Ju- rija Kogeja smo k spomeniku položili cvetje in sveče. Na tem pokopališču je tudi grob vodnika Karla Faturja - Tine- ta, rojenega leta 1917 v Ljubljani, padel je 29. januarja 1944 pri Gornjem Jele- nju. Grob je lepo urejen, za kar so pred našim obiskom poskrbeli predstavniki Odbora 10. ljubljanske brigade v sode- lovanju z Borisom Dukićem. Iz Delnic smo se napotili v Fužine, kjer smo se najprej poklonili spominu padlega borca Andreja Uleta, rojenega leta 1917 v Žerovnici, Cerknica; padel je leta 1943 v Gorskem Kotarju. Tudi ta grob in plošča sta urejena, za kar so prav tako poskrbeli predstavniki Odbo- ra v dogovoru z Biserko Margitić, pred- sednico Udruge antifašističkih boraca i antifašista občine Fužine. Na koncu pa smo se ustavili še na hri- bu v bližini Fužin, kjer stoji spomenik, narejen iz velike granitne skale, ki so ga leta 1983 postavili padlim borcem 18. di- vizije prebivalci Gorskega kotarja. Zanj skrbijo člani Udruge antifašističkih bora- ca i antifašista občine Fužine. Ob njem je spregovoril Marko Vrhunec. Predsta- vil je boje slovenskih partizanov na tem območju in se vidno ganjen zahvalil na- šemu množičnemu obisku. Ob tem je iz- razil upanje, da se bodo Slovenci poslej pogosteje ustavili tukaj in se spomnili vseh, ki so umrli za našo svobodo. Ob vračanju smo se ustavili še pri spomeniku v hrvaški vasici Lipa tik pred slovensko mejo, kjer se je 30. apri- la 1944 zgodil strahoten zločin, saj so Nemci skupaj z domačimi kolaboranti do tal požgali celotno vas, hiše polili z bencinom in jih skupaj s prebivalci zaž- gali. Umrlo je 280 ljudi, najmlajša žrtev je imela le šest mesecev. O tragediji je pred veličastnim spomenikom z imeni žrtev spregovoril Jože Oberstar. Pred spomenikom v Delnicah je spregovoril Jurij Kogej. Grob Karla Faturja - Tineta na pokopališču v Delnicah Marko Vrhunec in Vladislav Škrinjar, borca Ljubljanske brigade, pred spomenikom na Fužinah Jože Oberstar pred spomenikom v Lipi Grob Andreja Uleta na mestnem pokopališču v Fužinah avgust 201622 A K T U A L N OP R I P O V E DR E P O R TA Ž A drove brigade, Franc Sever - Franta, ki je poudaril, da je bila »Moravška doli- na z operativnim območjem Kamnik, Tu- hinjska dolina, Vransko, Trbovlje, Litija in Domžale mati in zibelka OF in NOB za Štajersko in Koroško, vse do naših etič- nih meja, pa tudi za Prekmurje in Kozjan- sko«. Mlajšim obiskovalcem, ki jih je bilo na prireditvi veliko, pa je Franta položil na srce: »Imejte se radi in imejte radi svo- jo domovino, pomagajte ji k uspehu, oh- ranjajte vrednote naše zgodovine, ljubite življenje in vztrajajte v pokončnosti.« Na Limbarski gori in Šipku v spomin na Šlandrovo brigado Gradimo prihodnost na izkušnjah preteklosti »Na tem mestu je bila preoblikovana Šlandrova brigada. Zato smo danes tukaj mi. Zakaj občina sodeluje pri slovesnosti in srečanju? Odgovor bi našli v ljudeh, ki so se bojevali proti sovražniku. Ne gre za to, da bi poveličevali preteklost in partizanstvo ter s prstom kazali na nasprotno stran. Gre le za to, da priznamo spoštovanje ljudem, ki so bili dovolj močni, da so zdržali skoraj nemogoče, in zato jih spoštuje ves svet. Da, ostali so na svoji zemlji.« Limbarska gora S temi besedami je župan Moravč Ivan Rebolj nagovoril udeležence spo- minske slovesnosti ob obnovljenem spomeniku na Trdinovi domačiji na Limbarski gori. Na tej domačiji je bila namreč 30. septembra 1943 preobliko- vana Šlandrova brigada, ki je bila usta- novljena 6. avgusta 1943 na Šipku nad Lukovico in je bila tedaj prva večja od- porniška enota v velikem nemškem raj- hu. Komandant brigade ob ustanovitvi je bil Janko Sekirnik - Simon, načelnik štaba Franc Poglajen - Krajnc, komisar pa Mitja Ribičič - Ciril. Rebolj je poudaril, da imajo v občini Moravče petnajst spomenikov in vsak od njih govori o hudih bojih, streljanju, požigu in izseljevanju, o nasilju, povzro- čenem domačinom, Slovencem, Mo- ravčanom. »Na Mohorju je bila že leta 1941 bitka, vendar je partizanom uspel preboj. Leta 1942 so v Hrastniku Nem- ci zažgali devet domačinov, požgali so vas, ostale vaščane pa izselili. V letu 1943 je bila velika hajka na Murovici, številni partizani so padli, požganih je bila večina hiš pod Grmačami. Tudi v Moravčah so leta 1943 ustrelili sedem talcev. V istem letu je bila pri Osolet pokrajinska konferenca Komunistične partije Slovenije. Nad Češnjicami so bili tik pred koncem vojne, 21. aprila 1945, pobiti štirje aktivisti. V moravškem par- ku pa stoji spomenik našemu heroju Jo- žetu Klanjšku - Vasji. Na tem območju je delovala Mengeško-moravške četa, naši kraji so bili na poti, kjer so potekali premiki brigad, med drugim tudi Šlan- drove iz Štajerske na Dolenjsko. Veliko naših ljudi je odšlo v partizane, veliko jih je bilo izseljenih, v zaporih, številni so umrli. Vsem tem ljudem smo dolžni spomin za vedno,« je med drugim pou- daril Ivan Rebolj. Slavnostni govornik je bil borec Šlan- // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Obnovljeni spomenik reorganizaciji Šlandrove brigade na Limbarski gori stoji na zemljišču kmetije Trdin, ki so prostor odstopili tudi za slovesnost. Limbarska gora: med množico obiskovalcev so bili tudi pohodniki. Borci Šlandrove brigade na Šipku: Jože Zupančič, Valerija Skrinjar Tvrz, Franc Sever - Franta in Vinko Žebovec - Vilko 23 Na prireditvi, ki jo je povezoval in z recitacijami obogatil Aljaž Hribar, so poleg številnih praporščakov sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske, Pihal- na godba Moravče in Partizanski pevski zbor. Zbrane je pozdravil tudi Jože Kve- der, predsednik ZB Moravče, ki je bilo poleg občine Moravče soorganizator prireditve. Šipek Dan pozneje pa so se na Šipku v obči- ni Lukovica na tradicionalni slovesno- sti spomnili 73. obletnice ustanovitve Šlandrove brigade. Prireditev so pripra- vili občina Lukovica skupaj z Odborom skupnosti borcev Šlandrove brigade in ZZB za vrednote NOB Kamnik, Dom- žale, Celje, Mozirje in Žalec, njihovi predstavniki so se tudi udeležili slove- snosti, prav tako kot številni praporšča- ki borčevskih in domoljubnih organiza- cij. Zbrane je nagovoril župan Kamnika Marjan Šarec, ki je med drugim pou- daril, da je dolžnost vseh nas storiti vse, da zagotovimo mir med ljudmi. Slav- nostni govornik je bil župan Lukovice Matej Kotnik, ki je opozoril, da je da- nes, ko sicer živimo v miru, nujno pre- poznati znamenja, ki kažejo na zaostro- vanje v svetu, kar lahko privede do po- dobnih krvavih dogodkov, kot smo jim že bili priče. »Naša zemlja je sveta zem- lja in nihče se ne bo zavzel zanjo, nihče je ne bo branil, če je ne bomo ohranjali in branili mi sami,« je med drugim dejal. V kulturnem programu so sodelovali pevci skupine Naši fantje z Dominikom Krtom, harmonikarska skupina z venč- kom partizanskih pesmi ter recitatorja Gabrijel Goles in Maruša Čebulj, člana KUD Maselj Podlimbarski, ki ju je za na- stop pripravila Vera Beguš. Program je povezovala Irena Ravnikar. Šipek: župana Marjan Šarec, Kamnik, in Matej Kotnik, Lukovica. V M E T E Ž U Z G O D O V I N E Spomini Tončke Drobnič iz Grahovega 2 Čez 40 let sem se vrnila domov V prejšnji številki Svobodne besede smo objavili spomine partizanke Tončke Drobnič iz Grahovega, zapis je med bralci naletel na velik od- mev. Zanimalo vas je, kako se je razpletlo Tončkino življenje po vojni. Iz njenih spominskih zapisov s pomočjo njenega sina Andreja Drobniča objavljamo še nekaj podrobnosti. »Na partizansko obdobje so mi v spomin ostali moja vojaška uniforma, opasač, torbica, škornji in italijanska brzostrel- ka, ki jo hrani Muzej novejše zgodovi- ne v Ljubljani. S to brzostrelko je fašist streljal name in smo jo partizani zaple- nili Italijanom. Življenje Ivana Turšiča - Iztoka se je žal končal tragično, umrl je, ko je padel v zasedo. Vera v dobro in niz srečnih naključij sta me ohranjala pri življenju, ki mi je tudi pozneje prineslo precej težav. V času informbiroja mi je prišlo na ušesa, da Udba poizveduje za menoj, ker naj bi se družila z nekimi oporečni- ki. Odpravila sem se v Kidričevo ulico v Ljubljani, v tedanjo Slavijo, in se na- povedala k Mitji Ribičiču, takratnemu načelniku notranje varnosti. Zahtevala sem, da me sprejme na pogovor, saj sva se poznala. Povedala sem mu, kaj sem slišala, po kratkem pogovoru je odšel iz pisarne in se kmalu vrnil. Dejal mi je, da se mi ni treba ničesar bati. Od njega sem odšla pomirjena. A življenje mi vseeno ni prizanašalo. Našla sem življenjskega sopotnika, ro- dila sem sina, a tik pred poroko je oče mojega otroka izgubil življenje v pro- metni nesreči. Sin Andrej je imel tedaj šele osem mesecev in ostala sem sama z njim. Bolečina ob tej izgubi me je ne- izmerno prizadela in me čustveno oto- pila. A sina sem vzgojila, diplomiral je na strojni fakulteti in se šolal kot pilot v Zemuniku pri Zadru. Postal je vojaški pilot v 28. razredu ŠROA. Odrasel je v zrelo in odgovorno osebo. Sama sem nekaj časa službovala na komiteju v Logatcu, nato pa na sekreta- riatu za kmetijstvo v Ljubljani in potem vse do upokojitve na izvršnem svetu Re- publike Slovenije. Bila sem zadovoljna in srečna, da sem imela službo in skro- mno plačo ter ljubek dom v Ljubljani. Moj brat Franc je kot domobranec domnevno bežal na Koroško, predvi- devamo, da je preminil na Teharjah. Sestra Pepa je po osvoboditvi skupaj s kvizlinškimi sodelavci pobegnila v Ka- nado, sestra Angela Brecelj je živela sama na Rakeku. Sestra Frančiška je bila že pred vojno poročena v Vojvo- dini z graničarskim kapetanom, ki se je pridružil četnikom, moža so ji ubili. Kot vdova se je s sinom vrnila na Rakek in do leta 1961 skrbela za mamo, umrla je leta 1976. In kot da bi se usoda hote- la poigrati z menoj, sem se po sestrini smrti leta 1978 vrnila v domačo hišo, v Grahovo 62.« Tončka Drobnič na konju, s katerim je ob osvoboditvi prijahala v Grahovo, domačega praga pa ni prestopila. (Foto: arhiv Andrej Drobnič) Tončka Drobnič je umrla v Domu starejših v Cerknici 16. avgusta 2007. Njen sin živi v Dragomlju pri Domžalah. avgust 201624 A K T U A L N OP R I P O V E DR E P O R TA Ž A ter s Kala je letos prišlo že več kot sto pohodnikov. Prireditev pomeni za or- ganizatorje precejšen logistični zalo- gaj, saj je treba na jaso sredi gozdov pripeljati ozvočenje in spremljevalno tehniko ter osebje, a kot pravi Andrej Mavri, predsednik ZZB za vrednote NOB Laško, je zanje največja nagrada vsako leto več obiskovalcev – letos jih je bilo precej čez 300. Poleg številnih praporščakov so bili tudi predsedniki okoliških borčevskih organizacij, pa župan Žalca Janko Kos, državni sekre- tar na gospodarskem ministrstvu Loj- ze Posedel in prvič do zdaj 94-letni Ivo Grobelnik, zadnji še živeči udeleženec akcije reševanja talcev iz celjskega Sta- rega piskra. Slavnostna govornica je bila letos dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki je or- ganizatorjem in obiskovalcem izrek- la priznanje za pripravo slovesnosti in številno udeležbo. V svojem govoru pa je opozorila na prepogosto pozabljeno trpljenje civilnega prebivalstva v vseh vojnah tega sveta. A brez pomoči za- vednih domačinov, ki so dali zavetje partizanov in pogosto, kot na Igršah, to plačali z življenjem, ne bi bilo svobode. V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor Laško, Pihalna godba Vrh nad Laškim, recitatorka Olga Mar- kovič in Branko Zupanc. Tradicionalno srečanje v spomin na tragedijo na Igrišah Prepogosto pozabljene civilne žrtve vojne Na začetku januarja je umrla Mimika Hribar Napret, zadnja živa priča tragedije, ki se je 7. marca 1943 zgodila na domačiji Hri- barjevih na Igrišah, na sedlu med Mrzlico in Šmohorjem, na stičišču občin Hrastnik, Laško in Žalec. V goreči domači hiši so umrli oče Leopold, mama Marija, sin Franci, sosedov Ramša- kov Franci in partizani Veličkove čete: Lojze Hafner Veličko iz Hrastnika, Jože Košir iz Rečice in Štefan Vasle iz Zabukovice. Okupatorjevi vojaki so ta večer prišli po snežni sledi za partizani iz Savinjske doline, ki so se ustavili na tej domačiji, obkolili do- mačijo in jo po streljanju tudi zažgali. Tragedijo sta preživeli le doma-či hčeri Slavica in Mimika, ki so ju odpeljali v celjski Stari pisker. Čez čas so Slavico, ki je bila noseča, izpustili, Mimiko pa pos- lali v koncentracijski taborišči Ravens- brück in Auschwitz. Po njeni pripove- di je Branko Zupanc dogodek opisal v knjigi Rdeči sneg na Igrišah. V spomin na ta dogodek borčevske in veteranske organizacije iz Laškega, Žalca in Hrastnika ob pomoči občin ter ob podpori drugih veteranskih in domoljubnih organizacij in planinskih in gasilskih društev vsako leto v juliju na Igrišah pripravijo spominsko slove- snost, ki jo združijo s pohodom iz sme- ri vseh treh občin. Iz Laškega in Zgor- nje Rečice, Zabukovice in Hrastnika // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Ivo Zorčič, nekdanji dolgoletni predsednik ZZB Hrastnik Mimika Hribar Napret, zadnja priča tragedije na Igrišah, je umrla januarja letos. Ljubica Jelušič z gostitelji na Igrišah 25 P R I P O V E DR E P O R TA Ž A močno gospodarstvo in zato tudi nizko brezposelnost, nekaj višjo od štirih od- stotkov,« je med drugim dejal. Slavnostni govornik Andrej Babič je bil partizan, danes šteje 90 let. Najprej se je vživel v obvezo prešernovcev, ki so dva dni pred tragičnim dogodkom ustanovili brigado in upali, da pridejo pravočasno in rešijo talce pred streljanjem. Žal je bilo za talce prepozno, sami pa so se spopadli z Nemci in izgubili tovariša, dva pa sta bila ranjena. »Partizani so žrtvovali življenja za boljši jutri. So se jim želje uresničile? Po vojni smo obnovili porušeno domo- vino, zgradili ceste, železnice, tovarne, stanovanja, šolstvo, zdravstvo, zaposlili ljudi. Žrtve niso bile zaman. Ali danes lahko še trdimo to? Zapiramo proizvod- ne obrate, prodajamo državno lastnino, manj je delovnih mest. Divji kapitalizem in še posebno denacionalizacija, uki- nitev SDK in prilagoditev zakonodaje, da je tatvina postala zakonita, vse to je naredilo to, kar danes imamo,« je med drugim dejal. In končal: »Manjka nam prodornih, poštenih, odločnih politikov in gospodarstvenikov, kot je bil general Maister, ki nam je pripojil del slovenske- ga ozemlja, Štajersko z Mariborom; kot je bil maršal Tito, ki je z borci pridružil k Sloveniji Primorsko in del Prekmurja; kot so nekateri politiki in gospodarstve- niki, ki nimajo računov v tujini.« Kulturni spored so pripravili Jerneja Tolar in člani KUD France Koblar, Moški pevski zbor Domel, Harmonikarski orke- ster Železniki, harmonikar Gašper Jelenc iz Davče, ki je našim prireditvam zvest že deset let, osnovnošolki Ajda in Zarja in odlični Francetovi orgličarji. Za dobro organizacijo so poskrbeli predsednik KS Dolenja vas Jernej Bešter, ozvočevalca Klemen Lušina in Rok Habjan iz Dražgoš ter gasilci PGD Dolenja vas. Tradicionalna prireditev Pomni, dolina! v Selški dolini V spomin prešernovcem in talcem Tradicionalna spominska slovesnost pri spomeniku talcem, žrt- vam okupatorja, in v spomin na ustanovitev Prešernove brigade na Bukovškem polju v Selški dolini je 23. julija potekala v orga- nizaciji Občine Železniki, ZZB za vrednote NOB Škofja Loka in Skupnosti borcev Prešernove brigade. Spomnili smo se do- godkov 12. in 14. julija 1943. Nekaj dni prej smo se razveselili novice, da je vlada razglasila ta spomenik, mojstrovino arhitek- tov Jožeta Plečnika in Vladimire Bratuš, za kulturni spomenik državnega pomena. Ob prisotnosti častne stra-že Slovenske vojske, števil-nih praporov borčevskih ter drugih veteranskih in domo- ljubnih društev in velikega števila ude- ležencev vseh starosti, med njimi smo z veseljem pozdravili tudi prisotne pre- šernovce, je iz grl Mešanega pevskega zbora Domel zadonela slovenska hi- mna. Tik pred tem se nam je pridružila kolona udeležencev prvega pohoda po poteh Prešernove brigade, na čelu je bil Bojan Bertoncelj, tajnik krajevne orga- nizacije ZB Železniki, ki je začrtal tra- so in prevzel organizacijo približno štiri ure dolgega pohoda. Prepoznavno Plečnikov je spomenik pri Dolenji vasi. Zasnovan je v obliki ka- pelice. Celoto sestavljajo trije deli: žrtve- ni – pomnik žrtvam; mučeniški – pomnik talcem in obrobje – štirje okrogli stebri, povezani z vencem kamnitih obokov, kar simbolizira prebivalstvo doline, ki se je združeno dvignilo k uporu. Koli, ob katere so bili privezani talci, so vgrajeni v ostrešje spomenika. V tej mojstrovini so zastopane vse kamnine Selške doline in tako so simbolično med seboj pove- zane vse okupatorjeve žrtve te doline. Župan Občine Železniki Anton Luzar je v svojem nagovoru med drugim spom- nil: »V stanju popolne brezizhodnosti in osamitve se je zgodil izjemen, skoraj ne- verjeten zgodovinski dogodek: predstav- niki najpomembnejših družbenih in na- zorskih skupin so ustanovili protifašistič- no organizacijo, Osvobodilno fronto, in sprejeli odločitev o uporu proti okupator- ju. Široko narodnoosvobodilno gibanje po vsej Sloveniji je uvrstilo partizansko vojsko med zmagovalce druge svetovne vojne.« V nagovoru se je s spoštovanjem spomnil ustreljenih talcev in 25-letnice naše države: »Z lastno odločnostjo, zdru- ževanjem moči, znanja in tudi velike po- litične enotnosti smo si izbojevali svojo državo.« Spregovoril je tudi o življenju v naši občini: »Letos je tudi 70 let od usta- novitve Kovinarske zadruge Niko, pred- hodnice današnjega Nika in Domela. Pogumno dejanje. Pogumno dejanje pa je bila pred 20 leti tudi odločitev zaposle- nih v Domelu o notranjem odkupu in ve- činskem lastništvu. V naši občini imamo // PIŠE: Martina Sedej // FOTO: Bojan Bertoncelj Nagovor Antona Luznarja, župana Železnikov, pred spomenikom v Dolenji vasi Slavnostni govornik Andrej Babič avgust 201626 A K T U A L N OP R I P O V E DS P O M E N I K I glavnem prispevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Za Prisjeko pa nismo našli financerja. Spomeniki na drugi strani meje niso pod nobeno kon- trolo. Zavod za spomeniško varstvo jih nima v svoji evidenci, občine za obno- vo ne prispevajo sredstev, ker ne stojijo v Sloveniji, Hrvaška jih nima za svoje. Spomeniki tudi niso zavarovani pri no- beni zavarovalnici, zato je vprašanje, kdo bi jih obnovil, če bi se z njimi kaj zgodilo. Problem bo potrebno rešiti na meddržavni ravni. Morda bi bilo dobro, da bi se o tej problematiki najprej pogo- vorila Zveza združenj borcev za vred- note NOB Slovenije in Savez antifaši- stičkih boraca i antifašista Hrvatske. Skrb za tekoče vzdrževanje spomeni- kov bomo še naprej imeli predstavniki Združenj borcev iz Slovenije, večjih fi- nančnih posegov pa nismo sposobni iz- peljati. Sredstva, ki jih dobimo od Zve- ze združenj borcev, so namenjena za tekoče delovanje. Stroški obnove večjih spomenikov znašajo več tisoč evrov, pa denarja ni. Pri obnovi spomenikov doma je se- veda drugače. V Krškem, verjetno pa je tako tudi drugod, prispeva potrebna sredstva za obnovo občina. Naši spo- meniki na Hrvaškem so skozi celo leto lepo oskrbovani. Za to imajo zasluge naši prijatelji iz Udruge antifašističkih boraca i antifašista iz Samobora. Z nji- mi se srečamo večkrat na leto. Skupaj obiščemo grob v Bedenici in polagamo cvetje pred spomenike na območju Žu- mberka – Gorjancev; med njimi je tudi spomenik v Prisjeki. O usodi slovenskih partizanskih spomenikov na Hrvaškem Obnovili smo spomenik v Prisjeki V kraju Prisjeka (blizu Budinjaka) v žumberskih hribih (Hrvaška) stoji spomenik, posvečen pobitim slovenskim partizanskim ra- njencem. V pogostih bitkah med partizani in belogardisti, na hrvaški strani pa med partizani in ustaši, pa tudi z domobranci, skupaj pa še z Nemci, je bilo kar precej ranjencev. Za ranjene slovenske partizane so organizirali partizansko bolnico v Prisjeki. Oskrba v tej bolnici je bila dobra. Za hrano v bolnici so poskrbeli prebivalci tega kra-ja. Žal je bila bolnica izdana in sredi septembra 1942 so jo napadli ustaši. Uspelo jim je zajeti vse ranjen- ce, bilo jih je 16, zraven pa še zdravnika dr. Stanka Černeliča iz brežiške bolni- ce. Ustaši so vse ujetnike poklali, tudi zdravnika je doletela enaka usoda. Ra- njenci so bili borci Krškega odreda in Gorjanskega bataljona. Na kraju nekdanje partizanske bolnice stoji spomenik, ki sta ga postavili občin- ska odbora Zveze borcev Samobora in Krškega. Spomenik je dolga leta čakal na obnovo, čas pa je naredil svoje. Ste- ne spomenika, pa tudi kamne v ograji, sta prerasla mah in lišaji. Napis je bil komaj viden. Združenji borcev za vred- note NOB Brežice in Krško sta se odlo- čili, da bosta spomenik obnovili. Dela smo se lotili v lastni režiji. Nestrokovna dela smo opravili prostovoljci, strokov- no delo – obnovo črk, pa je izvedel za to usposobljen strokovnjak. Skupaj smo opravili okrog 45 delovnih ur. Po ura- dnem predračunu bi obnova stala okrog 1.300 evrov. Tega denarja pa združenji nimata. Potrebnih bo še nekaj posegov, da bo spomenik spet tak, kot mora biti. Pri obnovi omenjenega spomenika pa se nam je ponovno odprlo vprašanje, kakšen je status naših spomenikov, ki so na ozemlju Hrvaške. Združenji bor- cev Brežice in Krško skrbita za tri take spomenike: na pokopališču v Bedenici, kjer so pokopani borci Kozjanskega od- reda, za zgoraj opisani spomenik v Pris- jeki in za spomenik v Novih Selah, kjer so ustaši ustrelili 33 moških s Planine in iz okoliških krajev. Spomenik v Be- denici smo pred leti obnovili, denar v višini tedanjih 5.000 nemških mark je v // BESEDILO IN FOTO: Lojze Štih Obnovljen spomenik v Prisjeki. Slovenski in hrvaški člani borčevskih organizacij pri spomeniku. 27 P R I P O V E DO B L E T N I C A čanja pa sta se udeležila tudi predsedni- ca DIS Ivica Žnidaršič in župan občine Kranjska Gora Jani Hrovat. Ob tem so se spomnili obdobja, ko je bilo državno ozemlje današnje Slovenije razkosano. Napad na naše ozemlje je bil zasnovan z namenom popolnoma spremeniti ge- ografijo Evrope in uničiti slovenski na- rod. Del tega uničevalnega načrta sta bila tudi množično izseljevanje in izgon ljudi z domov. Številni so v tujini umrli, številni preživeli so se vrnili oslabelega zdravja, prikrajšani za premoženje in normalen razvoj. Globoke travme so os- tale v spominu naroda kot celote. Veliko izgnancev in drugih žrtev vojnega nasi- lja je že umrlo, prihajajo novi rodovi, ki premalo vedo o tem, kako kruto so se okupatorji lotili iztrebljanja Slovencev, so med drugim opozorili na srečanju. V Sloveniji deluje 84 krajevnih or- ganizacij DIS, ki se sestajajo enkrat na leto, na srečanja pa pride tudi do 400 ljudi, med njimi je vse več potomcev izgnanih. Po podatkih DIS jih od več kot 80.000 izgnancev živi še nekaj več kot 11.000. Društvo izgnancev Slovenije je zaznamovalo 25 let delovanja Nemčija še ni plačala vojne škode 7. julij je dan slovenskih izgnancev, ki se je letos prekrival s 25. obletnico delovanja Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 (DIS), ki je bilo ustanovljeno 9. junija 1991 pri gradu Rajhenburg pri Brestanici. Temu jubileju so bile letos namenjene štiri obmo- čne prireditve DIS, ki so potekale v Mariboru, Ljubljani, Gozdu - Martuljku in na Bučki. Na dan izgnancev 7. junija pa je bil dan odprtih vrat v največjem zbirnem taborišču za izgon Slovencev, ki je delovalo v hlevih in pri konjušnicah v gradu Rajhenburg. Predsednica DIS Ivica Žnidar-šič je na gradu Rajhenburg pozdravila vse, ki so prišli na ogled obnovljenega zbirnega taborišča in razstave o nasilju nad slo- vanskimi narodi. Med gosti so bili Jiři Prokop s Češkega, Pavel Sečkár in Juraj Drotár s Slovaškega, Markiian Demidov iz Ukrajine, Jože Partl in Gregor Kristof iz Avstrije ter predstavniki številnih ve- teranskih in domoljubnih društev. Slav- nostni govornik je bil dr. Janko Prunk. Območna združenja DIS so po Slo- veniji letos pripravila štiri večje priredi- tve, da se jih je lahko udeležilo čim več članov. V soboto, 2. julija, so organizirali tradicionalni pohod ob nekdanji nem- ški meji od Telč do Bučke. Na cilju so v kulturnem domu na Bučki pripravili slovesnost ob 25-letnici društva. Zbrane je nagovorila predsednica krajevne or- ganizacije DIS Bučka Silva Marjetič. To je bila namreč prva krajevna orga- nizacija izgnancev, ustanovljena je bila 1. novembra leta 1991, Bučka pa je bila edina vas, iz katere je okupator izgnal vse prebivalce. Med govorniki so bili škocjanski župan Jože Kapler, dr. Janko Prunk, Spomenka Hribar in predsedni- ca DIS Ivica Žnidaršič. Predsednica DIS je med drugim znova opozorila, da je vprašanje odškodnin za gmotno škodo ostalo do danes odprto. »Pričakujemo in zahtevamo od vlade Republike Slo- venije, da izterja vojno škodo od Nem- čije in končno sprejme zakon o vsaj delni poravnavi gmotne škode, nastale med drugo svetovno vojno.« Dan pozneje, 3. junija, so srečanje or- ganizirali gorenjski izgnanci v Rutah, Gozd - Martuljek. Na Gorenjskem delu- je osem krajevnih organizacij DIS, sre- // PIŠE: Slava Biček, DIS // FOTO: Arhiv DIS Srečanje gorenjskih izgnancev v Gozdu - Martuljku Ivica Žnidaršič in Janko Prunk (prvi z leve) s predstavniki iz tujine ob dnevu izgnancev Srečanje izgnancev na Bučki avgust 201628 D O G O D K I Škofja Loka, Gonars: Člani krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Škofja Loka mesto smo se junija odpravili na spomladanski izlet proti Primorski. V Gorici nas je pri- čakal tovariš Vito Primožič, predstavnik Associaozione Nazionale Partigani d'Italia (ANPI - Nacionalno združenje partizanov Italije), s katerim dobro so- delujemo pri vsakoletni pripravi spominske slovesnosti padlim garibaldin- cem v Rovtu in pri Sv. Lenartu pri Škofji Loki. Na poti do koncentracijskega taborišča Gonars nam je v avtobusu spregovoril o zgodovini tega taborišča in o trpljenju taboriščnikov iz zasedene ljubljanske pokrajine ter iz hrvaške- ga dela Istre in Kvarnerja. V Gonarsu so nas pričakali predstavnik občine, predstavnik ANPI iz Gorice in njihov praporščak. Pri spomeniku, ki sta ga leta 1976 postavili Slovenija in Hrvaška, smo položili lovorjev venec in z minuto molka počastili spomin na umrle taboriščnike. Potem smo si ogledali kostnico, v kateri so postavlje- ne žare z rdečimi zvezdami in imeni umrlih internirancev. Nato smo odšli do območja, kjer je stalo taborišče. Ostankov taborišča danes ni več, ker so bili v požaru po vojni vsi odstranjeni in je taborišče pri italijanskih oblasteh zdrsnilo v pozabo. Pred časom pa je občina Gonars v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne postavila spominsko znamenje z originalnimi grafi- kami slovenskih umetnikov, ki so bili med okupacijo zaprti v Gonarsu. Pred- stavnik občine je spregovoril o zgodovini taborišča in o vnovični postavitvi spominskega znamenja. Pot nas je vodila po Goriški pokrajini k edini slo- venski gostilni s slovenskim napisom v Gorici, katere lastnik je naš vodnik tovariš Primožič, ki je bil 15 let župan Sovodnja, slovenske občine v Italiji, ta pa je pobratena z Občino Škofja Loka. Po kosilu pa sta sledila ogled goriškega gradu in muzejskih zbirk ter po- stanek ob spominski plošči na spodnjem dvorišču, ki jo je goriška občinska uprava postavila 25. aprila 1964 v spomin na obdobje od decembra 1943 do prve polovice leta 1945, ko so nacisti na goriškem gradu ustrelili več kot 50 italijanskih in slovenskih partizanov in protifašistov, zajetih med vojaški- mi pregoni ali zaradi izdaj. Tovariš Primožič nam je ob razlagi teh dogodkov prebral pretresljivo in ganljivo poslovilno pismo enega izmed na smrt ob- sojenih svojim najdražjim, kar nas je povsem pretreslo. Besedilo in foto: Franc Franko Kožbana v Goriških brdih: V spomin na veliko briško predvolilno zborovanje blizu vasice Kožbana se vsako leto zgodi prijetno srečanje – letos je bilo 10. julija. Prisotne je poz- dravil predsednik KO ZB Dobrovo in podžupan občine Brda Žarko Koder- mac. Osrednji govor je imel predstavnik Območne ZZB za vrednote NOB Nova Gorica Miloš Lozić, ki je povzel takratno dogajanje in se dotaknil ak- tualnih dogodkov na Primorskem in v Sloveniji. Na pobudo Območnega ZZB za vrednote NOB Nova Gorica in Odbora Bri- ško-beneškega odreda sta Žarko Kodermac (desni na fotografiji) in Miloš Lo- zić (levo) Mariji Kurnik izročili zlato plaketo Janka Premrla - Vojka za ohra- njanje spomina na NOB. Kurnikova je ob zahvali dejala, da priznanje deli z vsemi, ki skupaj z njo ohranjajo spomin na težke, a slavne dogodke iz NOB. Vsem, ki so v letih 2015 in 2016 vstopili v KO ZB Brd, pa so izročili Sloven- ski zbornik 2016. Kulturni program so oblikovali: recitatorki OŠ Dobrovo, Trio Mlado srce in Marjetka Popovski, ki so se ji ob petju partizanskih pesmi pridružili tudi navzoči. Končali so s primorsko himno Vstala Primorska. Sle- dila sta pogostitev z golažem in druženje ob petju in klepetu. Prireditev poteka v spomin na nedeljo 9. julija 1944, ko je v Brdih na jasi v hrastovem gozdičku nad vasjo Kožbana prvič v zgodovini potekal velik in svoboden volilni shod. Udeležilo se ga je nad 2000 ljudi. Zborovanje je začel predsednik okrožnega odbora OF Edvard Ferjančič - Taras, župnik iz Kojskega. Za njim je govoril Jože Srebrnič kot predstavnik SNOS-a in po- krajinskega odbora OF za Primorsko. Za Srebrničem je zborovanje pozdravil Leopold Krese v imenu pokrajinskega odbora OF. Zbrane sta pozdravila tudi dva duhovnika, privrženca osvobodilnega boja slovenskega ljudstva na Primorskem: v imenu domačinov župnik iz Kožba- ne, Edvard Ferjančič pa je spregovoril v imenu okrožnega odbora OF, kate- rega predsednik je bil takrat. Zboru sta prisostvovala in na njem tudi spre- govorila angleški major Arthur Tucker, predstavnik zahodnih zaveznikov pri IX. korpusu, v imenu italijanskih partizanov pa komisar brigade Garibaldi Giovanni Padoan - Vanni, ki je poudaril pomen skupnega boja slovenskih in italijanskih partizanov proti fašizmu. Na zborovanju so govorili še: predstavnik BBO Tine Remškar, sekretar- ka odbora SPŽZ Milena Lipušček - Planinka in med drugimi tudi preprosta kmečka žena iz Števerjana. Tekst in foto: Milena Beguš Trotov vrh/Mežica: ZZB za vrednote NOB Mežiške doline vsako leto drugo nedeljo v juliju or- ganizira spominsko slovesnost na Trotovem vrhu, v bližini kmetije Trot in kmetije Hiraz na Tolstem vrhu pri Ravnah na Koroškem. S slovesnostjo po- častimo spomin na 19. marec leta 1945, ko je bil tukaj v bitki med partizani in policisti smrtno zadet sekretar OF Alojz Kompan - Žnidaršič, težko ranjen pa je bil partizan Lipi Koletnik iz Pliberka. Po vojni so na kraju bitke pos- tavili spomenik. Več kot dvajset let je za organizacijo te prireditve skrbel Karol Polanc, edini še živeči partizan, udeleženec bitke pri Trotovem križu in dolgoletni predsednik KO ZB Kotlje. Lani je prireditev organiziralo ZZB Mežiške doline, letos pa je po dogovoru prevzela organizacijo te slovesnosti Občinska organizacija ZB Ravne, saj je Trotov vrh v tej občini. Slovesnost je bila tokrat posvečena 25. obletnici samostojne Slovenije, 71. obletnici zmage nad nacizmom in 71. obletnici boja pri Trotovem križu. Slavnostni govornik je bil Mirko Rozman, predsednik Občinske organizacije ZB Prevalje, ki je spregovoril o domoljubju. Rozman že štiri leta predseduje tudi organizacijskemu odboru vsakoletne spominske slovesnosti na Poljani. 29 D O G O D K I V kulturnem programu so tudi letos sodelovali Šentanelski pavri z zboro- vodjem Pikom in Koroški harmonikarji z Raven na Koroškem. Pevski zbor je dolga leta vodil Mitja Šipek, ki je bil eden najmlajših udeležencev boja na Trotovem vrhu. Zbor je letos zapel nekaj njegovih pesmi. Z recitacijo pesmi o teti Franca Mesnerja, tudi nekdanjega profesorja na Gimnaziji Ravne, je letošnjo prireditev popestril Franc Kuežnik, član IO Zveze koroških parti- zanov iz Celovca. Spregovori pa je tudi o življenju in delu Lipija Kolenika - Stanka, pobudnika spominskega pohoda po Poti Domnove čete na Komelj. Besedilo in foto: Stanislav Ovnič Leše: ZZB za vrednote NOB Mežiške doline, KO ZB Leše, je v soboto, 2. julija, v počastitev krajevnega praznika pripravil že tradicionalni pohod po poti spominov. Pohodniki smo se zbrali sredi vasi pri spomeniku žrtvam druge svetovne vojne, kamor smo položili cvetje in se nato odpravili do kilometer oddaljenega spominskega znamenja na domačiji Ratej sredi strme gozdne jase, kjer je okupator oktobra 1944 po izdajstvu domačina obkolil in zažgal partizansko domačijo. V ognju je zgorel partizan Ernest Plešnik. Dva parti- zana je policija ujela, odpeljala pa je tudi tri domačine. Pot smo nadaljevali do tri kilometre oddaljene kmetije Štajner v Kotu pod Uršljo goro, kjer smo se po položitvi cvetja spomnili na dogodek 22. novembra 1944. leta, ko je bil tukaj ustreljen komaj 18-letni kurir Kotalov Flori Rudi, ujet pa je bil partizan s partizanskim imenom Lisjak. O tem je spregovoril predsednik KO ZB Leše, in to po pripovedi pokojne Marije Mes- ner, ki je ob dogodku štela 14 let in je s starši, brati in sestrami živela na tej najemniški kmetiji nad Prevaljami. Ob tem velja zahvala Štajnerjevim in sosednji kmetiji Pečnik za vsakoletno pogostitev pohodnikov. Zatem smo se odpravili še do bližnje kmetije Ravnjak, kjer smo se pri spominskem znamenju spomnili na ustreljene partizane. Za znamenji na domačijah Štajner in Ravnjak skrbijo člani Lovskega društva Jamnica, ki jim gre posebna zahvala. Pohodniki smo se nato vrnili na prireditveni pros- tor za šolo, kjer smo se udeležili krajše proslave ob krajevnem prazniku, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Leše. Delegacija KO ZB je položila pred spomenik padlim spominski venec. Prisotne je pozdravil tudi župan Občine Prevalje dr. Matic Tasič. Druženje smo nadaljevali v šotoru na nogometnem igrišču v veselem razpoloženju ob zvokih Koroškega kvinteta Besedilo in foto: Stanislav Ovnič Lipanca/Pokljuka: Pri spomeniku pod Lipanco na Pokljuki smo se 2. julija s spominsko slove- snostjo poklonili tistim, ki so tu padli v boju z okupatorjem. V programu so nastopili učenci Osnovne šole dr. Josipa Plemlja z Bleda ter glasbenika Niko Kraigher in Martina Špik. Zbrane je nagovoril predsednik KO ZZB NOB Bled, upokojeni zdravnik, primarij Borut Rus, in opisal takratne dogodke. »Na tem območju so delovali borci Pokljuške čete. Prve julijske dni leta 1943 so se jim pridružili nekateri domačini, ruski ujetniki, ki so jih naši osvo- bodili v Rožu na Koroškem, in Francozi s Koroškega, ki so dezertirali iz nem- ške vojske. Ustavljali so se pri Pokljuški četi, nato pa so jih kurirji pospremili do brigad na Primorskem. Potrebovali so veliko hrane, zato so partizani šli v prehranjevalno akcijo v Mojstrano. Približno 90 borcev je vodil Jože Kotnik iz Mojstrane. Po akciji so se zjutraj vračali v taborišče. Zaradi preleta nemškega izvidniškega letala je bila poslana izvidniška patrulja. Ni se še vrnila, ko so 3. julija Nemci z vso močjo napadli. S planine Javornik so obstreljevali tabo- rišče z minometi, topovski streli so prihajali iz Krme. Z izvidniškega letala so mitraljirali partizanske položaje. Velika premoč okupatorja in presenečenje sta razbila četo na vse strani. Nekaterim se je uspelo z umakniti, drugi so se skrili pod smreke. Dobra poučenost okupatorja je kazala na izdajo. Padlo je 13 tovarišic in tovarišev, 22 je bilo ujetih. Nekatere so okupatorji privezali na kole in jih postrelili kot talce, druge so poslali v taborišče smrti. Ta nemški napad je zahteval največ smrtnih žrtev na enem mestu v tistem času. Sredi julija je Pokljuška četa odšla na vrh Krna po razstrelivo iz prve sve- tovne vojne ter z njim minirala proge in opravljala razne akcije. Po kapitu- laciji Italije septembra 1943 so sodelovali s Prešernovo brigado med Selško in Poljansko dolino. Na koncu so prek Črnega vrha in Cerknega odrinili na Koroško, kjer so se razporedili po različnih enotah. Tam sta padla Janko Rus - Đuro in Jurij Ravnik - Saša kot uvod v trde in težke dneve bojev nekdanje Pokljuške čete. Preostali so živi dočakali svobodo, konec vojne.« Besedilo: Milan Rejc// foto: Vladimir Silič Jevnica, Golišče: Območno združenje borcev za vrednote NOB Litija - Šmartno in Krajevna or- ganizacija ZB Jevnica sta 25. junija pripravila tradicionalno srečanje ob dne- vu državnosti in v spomin na nekdanji praznik, dan borca, ter na 75. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Srečanje je potekalo v objemu goliških goz- dov, ki so tudi med vojno dajali zavetje partizanskim borcem in aktivistom. Predsednik KO ZB NOB Jevnica Jože Godec je v pozdravnem nagovoru povedal, kaj se je med NOB dogajalo na tem območju, predvsem kako so čez reko Savo potekale glavne poti med dolenjskimi, štajerskimi in koroški- mi partizani. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Območnega združenja za vrednote NOB Litija - Šmartno Mirko Kaplja, ki je v svojem nagovoru med drugim spomnil na boj naših prednikov od kmečkih puntov do NOB in osa- mosvojitvene vojne. Slovesnosti se je udeležila še podžupanja občine Litija, Lijana Lovše. Naše vsakoletno spominsko srečanje je namenjeno predvsem mlajšim, da izvedo, kaj se je dogajalo in kar naj se ne bi nikoli več ponovilo. V kulturnem programu so sodelovali Mato Savšek, ki je ob spremljavi har- monike, na katero je zaigral Marko Krebs, zapel nekaj partizanskih pesmi, in Irena Režek, ki je z recitiranjem pesmi upora končala uradni del srečanja. Sledilo je prijateljsko druženje udeležencev. Jože Godec avgust 201630 D O G O D K I Štore: Ob 75. obletnici ustanovitve 1. celjske partizanske čete in ob 75. obletnici vstaje slovenskega naroda smo se člani častniške in veteranske organizaci- je ter člani ZB za vrednote NOB občine Štore in člani Društva Rudolfa Ma- istra poklonili njihovemu spominu. 20. julija namreč mineva 75 let od usta- novitve čete na Javorniku nad Štorami. Občina Štore je pred leti postavila novo spominsko znamenje na kraju, kjer je bila četa ustanovljena. Dolžnost domoljubnih in veteranskih organizacij pa je, da ohranjamo in negujemo spomin na te težke čase. Na slovesnosti sem sam na kratko predstavil po- men in delovanje Celjske čete. Veliko sporočilno vrednost pa ima datum ustanovitve čete, to je dva dneva pred dnevom vstaje slovenskega naroda, ki smo ga nekoč praznovali 22. julija. Torej letos mineva natanko 75 let od tega pomembnega dogodka za slovenski narod, zato smo ob tej priložnosti združili in proslavili oba datuma. Štejemo si tudi v čast, da nas je s svojo prisotnostjo počastil Ivan Grobelnik - Ivo, znan in drag borec ter izjemen človek, ki je še edini živeči iz skupine partizanov, ki so v noči s 14. na 15. december leta 1944 osvobodili ujetnike iz Starega piskra. Srečko Križanec Loška dolina: Na Nadleškem polju, kjer je med vojno od sredine julija do 9. septembra 1944 delovalo partizansko letališče Nadlesk, smo se ob nekdanjem prazni- ku, dnevu borca, zbrali članice, člani in simpatizerji krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Loška dolina. Zbralo se je več kot petdeset udeležen- cev, ki jih je s krajšim nagovorom pozdravil predsednik krajevne organiza- cije ZZB za vrednote NOB Loška dolina Ivan Plos. Po slovesnosti je sledilo družabno srečanje, ki je bilo prijetno kljub slabemu vremenu. Besedilo in fotografija: Ivan Plos Vrhe nad Trbovljami: V organizaciji ZZB Trbovlje je sredi julija na Vrheh nad Trbovljami potekalo tradicionalno tovariško srečanje članov zasavskih borčevskih organizacij in njihovih privržencev. Udeležili so se ga še županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič, pa tudi člani ZB iz Hrastnika, Zagorja, Celja, s Polzele in iz Mozirja ter člani drugih veteranskega in domoljubnih organizacij in društev. Kot gostje so se srečanja udeležili še člani iz Kranja in Pirana. Zbrane je nagovorila Mari Govejšek, predsednica ZZB za vrednote NOB Trbovlje. Spregovorila je o zametkih oboroženega odbora v nekdaj revolu- cionarnih revirjih, o zgodovinski seji okrožnega komiteja KPS za revirje 10. julija 1941, ki so se ga udeležili poleg Sergeja Kraigerja številni tedanji ile- galci: Pavle Baloh, Janez Brglez, Lojze Hohkraut, Fric Keršič, Ivan Keše, Polde Knez, Franc Kralj, Franc Sotlar, Vili Vresk in Lojz Zupančič iz Trbovelj, Franc Mlakar z ženo Fani iz Hrastnika in Jože Maren iz Zagorja. »Danes vemo, da so se prvi trboveljski uporniki, pripadniki osvobodilnega gibanja, zbirali in zadrževali na Sveti planini že junija 1941, tedaj še neoboroženi. Vojaško pa so se organizirali 12. julija na Vrheh, ko so ustanovili Trboveljsko partizan- sko četo, ki je štela približno 40 borcev,« je med drugim spomnila govornica. V nadaljevanju je obudila spomin na osamosvojitev leta 1991 in na tesno povezanost borčevske in drugih veteranskih organizacij. Zbrane je v imenu skupine Mladi borci nagovoril Vid Šteh, po kulturnem programu pa je sle- dilo tovariško druženje. M. G. Jesenice: V dvorani Kolpern na Stari Savi je v ponedeljek, 1. avgusta, potekala prosla- va ob spominskem dnevu Občine Jesenice. Občina Jesenice in ZB za vred- note NOB Jesenice sta počastila spomin na 1. avgust leta 1941, ko se je Cankarjeva četa na Obranci na Mežakli spopadla z Nemci. To je bil prvi obo- roženi boj partizanov na Gorenjskem. Slavnostni govornik, član Državnega sveta Republike Slovenije Stevo Ščavničar, je med drugim opozoril na raz- lična vrednotenja in poglede na dogodke pred 75 leti. Dotaknil se je tudi aktualnih vprašanj sodobnega časa doma in v svetu. Kulturni program je bil v pesmi in besedi obarvan s spomini na čas NOB. Marjetka Popovski iz Izole je zapela znane partizanske pesmi, gledališki igralec Bojan Dornik je recitiral pesmi Mihe Klinarja, Srečka Kosovela in Mateja Bora. Besedilo in foto: Janko Rabič Podvelka, Lehen: ZZB za vrednote NOB Radlje, Krajevna organizacija Podvelka, je 30. julija skupaj z Občino Podvelka pripravilo tradicionalno spominsko slovesnost pri Urbančevi lovski koči na Lehnu v spomin na ustanovitev Prve pohorske čete 30. julija 1941 in v okviru prireditev ob prazniku Občine Podvelka. Ur- bančeva lovska koča stoji nad kmetijo Urbanc, sredi pohorskih gozdov na nadmorski višini skoraj tisoč metrov. Kočo so obnovili leta 1984 in v njej uredili spominsko sobo z manjšo muzejsko zbirko, ki obsega celotno NOB na območju Pohorja. Ob koči so postavili leta 1984 spomenik iz pohorskega 31 D O G O D K I tonalita v spomin na 30. julij 1941, ko je bila tukaj ustanovljena Prva po- horska četa. Koča je last Lovske družine Lehen, ob njej nastaja spominski park s pomnikom NOB. Prireditve se vsako leto udeležijo številni praporščaki in obiskovalci iz Dravske doline in Koroške, letos celo iz Ljubljane, ter delegacija Zveze ko- roških partizanov iz Celovca in koroški poslanec Beno Kopmajer. Predse- dnik KO ZB Podvelka in častni občan občine Podvelka Borut Končnik je v pozdravnem nagovoru osvežil spomin na dogodke in ljudi, ki so se zbirali pri tej lovski koči, se urili v streljanju in se organizirali kot borci Prve po- horske čete. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Podvelka Anton Kovše, trenutno najstarejši slovenski župan, ki je spregovoril o pridobitvah občine v zadnjem letu in predstavil program dogodkov v okviru enotedenskega praznovanja občinskega praznika. Spregovoril pa je tudi župan občine Ra- dlje Alan Bukovnik. Slavnostna govornica je bila podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije, dr. Ljubica Jelušič. S svojim govorom, ki je bil kar »učna ura zgodovine«, se ni dotaknila samo dogodkov iz NOB in njenih vrednot, ampak je spregovorila tudi o zdajšnjih dogodkih in begunski krizi v Evropi in z govorom navdušila prisotne. Na prireditvi sta župan in predsednik ZB za vrednote NOB Radlje Alan Bu- kovnik ter podpredsednik Skupnosti borcev Lackovega odreda Peter Macuh dolgoletni predsednici KO ZB Kapla Roziki Kašman izročila srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije. KO ZB Podvelka pa je izročila zahvalo 74. PEHP Slovenske vojske iz Vojašnice Rudolfa Maistra v Mariboru za večletno častno stražo pri polaganju venca padlim v NOB. Slovesnost je povezovala Sanja Tacer, nastopili pa so: Moški pevski zbor KUD Lehen, solistka Ana Grdadolnika, ljudske pevke iz Kaple, Moški pevski zbor Staneta Severja iz Ribnice na Pohorju, Ženski pevski zbor iz Vuzenice in Vuhreda, članice in recitatorji Umetniškega društva Vila, Suzana Tacer, Saša Praznic, Lara Mesner, Milena Končnik, Gabrijela Planinšič s flavto, Tadej Viler s trobento in Anže Krevh - evropski prvak v igranju na diatonično harmoniko. Besedilo in foto: Stanislav Ovnič Ljubljana/Zadvor: Pri brunarici v Zadvoru pri Ljubljani, pod vznožjem hriba Molnik, je ZZB za vrednote NOB Ljubljana Moste - Polje, KO ZB Zadvor - Sostro, skupaj s Turi- stičnim društvom Zadvor pripravila spominsko slovesnost v počastitev 75. obletnice ustanovitve OF, 75. obletnice ustanovitve prve partizanske enote, Molniške čete in 25. obletnice osamosvojitve Slovenije. Turistično društvo in tukajšnja borčevska organizacija pripravita vsako leto 13. julija, na dan ustanovitve Molniške čete, manjšo slovesnost. Tokratna pa je bila namenje- na sporočanju zgodovinske resnice o NOB s poudarkom na prispevku ljudi iz teh krajev pri organiziranju oboroženega odpora proti okupatorju in na pre- nosu spomina in resnice o dogodkih iz naše polpretekle zgodovine mladim. Slovesno razpoloženje so pričarali nastopajoči: Mešani pevski zbor Zora Janče pod vodstvom Aste Jakopič je s skrbno izbranimi pesmimi ustvaril odlično razpoloženje med udeleženci. Pesmi so očarale tudi slavnostnega govornika, župana Ljubljane Zorana Jankovića, da se je pridružil pevske- mu zboru. Poslušali smo še odličen nastop mladih članov Instrumentalnega kvarteta Čadež. Slovesnosti si ni mogoče predstavljati brez nastopa učen- cev OŠ Sostro, ki so pod mentorstvom Katarine Leban Škoda zelo doživeto izvedli recitacije. Da je bila slovesnost po mnenju udeležencev tudi velik kulturni dogodek, je pripomogla domačinka, pisateljica Marjana Moškrič, vnukinja narodnega heroja, pisatelja in pesnika iz Zadvora, Jožeta Moškriča. Predstavitev odlom- ka iz njenega zadnjega mladinskega romana, za katerega je dobila nagrado desetnica, in pesmi dedka Jožeta Moškriča so bile vrhunec kulturnega dela proslave. Župan Zoran Janković je udeležence seznanil z delom mestnih ob- lasti ter predstavil številne že dokončane projekte in tiste, ki jih še izvajajo. Po sklepu IO KO ZB so ob 75. letnici ustanovitve Molniške čete na proslavi na prapor ZB pritrdili spominski trak, ki ga je plačala in pritrdila Vida Strži- nar, hči Staneta Kebra - Koga, enega od ustanoviteljev Molniške čete. Prire- ditev je povezovala Mojca Poredoš. Uradnemu delu pa je sledilo prijateljsko druženje ob hrani in prijetni glasbi. Besedilo: Jožef Martini, foto: Nik Rovan Jesenice, Hrušica: Na Hrušici ostajajo zvesti tradiciji obujanja spominov na 45 talcev, ki so jih okupatorji ustrelili 27. julija leta 1942 na Belem polju. Ob tamkajšnjem spomeniku je Krajevna skupnost Hrušica skupaj s krajevno borčevsko orga- nizacijo 27. julija vnovič pripravila spominsko slovesnost, s katero so počas- tili tudi spomin na 42 izgnanih družin in vse žrtve druge svetovne vojne. Slavnostni govornik, Boris Bregant, je orisal spomine na težke čase druge vojne, na slovensko osamosvojitev, dotaknil pa se tudi novejšega družbe- nega razvoja in težav. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora ter recitatorke Helenca Grzetič, Francka Leskovar in Marinka Čebulj. Besedilo in foto: Janko Rabič Dobrava pri Brežicah: 30. julija smo se predstavniki ZZB za vrednote NOB Posavja zbrali v gozdu v Dobravi, kjer stoji spomenik ustreljenim prvim krškim borcem. Prav na tem območju so pred natanko 75 leti odjeknili streli iz nemških pušk in padli so prvi Slovenci, ki so se želeli upreti okupatorju. Da je imela krška skupina vse znake vojne enote, kažejo nekatera dejstva: bila je oborožena, imela je poveljnika in program delovanja proti nemškemu okupatorju. Udeležence z vso pravico imenujemo prvi krški borci. Fantje in dekle so bili zelo pogumni, veliki rodoljubi, žal pa še povsem neizkušeni. Nekaj neprevidnih dejanj in izdajalec so krivi, da so Nemci krške borce našli, jih zajeli in po krajšem zaslišanju ustrelili. avgust 201632 D O G O D K I Kulturni program je bil na srečanju skrbno izbran in so ga udeleženci toplo pozdravili. Pevka Marjetka Popovski je zapela nekaj najlepših partizanskih pesmi, amaterska igralka Ana Breznikar iz Senovega je predstavila dve pe- smi domačega pesnika Franca Živiča; eno pesem je pesnik posvetil prav prvim krškim borcem. Slavnostni govornik je bil Andrej Marinc, v prejšnjem sistemu eden vidnejših slovenskih politikov, danes pa je član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije. Po končani slovesnosti je sledilo tovariško sreča- nje, na katerem se je znova razlegala vesela partizanska pesem. Srečanje pri spomeniku organizirata izmenično ZZB NOB Brežice in ZZB NOB Krško. A. Z. //Foto: Edi Moškon Vodiška planina: Jelovica je bila ob 75. obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona v sprva oblačnem, ob začetku slovesnosti pa v prijetnem sončnem vremenu en dan povsem partizanska. Skoraj 700 udeležencev spominske slovesnosti, pos- večene 5. avgustu 1941, ki je datum ustanovitve ene izmed prvih organizi- ranih partizanskih vojaških enot na Slovenskem, je imelo priložnost spre- mljati tradicionalni dogodek ob dnevu, ki predstavlja tudi enega od dveh občinskih praznikov Radovljiške občine. Prav zato je prisotne pozdravil tudi radovljiški župan Ciril Globočnik. Predsednik ZZB za vrednote NOB Radovljica Tone Kapus je v svojem na- govoru opozoril na vse hujše težnje po potvarjanju zgodovinskih dejstev in poudaril, da bo vedno obstajala ločnica med tistimi, ki so prisegli okupa- torju, in partizani, ki so skupaj z zavezniškimi silami premagali zlo nacizma. Dotaknil se je tudi stanja v slovenski družbi in pri tem poudaril, da je treba oživiti in spraviti v življenje partizanske in občečloveške vrednote. Udele- žence slovesnosti je pozdravil tudi član Sveta ZZB za vrednote NOB Slove- nije Janko Heberle, ki je čestital obema dobitnikoma plaket, Juliju Črvu z Bleda za srebrno in Janku Rozmanu iz Radovljice za zlato plaketo ZZB NOB. Drugi del slovesnosti je bil vsebinsko v znamenju gesel francoske revolu- cije »Svoboda, enakost, bratstvo«, ki so temelj sleherne sodobne demokra- cije, vendar dandanes vse bolj postajajo mrtva črka na papirju. Dejstvo je, da ne partizani in ne slovenski osamosvojitelji niso umirali za to, da imamo danes demokracijo, pravno državo, zdravstvo in socialo »dveh hitrosti«, ene za bogate in druge za brezpravne množice. Zato je eno od vprašanj: »Ali smo se za to borili?« dobilo takojšen in (so)glasen odgovor: »Ne!« V programu, ki ga je ob pomoči Tare Mohorič iz Most pripravil in vodil radovljiški pesnik, pisatelj in protestni pevec Andrej Kokot, je sodeloval re- citator Jernej Vovk z Bleda, živa zakladnica partizanske poezije, glasbeno opremo pa sta s partizanskimi napevi prispevala harmonikar Niko Kraigher in pevka Martina Špik. Tone Kapus //Foto: Marjana Ahačič Polom: V soboto, 6. avgusta, je potekalo v Polomu pri Kočevju spominsko srečanje, posvečeno obletnici ustanovitve in bojev jurišnega bataljona XVIII. divizije in obletnici roške ofenzive. Pred osrednjo prireditvijo so delegacije KO ZB Stara Cerkev, ZB Novo mesto in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ob kraj- šem kulturnem programu položile venca v spominskem parku na pokopali- šču v Starem Logu. Na pokopališču v Polomu pa je v spomin padlim položila venec delegacija ZB NOB Kočevje. Na osrednji prireditvi, ki je potekala pri vaškem domu v Polomu, je ude- ležence pozdravil predsednik KO ZB Stara Cerkev Dušan Vidmar. Slavnostni govornik je bil dr. Martin Premk, zgodovinar in kustos vojaškega muzeja Slovenske vojske v Pivki, ki je v kratkih besedah osvežil spomin na slavne dni naše preteklosti in današnji pogled na zgodovino. V kulturnem progra- mu so sodelovali recitatorji in ljudske pevke Mavrica. Zaslužnim članom ZZB Kočevje smo podelili priznanja. Prireditev je povezovala Irma Grbec. Ob koncu se je udeležencem posebej zahvalil Jože Oberstar, predsednik ZZB za vrednote NOB Kočevje. Jože Oberstar //Foto: Danijel Divjak Jevša/Bohor: KO ZB za vrednote NOB Senovo je 2. julija v sodelovanju z Združenjem bor- cev za vrednote NOB Krško in Turističnim društvom Senovo pripravila spo- minsko slovesnost na Jevši na Bohorju. Bogat kulturni program so pod vod- stvom Simone Šoštar sooblikovali učenci Osnovne šole XIV. divizije Senovo, recitatorji DKD Svoboda Senovo, Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo pod vodstvom Halida Tubeishata in mešani pevski zbor Društva upokojencev Senovo pod vodstvom Toneta Gorenca. Na slovesnosti so sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske. Tone Petrovič //Foto: Anka Zdovc 33 Odgovornost Kaj je odgovornost? Najpreprostejša razlaga tega pojma je: sposobnost za- vestno sprejemati posledice svojih od- ločitev ali ravnanj. Nekdo torej lahko odgovorno dela takrat, ko svoje delov- ne naloge pravilno in uspešno opravlja in je pripravljen za neizpolnjevanje ali napačno izpolnjevanje tudi odgovar- jati ter poravnati škodo, ki jo je s tem povzročil. Neodgovorno opravljeno delo ima negativne posledice, ki se jih mora storilec zavedati. Vsakdo, ki sprej- me določene naloge, se mora zavedati tudi posledic, če teh nalog ne bo op- ravil. Določene delovne naloge imajo predpisane sankcije v primeru neod- govornega izvajanja. Odgovorno delo- vanje vodi družbo k napredku, neodgo- vorno pa v kaos. Poznamo več vrst odgovornosti, na pri- mer civilno, krivdno, kazensko, mate- rialno, disciplinsko, odškodninsko itd. Kršitve odgovornosti so v večini prime- rov sankcionirane v pozitivnih predpi- sih in jih navadni ljudje samoumevno sprejemamo. Tako nam je čisto jasno, da nas ob kršitvi delovne obveznosti čaka sankcija, ob povzročitvi škode njena poravnava, ob storitvi kaznivega deja- nja ustrezna kazen … Žal pa se odgovornost z vzpenjanjem po družbeni lestvici zmanjšuje. Priča- kovali bi, da bo nasprotno. Pa ni! Čim višji položaj nekdo zaseda na družbe- ni lestvici, tem manjša je njegova od- govornost. V večini primerov posledice za neodgovorno ravnanje občutimo mi – navadni državljani. Sprejemanje na- pačnih odločitev, ki vodijo v zaprtje to- varne, občutijo delavci, ki kljub odgo- vornemu in vestnemu opravljanju dela ostanejo na cesti. Naši poslanci lahko počnejo, kar se jim zahoče. Škodo, ki jo pri tem povzročijo, plačujemo mi. Škodo za izbris večjega števila državljanov, ki se je nato izka- zal za nezakonit, poravnavamo navadni državljani in ne tisti, ki so izbris pripra- vili in izvedli. Sprejem zakona z retro- gradnim delovanjem, ki ga je vlada zavestno sprejela, je imel tudi finanč- ne posledice, ki pa jih vlada ni plačala, plačali smo jih mi. Za sodne zaostanke nismo odgovorni državljani, ki moramo kriti sankcije. Za nezakonito pridobi- vanje dokazov, zaradi katerih je izgub- ljeno delo armade vrhunskih tožilcev, nihče ne odgovarja. Za tisoče in tisoče P R E J E L I S M O evrov nezakonitih izplačil se minister samo opraviči in obljubi, da bo proti- pravno pridobljeni denar vrnil. Nava- den državljan pa je za par konzerv ob službo! Za izogibanje plačilu davka s prenosom milijonov v davčno oazo ni sankcij, so pa sankcije za neplačilo po- ložnic samohranilke. Delavce Luke Koper so pozvali, da po- ravnajo škodo, ki so jo povzročili z upravičenim uporom pred dnevi. Škode, ki so jo povzročili tajkuni z uničenjem celotnega gospodarstva s stotisočglavo brezposelnostjo, pa ni treba poravnati. Taka dejanja neizpolnjevanja odgovor- nosti so dejanski vzrok kaosa, v katerem se je znašla naša domovina, in rešitev je le v doslednemu sprejemanju odgo- vornosti vseh – do najvišjih položajev v naši družbi. Vsi se moramo zavedati odgovornosti in vsi moramo dosledno sprejeti posledice svojih odločitev ali ravnanj. Če se poslanec, minister, se- kretar in podobni ne čutijo odgovorne, naj prepustijo delovna mesta tistim, ki bodo odgovorno opravljali svoje delo. Zato pozivam predsednika vlade, da se drži svojega predvolilnega programa, v katerega smo volivci zaupali, in naj do- sledno počisti v svojih vrstah. Tako bo dal svetal zgled za ravnanje podrejenih. To od njega tudi upravičeno pričakujemo! Zoran Markuža, Ankaran Obisk ruskega predsednika Ker sem invalid na vozičku, sem sprem- ljal ves potek obiska ruskega predse- dnika Vladimirja Putina v Sloveniji pri Ruski kapelici in na Žalah po televiziji. Toplo mi je bilo pri srcu, ko sem sprem- ljal govor obeh predsednikov. Pretre- sen pa sem bil dan pred tem, ko sem na televiziji Slovenija v Odmevih pos- lušal Ukrajinca Andrijo Hevko, ki je na- povedal protest pred ruskim veleposla- ništvom proti obisku ruskega predse- dnika v Sloveniji in trdil, da bo ta obisk škodil ugledu Slovenije v svetu. Mar se moramo v celoti podrejati in- teresom EU in nismo več suvereni? Ob tem sem se spomnil verzov našega naj- večjega pesnika Franceta Prešerna, ki je napisal: »Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje si- novi si prosto volijo vero in postave.« Spomnil pa sem se tudi verzov, ki jih je moja mati vtkala skrivaj v prt, ko je bila v času prve svetovne vojne obsoje- na pred avstrijskim vojaškim sodiščem v Ljubljani na zaporno kazen zaradi ve- leizdaje: »Slovanski rod, na dan, na dan – teptani narod velikan!« Po poklicu sem vzgojitelj in sem tudi delal kot vzgojitelj. Pred tem pa sem absolviral pravno fakulteto in se po- tem odločil za pedagogiko in diplomi- ral. Nimam niti enega razreda sloven- ske osnovne šole, ampak le tri razrede nemške osnovne šole. Osnovnošolsko izobrazbo sta mi dala moja mati in oče – ob tem se spomnim verzov Josipa Ri- bičiča iz slovenskega učbenika za prvi razred osnovne šole: »Slovenci, Srbi in Hrvati smo trije brati, ena smo druži- na, Jugoslavija je naša domovina!« Vse bolj se zavedam, koliko gorja prinaša in povzroča v našem življenju politika! Na to sem opozarjal tudi svoje učence pri svojem vzgojnem delu. Učenci so me imeli za svojega prijatelja, o čemer go- vorijo njihovi pisni dokazi v času vojne v Bosni. Imam tudi pisno priznanje za vzgojo in uspehe pri vzgoji ter knjižno darilo kolektiva prevzgojnega doma Radeče za sodelovanje z njimi, kjer sem skrbel za njihove mladoletne zapornike, ki so jih dodelili pod moj nadzor med njihovim poklicnim izobraževanjem. Pri mojem vzgojnem delu mi je bila ideal francoska revolucija s svojim načelom »Enakost, svoboda, bratstvo«! Pri svo- jem delu sem bil vesten in dosleden, o tem, kakšne težave in nespoštljiv od- nos sem doživljal od nekaterih svojih kolegov vzgojiteljev, pa ve tudi Ukraji- nec Andrija Hevka, ki je sam vzgojitelj v dijaškem domu, kjer sem bil zaposlen tudi jaz. Metod Škerjanec, Ljubljana NSi ob obisku Putina v Sloveniji Dan pred obiskom predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina v Sloveniji je imel podpredsednik NSi in predse- dnik parlamentarnega odbora za zuna- njo politiko Jožef Horvat tiskovno kon- ferenco. Kaj vse je govoril na tiskovni konferenci, ne bom ponavljal. Čeprav bom po tem članku spet deležen niz- kotnih anonimk iz njihovih logov, me avgust 201634 preseneča njegova dvoličnost. Po eni strani hodi na povabilo ruskega vele- poslaništva v Ljubljani na srečanja, kjer vse povabljene odlično počastijo in pogostijo. Tako je bilo v hotelu Mons na Brdu pri Ljubljani 9. junija, ob ru- skem nacionalnem prazniku. Tam sem bil tudi jaz in tam je bil tudi gospod Horvat. Kakor koli obračamo naziv Putinovega obiska, je ta velik in pomemben. Po- slanec je med drugim tudi dejal, da se NSi s Putinovo »kvazidemokracijo«, ki jo bo pokazal z obiskom, ne morejo strinjati. Omenil je več primerov »ru- ske agresije« na Ukrajino in druge … Gospod Jožef Horvat, kje pa ste bili vi in vaša stranka NSi, ko so države »zahodne demokracije« bombardira- le države Bližnjega vzhoda? Posledice poznamo vsi, upam, da tudi vi in vaša stranka NSi. Ste kdaj sklicali tiskovno konferenco in obsodili te napade? Ni- koli! Menim, da bi morali gospodarski embargo proti Rusiji ukiniti. Na kon- cu najkrajšo vedno potegne mali člo- vek, kot so kmetje in delavci. Ste se vi, poslanec Jožef Horvat in stranka NSi, zavzemali prek Evropskega par- lamenta za takšno rešitev? Ste skli- cali kakšno tiskovno konferenco s to tematiko? V interesu Slovenije bi bila takšna odločitev EU zelo pomembna. Kljub naši majhnosti. Države, kot so Italija, Nemčija, Francija, Amerika, ve- selo trgujejo z Rusijo, mi pa naj bi bili bolj papeški od papeža. Osebno imam vaše politike in hlap- čevstva Bruslju in drugim »zahodnim demokracijam« dovolj. Upam, da bodo to končno spregledali tudi volivci. Pred- sedniku države Borutu Pahorju ste se menda zahvalili za povabilo na slove- sno večerjo na gradu Brdo pri Kranju ob Putinovem obisku. Osebno mi je vseeno, ali se večerja imenuje slovesna, delov- na ali kakor koli drugače. Povabljeni ste bili verjetno kot predsednik odbora za zunanje zadeve, torej kot izvoljeni po- slanec. Očitno je, da delate sramoto Slo- veniji. Ali bi odpovedali povabilo na ve- čerjo tudi v primeru, če bi bil na obisku vrhovni poglavar RKC? Saj tudi Cerkvi njena početja v njeni zgodovini niso bila vedno v ponos. Pa še to: ko se pozimi grejete vi in člani stranke NSi s kurilnim oljem ali morda s plinom, vam je verje- tno malo mar, ali ta prihaja iz države, ki ima »kvazi« ali »ta pravo« demokracijo. Srečko Križanec, Štore P R E J E L I S M O SPOROČILA ZZB ZZB Odziv na poročanje Nove 24 TV 21. september – mednarodni dan miru V petek, 29. julija 2016, je Nova 24 TV poroča- la, da ZZB NOB Slovenije vabi mlade borce v mladinsko borčevsko organizacijo, ki naj bi se zavzemala za vrednote genocida, bratomora in diktature. Mlade pa je Nova 24 TV označila za nevedneže, ki si želijo »zlatih« časov, ko je bilo treba po kavbojke v Italijo. Ne, ni povezave z jugoslovansko nostalgijo, kaj šele z ustanavljanjem paravojaških formacij. Gre izključno za ustanavljanje mladinske organizaci- je v skladu s smernicami, ki jih predpisuje Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS). V skladu z ZJIMS so ustanovljeni tudi taborniki, skavti in druge mladinske organizacije v Sloveni- ji. Podoben primer mladinske organizacije pa pozna tudi Planinska zveza Slovenije. Ime Mladi borci za vrednote NOB Slovenije je komu morda dražljivo, vendar poudarja, da se v mladinsko organizacijo združujejo mladi ljudje, ki se zavzemajo za veljavo vrednot NOB tudi v V počastitev mednarodnega dneva miru, ki ga zaznamujemo 21. septembra, bodo veteranske organizacije iz Slovenije, ki so članice Svetovne veteranske federacije (World Veteran Federati- on), pripravile Pohod miru. Ta bo istočasno po- tekal tudi v drugih državah. Pohod bo simbolne narave in bo potekal tako, da se bodo veterani in veteranke iz vse Slovenije zbrali 21. septembra ob 11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, od koder bodo krenili po Wolfovi ulici na Prešernov trg. Na slovesnosti na Prešernovem trgu bodo prebrali poslanico Združenih narodov ob letoš- njem dnevu miru, točno ob 12. uri pa se bodo z minuto molka poklonili vsem padlim bojevnikom v vseh prejšnjih vojnah, čemur bosta sledila slav- nostni nagovor in kratek kulturni program. Pohod miru je skupna dejavnost vseh članic Svetovne veteranske federacije (SVF) in poteka povsod po istem scenariju. Poleg Pohoda miru bomo v Sloveniji praznovali mednarodni dan miru še s posebno slovesnostjo, ki jo pripravljajo skupaj KoDVOS in Občina Miran – Kostanjevica in bo tako kot vsako leto potekala na Cerju ob Pomniku braniteljem slovenske zem- lje, tokrat v soboto, 24. septembra, ob 11. uri. Slavnostni govornik bo dr. Milan Brglez, predse- današnjem času. To so vrednote (npr. svoboda, solidarnost, pogum, protifašizem …) ne samo borčevske organizacije, temveč sodobne družbe. Mladi borci so torej mladinska organizacija civilne družbe, katere temeljni namen je sprem- ljati družbenoekonomske razmere in položaj mladih v družbi, kritično presojati in si po načelih in vrednotah, ki so Slovence držale pokonci tudi v hudih časih, dejavno prizadevati za izboljšanje položaja mladih. Navsezadnje se je potreba po ustanovitvi Mladih borcev pokazala tudi zaradi povečanja raznih ob- lik nestrpnosti in sovraštva, kot je denimo tovrst- no poročanje Nove 24 TV. Zato bo glavno vodilo Mladih borcev prenos vrednot NOB na mlajše rodove, ki si želimo živeti v svobodi in miru. Predsednik Mladinske komisije ZZB NOB Slovenije Aljaž Verhovnik dnik državnega zbora, v kulturnem programu pa bo med drugimi sodeloval tudi orkester Sloven- ske vojske. Članice SVF so Zveza združenj borcev za vredno- te narodnoosvobodilne borbe, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije. Letos mineva 35 let od razglasitve mednarodne- ga dneva miru. Leta 1981 je Generalna skupščina ZN razglasila, da bo prvi dan septembrskega re- dnega zasedanja uradno mednarodni dan miru, posvečen spominu na ideale miru. 7. septembra 2001 se je Generalna skupščina odločila, da se bo od leta 2002 mednarodni dan miru vsako leto praznoval 21. septembra (ne glede na za- četek rednega zasedanja), ko naj bi ljudje slavili mir. Skupščina je razglasila, da se bo v prihodnje mednarodni dan miru praznoval kot dan svetov- nega premirja in nenasilja, ter povabila narode in ljudi, naj na ta dan spoštujejo prekinitev so- vražnosti. Skupščina je prav tako pozvala države članice, organe ZN ter regionalne in nevladne organizacije, naj praznujejo ta dan in sodelujejo z ZN pri vzpostavljanju svetovnega premirja. DVAJSET LET POZNEJE»PATRIJA« Da bo tudi pri nas vzpostavljeno normalno poli- tično ozračje, si je treba razjasniti vse, prav vse dogodke, ki so se zgodili v tistih burnih dneh našega osamosvajanja in v prvih letih samostoj- ne Slovenije. Ta knjiga pravzaprav pojasni skoraj vse. Ne gre za to, da bi zdaj koga še lahko kazensko preganjali. Toda državljani morajo vedeti, mora jim priti v zavest, kdo so ljudje, ki so si nagra- bili toliko denarja, vrgli slabo luč na državo in zakrivili umazana dejanja. Poleg neposrednih akterjev slaba luč namreč pada tudi na vse tiste politike, visoke uradnike v so- dni veji oblasti in na druge, ki so pomagali pri- krivati in zastarati kazniva dejanja. Posledice nerazčiščene prve orožarske afere so ro- dile tudi drugo orožarsko afero. Glavni akterji so bolj ali manj isti. In spet so pomočniki poskrbe- li, da je kljub nedvoumnim dokazom, tudi iz tuji- ne, »afera« vnovič zastarala. Ta knjiga bo nekoč zagotovo dobila nadaljevanje. Knjiga je vredna branja! Preberite jo, da bomo vsi vedeli! Tit Turnšek Knjigo lahko kupite: 1. GRAFIKA GRACER, d. o. o., Lava 7b, 3000 CELJE (tel. 03 545 26 66, faks: 03 547 31 66 ali e-mail: info@grafi ka-gracer.si), dobavitelj vam bo po dostavi izstavil ustrezen račun. Cene: a) posamezni izvod 8 € (poštnino plača pošiljatelj); b) paket 14 izvodov, cena za izvod 6 € (poštnino plača pošiljatelj). 2. Osebni prevzem v Celju: Muzej novejše zgodovine, Prešernova ulica 17, tel. :03 428 64 10, po 8 €; Antika Knjigarna, Kocbekova ulica 6, tel.: 03 490 89 90, po 8 € za izvod. 35 DVAJSET LET POZNEJE»PATRIJA« Da bo tudi pri nas vzpostavljeno normalno poli- tično ozračje, si je treba razjasniti vse, prav vse dogodke, ki so se zgodili v tistih burnih dneh našega osamosvajanja in v prvih letih samostoj- ne Slovenije. Ta knjiga pravzaprav pojasni skoraj vse. Ne gre za to, da bi zdaj koga še lahko kazensko preganjali. Toda državljani morajo vedeti, mora jim priti v zavest, kdo so ljudje, ki so si nagra- bili toliko denarja, vrgli slabo luč na državo in zakrivili umazana dejanja. Poleg neposrednih akterjev slaba luč namreč pada tudi na vse tiste politike, visoke uradnike v so- dni veji oblasti in na druge, ki so pomagali pri- krivati in zastarati kazniva dejanja. Posledice nerazčiščene prve orožarske afere so ro- dile tudi drugo orožarsko afero. Glavni akterji so bolj ali manj isti. In spet so pomočniki poskrbe- li, da je kljub nedvoumnim dokazom, tudi iz tuji- ne, »afera« vnovič zastarala. Ta knjiga bo nekoč zagotovo dobila nadaljevanje. Knjiga je vredna branja! Preberite jo, da bomo vsi vedeli! Tit Turnšek Knjigo lahko kupite: 1. GRAFIKA GRACER, d. o. o., Lava 7b, 3000 CELJE (tel. 03 545 26 66, faks: 03 547 31 66 ali e-mail: info@grafi ka-gracer.si), dobavitelj vam bo po dostavi izstavil ustrezen račun. Cene: a) posamezni izvod 8 € (poštnino plača pošiljatelj); b) paket 14 izvodov, cena za izvod 6 € (poštnino plača pošiljatelj). 2. Osebni prevzem v Celju: Muzej novejše zgodovine, Prešernova ulica 17, tel. :03 428 64 10, po 8 €; Antika Knjigarna, Kocbekova ulica 6, tel.: 03 490 89 90, po 8 € za izvod. SPOROČILA ZZB ZZB ! »Orožarska afera« v Sloveniji še vedno buri duhove »Orožarska afera« v Sloveniji še vedno buri duhove V knjigi KAJ NAM PA MORETE – Od trgovine z orožjem do Depale vasi je raziskovalni novinar Matjaž Frangeš s  ligran- sko natančnostjo razgalil ma jske posle nekaterih takratnih vodilnih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji. V zajetni knjigi opisuje dogajanja, povezana s trgovanjem z orožjem, ter dogodke pri Depali vasi, vlogo politikov in držav- nih funkcionarjev. Ob tem opiše njihovo vlogo v dogodkih, ki so nesporno pustili neizbrisne madeže na Sloveniji kot sa- mostojni in neodvisni državi. Razumljivo in dokazljivo so predstavljeni nelegalno kupova- nje orožja v tujini, izvedba prevzemov v Luki Koper in nje- gova preprodaja, vključno z ogromnimi količinami orožja iz nekdanjih skladišč JLA. Prebrali boste o zrežiranih zgodbah o odkritjih orožja na Brniku in letališču v Mariboru, s katerima se je Janša hvalil, da ju je odkril. Prebrali boste tudi, kako so (po naročilu z vrha) Jelinčiču nastavili eksploziv pod avtomobil, o celov- ški ponesrečeni ugrabitvi Grka in o izgubljenem denarju, o dragem urjenju in opremljanju tujih vojakov na naših tleh. Pisec zelo podrobno razloži razmerja med VOMOM in PARAVOMOM, epilog tega pa je bila zrežirana, podtaknjena in ponesrečena akcija Depala vas, ki je Janeza Janšo odnesla s položaja obrambnega ministra. Obsežno je branje o SOVI kot velikem manipulatorju, o vlogi Miha Brejca ter o naporu treh parla- mentarnih preiskovalnih komisij, katerih poročila pa zaradi »višjih interesov« nikoli niso doživela sodnega epiloga. Iz priloženih dokumentov izhaja, da so se v tem orožarskem poslu obračale stotine milijonov mark ali dolarjev, ki so se iz Bosne in Hrvaške v poslovnih kovčkih stekale v pisarne obrambnega in no- tranjega ministra Janeza Janše in Igorja Bavčarja, a jih nikoli ni bilo zaslediti v državni blagajni. Vse preiskave so namerno zastarale. Ker zoper pisca nikoli ni bila podana nobena ovadba, s katero bi prizadeti poskušali ovreči dokaze v knjigi, je edini sklep ta, da je vsebina knjige verodostojen do- kument o poslih, ki naši državi niso v čast, posameznim akterjem pa so izključno v osebno v korist. Knjigo si je vredno prebrati zaradi jasnejše predstave o umazanih poslih ljudi, ki kljub vse- mu še danes oblikujejo politiko naše države, številni med njimi pa so z gospodarskimi posli občutno pripomogli k propadu pomembnih podjetij. Roka pravice jih – tudi zaradi različnih izmišljenih vzrokov in tovarišijskih povezav – še danes ni dosegla. To knjigo berejo Slovenci na Koroškem, v Berlinu in Parizu, v kratkem jo bodo tudi v Kanadi – kot darila. Od nas je odvisno, koliko Slovencev jo bo prebralo, saj je namenjena vsem nam – ne glede na politično pripadnost. Celje , 14. junija 2016 Ivan Grobelnik - Ivo Stane Mele O R O Ž A R S K A A F E R A M A T I V S E H A F E R OBRNI OBRNI OBRNI OBRNI DVAJSET LET POZNEJE»PATRIJA« Da b tudi pri nas vzpostavljeno normalno poli- tično ozračje, si je treba razjasniti vse, prav v e dogodke, ki so se zgodili v tistih burnih dneh našega osamosvajanja in v prvih letih samostoj- ne Slovenije. Ta knjiga pravzaprav pojasni skoraj vse. Ne gr za to, da bi zdaj koga še lahko kazensko prega jali. Toda držav jani morajo vedeti, mora jim pr ti v zav t, kdo so ljudje, ki so si nagra- bili toliko denarja, vrgli slabo luč na državo in z krivi umazana dej ja. Poleg nep srednih akterjev slaba luč nam eč pada tud na vse tiste politike, visoke uradnike v s - dn veji oblasti in na druge, ki so pomagali pri- k ivati in zast rati kazniva dejanja. Posledice nerazčišč e prve orožarske fere so ro- di e tudi drugo orožarsko afero. Glavni akterji so bolj ali manj isti. In spet so pomočniki poskrbe- li, da je kljub nedvoumnim dokazom, tudi iz tuji- ne, »afera« vnovič zastarala. Ta knjiga bo nekoč zagotovo dobila nadaljevanje. Knjiga je vredna branja! Preberite jo, da bomo vsi vedeli! Tit Turnšek Knjigo lahko kupite: 1. GRAFIKA GRACER, d. o. o., Lava 7b, 3000 CELJE (tel. 03 545 26 66, faks: 03 547 31 66 ali e-mail: i fo@grafi ka-gracer.si), dobavitelj vam bo po dostavi izstavil ustrezen račun. Cene: a) posamezni izvod 8 € (poštnino plača pošiljatelj); b) paket 14 izvodov, cena za izvod 6 € (poštnino plača pošiljatelj). 2. Osebni prevzem v Celju: Muzej novejše zgodovine, Prešernova ulica 17, tel. :03 428 64 10, po 8 €; Antika Knjigarna, Kocbekova ulica 6, tel.: 03 490 89 90, po 8 € za izvod. avgust 201636 R E K L I S O »V OF so imeli poleg ko- munistov, Sokolov in kulturnih delavcev pomembno vlogo krščanski socialisti. Tudi sicer so se par- tizanski voditelji zave- dali, da je večina parti- zanov vernih ljudi, in se je to spoštovalo. Jaz prihajam iz Primorske, kjer je nešteto zgodb o rodoljubnih duhovnikih, ki so du- hovno skrbeli za partizane in njihove pad- le, čeprav je italijanska oblast prepovedala njihovo pokopavanje na pokopališčih. V partizanskih vrstah so bili verski referenti. Vernost ni bila nikakršna ovira za parti- zanske enote in za domoljube. To pomeni, da na partizanski strani niso bili vsi komunisti, kot se zdaj potvarja zgo- dovina. Ker naj bi partizani vodili komu- nistični boj, naj bi to verne ljudi odvračalo ter jih sililo v kolaboracijo in sprejemanje orožja od okupatorja. To ni moglo biti res, saj je bilo med partizani zelo malo komu- nistov in sprejemanje v vrste Komunistične partije je bilo zelo strogo in le za redke iz- brane ljudi. To, kar danes govorijo neka- teri pripadniki ali potomci domobranske elite, je samo poskus opravičevanja iz- dajstva in kolaboriranja z okupatorjem. Po sedemdesetih in več letih je res, da tudi mi ne moremo razsojati, zakaj je kdo bil na izdajalski strani, ali je bil samo zave- den ali je zavestno kolaboriral. Bolj je po- membno, da se zavedamo, da se izdajstva pojavljajo v vsaki vojni in da je treba ljudi, zlasti mlado generacijo, vnaprej izobraže- vati in vzgajati v patriotizmu in spoštova- nju svoje države in naroda, da bi jih v čim večji meri pripravili na morebitno soočenje s takimi trenutki v prihodnosti. Pri nas bi zlasti morali prinesti na plan še kakšno sli- ko iz aprila leta 1941, ko je ban Natlačen z gospemi v narodnih nošah šel čakat ita- lijanske okupatorje na mejo v Logatec, da bi jih čim bolj prijazno sprejel. S takimi pri- meri je treba pojasniti, da je sodelovanje z okupatorjem zavržno dejanje. Letos poleg obletnice OF praznujemo tudi 25. obletnico osamosvojitve naše drža- ve Slovenije. Obe obletnici sta pomembno »V OF so imeli poleg ko- munistov, Sokolov in kulturnih delavcev pomembno vlogo krščanski socialisti. Tudi sicer so se par- tizanski voditelji zave- dali, da je večina parti- zanov vernih ljudi, in se je to spoštovalo. Jaz prihajam iz Primorske, kjer je nešteto zgodb o rodoljubnih duhovnikih, ki so du- hovno skrbeli za partizane in njihove pad- le, čeprav je italijanska oblast prepovedala njihovo pokopavanje na pokopališčih. V partizanskih vrstah so bili verski referenti. Vernost ni bila nikakršna ovira za parti- zanske enote in za domoljube. To pomeni, da na partizanski strani niso bili vsi komunisti, kot se zdaj potvar- »Rad bi opozoril na ne- kaj pomembnih dej- stev iz pretekle zgo- dovine in jih povezal z današnjim časom. Zato, da tudi teh ne pozabimo in zato, da opozorim na divjanje sovražnikov, ki nam ne želijo nič dobrega. Štiriletno vojna je povzročila veliko tra- gedij, kot še nikoli doslej v naši zgodovi- ni. Žrtve domačinov in padlih partizanov niso bile zaman. Zmagovitega leta 1945 so v mesecu maju zasijali žarki svobode. Slovenska partizanska vojska, takrat v se- stavi zmagovite Titove jugoslovanske par- tizanske armade je prispevala velik delež k skupni zmagi zaveznikov iz ZDA, Velike Britanije, Rusije in Francije nad Hitlerjevo Dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije, pri spomeniku na Igrišah v spomin družini Hribar in borcem Veličkove čete 23. julija 2013 Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, na prireditvi 24. junija 2016 v Artvižah ob spominskem dnevu občine Hrpelje – Kozina Miha Butara, častni predsednik Zveze slovenskih častnikov, 17. julija 2016 v Dragi v Loškem potoku na slovesnosti ob odkritju obnovljenih spomenikov vsebinsko povezani, saj so pripadniki Te- ritorialne obrambe in Slovenske milice ter številni državljani leta 1991 uresničili sa- nje naših borcev in bork, ki so se bojevali za osvoboditev izpod okupatorjev ter proti njihovim domačim pomagačem in izdajal- cem. Sanje o lastni državi, v kateri živi ce- loten slovenski narod, kot so ustanovitelji zapisali v temelje Osvobodilne fronte. Res je, da vsa ozemlja, kjer slovenski narod živi v večini, še vedno niso del slovenske države, vendar je ta delež veliko večji, kot je bil po prvi svetovni vojni. In res tudi je, da smo Slovenci desetletja dolgo upali na članstvo v Evropski uniji, ker smo v njenih narodih videli svoje zaveznike in uresniči- tev svojih človekovih pravic. Razumljivo je, da smo razočarani, če iz te tako zaželene družbe v EU prihaja- jo nesprejemljivi gospodarski in politični pritiski, kar smo preživeli pred tremi leti z grožnjo trojke, ki naj bi od zunaj sanirala naše finančno stanje. Razžaljeni smo, ker nekateri glasujejo za izstop iz EU, saj naj bi v evropski proračun prispevali več, kot pa iz njega dobijo. To je bil del kampanje britanskih desničarjev, ki so ljudi prepriča- li, da na referendumu glasujejo za izhod iz EU. Nasedli pa so jim številni, tudi na- vadni ljudje brez lastnega mnenja, ki so v hujskanje in propagando verjeli bolj kot v svojo lastno zdravo pamet.« ja zgodovina. Ker naj bi partizani vodi- li komunistični boj, naj bi to verne ljudi odvračalo ter jih sililo v kolaboracijo in sprejemanje orožja od okupatorja. To ni moglo biti res, saj je bilo med partizani zelo malo komunistov in sprejemanje v vrste Komunistične partije je bilo zelo strogo in le za redke izbrane ljudi. To, kar danes govorijo nekateri pripadniki ali po- tomci domobranske elite, je samo poskus opravičevanja izdajstva in kolaboriranja z okupatorjem. Po sedemdesetih in več le- tih je res, da tudi mi ne moremo razsojati, zakaj je kdo bil na izdajalski strani, ali je bil samo zaveden ali je zavestno kolabo- riral. Bolj je pomembno, da se zavedamo, da se izdajstva pojavljajo v vsaki vojni in da je treba ljudi, zlasti mlado generacijo, vnaprej izobraževati in vzgajati v patrio- tizmu in spoštovanju svoje države in na- roda, da bi jih v čim večji meri pripravili na morebitno soočenje s takimi trenutki v prihodnosti. Pri nas bi zlasti morali pri- nesti na plan še kakšno sliko iz aprila leta 1941, ko je ban Natlačen z gospemi v na- rodnih nošah šel čakat italijanske okupa- torje na mejo v Logatec, da bi jih čim bolj prijazno sprejel. S takimi primeri je treba pojasniti, da je sodelovanje z okupator- jem zavržno dejanje. Letos poleg obletnice OF praznujemo tudi 25. obletnico osamosvojitve naše drža 37 R E K L I S O »Zveza borcev se mora še aktivneje lotiti prena- šanja vrednot NOB na mlajšo generaci- jo, saj je naša orga- nizacija prva pok- licana za negovanje, ohranjanje in prenos teh vrednot. Hkrati pa moramo vrednote NOB aktualizirati in pokazati, da smo Zveza borcev moderna in nevladna organizacija civilne družbe, ki se z negovanjem tradicije NOB zavzemamo za temelje sodobne civili- zacije, saj so vrednote, kot so svoboda, mir, solidarnost, osnova napredne demokracije in ne nazadnje tudi Organizacije združenih narodov. Zveza borcev torej ni samo orga- nizacija za negovanje zgodovinske tradici- je, temveč mora biti predvsem organizaci- Aljaž Verhovnik, v. d. generalnega sekretarja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 7. avgusta 2016 na prireditvi Dan spomina pod Storžičem nacistično soldatesko. Slovenski partiza- ni so postali veliki zmagovalci, delujoči v sestavi zmagovite zavezniške koalicije. Na to smo in moramo biti ponosni. Tega nam nihče ne more odvzeti, pa naj se še tako trudi. Z zmago v NOB smo dobili svojo republi- ko, svoj grb, svojo zastavo, slovensko šol- stvo in lep del Primorske, čeprav je boleči- na v tem, da zaradi igre velikih sil vsa Pri- morska ni bila priključena matici Sloveniji. Takrat smo dosanjali velike sanje kot še nikoli do tedaj v vsej svoji zgodovini. Res je da smo v času po drugi svetovni vojni doživeli veličastno zmago zavezni- ških sil nad nacizmom in fašizmom. Zatem smo doživeli neverjeten razcvet svetovnega gospodarstva, vsesplošnega napredka na prav vseh področjih življenja. Kljub vse- mu smo se vsi na svetu premalo zavedali dejstva, da prej imenovanega hudega zla nacizma in fašizma zavezniška koalicija ni uničila. Počasi, a vztrajno se je to zlo kre- pilo ter se napajalo s pomočjo svetovnega kapitala in multinacionalk ter z oporo na nosilcih novih posodobljenih oblik delo- vanja fašizma, nacizma in klerofašizma. Ob vsem tem je odpiralo prostor rasizmu in mednarodnemu terorizmu kot novejšim oblikam poudarjenega nasilja. Morda se bo kdo vprašal, zakaj vam da- nes govorim o tem. Zato, ker je tudi v naši Sloveniji vse več tega zla in to deluje vsak dan s svojim nasilnim vnašanjem razdora v naše medsebojne odnose, s potvarjanjem zgodovine, z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev, z navajanjem hudih laži in spre- nevedanjem ob uporabi javnih medijev, časopisov, televizije, z agresivnimi nasto- pi nekaterih nazadnjaških politikov in ne- katerih na videz neuradnih klerikov tako sistematično, da to bega marsikatero poš- teno glavo. Takšni zlobni ljudje delujejo s povsem jasnimi nameni. Nič jih ne izuči, ne zgo- dovinska dejstva, ne resnica kot tudi ne stališče svobodnega sveta. Za dosego nji- hovega cilja so jim dovoljena vsa sredstva. Radi bi se vsega vrednega polastili na ne- zakonit način in naredili naše ljudi boga- boječe tako, da bi lahko z njimi delali in gospodarili na način, kot je bil značilen za čas fevdalizma. Zgodovina je učiteljica življenja. Zato takšnim ljudem z grdimi nameni toplo pri- poročam, da si preberejo misli med naro- dom izjemno priljubljenega in spoštovane- ga duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Ta je dejal, da je bila kolabo- racija velik črn madež. »Rajši so sprejeli ja, ki si izhajajoč iz vrednot NOB prizade- va za strpno, mirno in solidarno družbo. Slovenija potrebuje proaktivne državlja- ne, ki ne bodo dovolili ropanja naše do- movine. Potrebujemo okolje, ki bo mladim dalo optimizem, starejšim pa bo omogo- čilo dostojno in spoštovanja vredno so- cialno stanje. Tiste politične skupine, ki iščejo pozornost javnosti s prilagajanjem zgodovine, niso vredne zaupanja. Naša preteklost je jasna, z njo pa naj se ukvarja stroka. Neizpodbitno je dejstvo, da je bilo slovensko partizansko gibanje del velike protifašistične koalicije, v katero spadajo ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in drugi. Tudi naš odpor je prispeval bistven del k zmagi te koalicije nad fašizmom in nacizmom. To kažejo številni zgodovinski podatki, v prid temu pa govori tudi dej- stvo, da smo imeli pri nas prvo osvoboje- no ozemlje v Evropi med drugo svetovno vojno. Našo zmago, ponos, uporno dušo moramo strniti v iskanje optimizma v pri- hodnosti. Čas je, da povrnemo slavo na- šemu narodu, da ne bomo več hlapci so- dobne Evrope. Moramo sebi v prid izkori- stiti prednosti globalizacije in s tem utrditi naše razmere za dostojno življenje. Narod, ki se ne zaveda lastne identitete, ne more obstati! Slovenci lahko ponosno povemo, da smo dosegli marsikatere sa- nje mnogo večjih narodov o lastni drža- vi. Zlasti moramo to poudariti letos, ko se spominjamo 75. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je na Slovenskem pogumno in odločno snovala upor zoper okupatorje. Hkrati pa so prizadevanja Osvobodilne fronte prines- la možnost slovenskemu narodu, da se je v 90. letih prejšnjega stoletja oprl na pravico do samoodločbe in se vrisal na zemljevid samostojnih in neodvisnih držav. Zato se moramo ob 25. obletnici samostoj- nosti in neodvisnosti Republike Slovenije širše ozreti na trnovo pot, ki smo jo mora- li Slovenci prehoditi do lastne državnosti. Zlasti pa se moramo ob tem vprašati, ali smo si 25 let po osamosvojitvi predstav- ljali takšno Slovenijo, kakršno poznamo danes. Nujno je, da kot narod rečemo ne vsem vrstam nestrpnosti in da se začnemo zavedati, da bomo morali vsi posamezniki pripomoči k večjemu sodelovanju našega naroda, če želimo doseči lepšo prihodnost. Ni dvoma, veliko nam je uspelo narediti, treba pa si je iskreno priznati, da smo stori- li marsikatero napako. Te bi morali odpra- viti. Energijo pa bi morali vlagati v iskanje rešitev in ne v iskanje tistih, ki so jih storili. Skrajni čas je, da kot družba postanemo zrelejši in se začnemo odgovorneje obna- šati do svoje države.« orožje, obleko in denar od okupatorjev za boj zoper brate Slovence. To je v slovenski zgodovini najbridkejši črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati. Razumlji- vo je trdno krščansko prepričanje, razum- ljiva kapitalistična usmerjenost, nerazu- mljiva in po vesoljnem svetu obsojena pa je drznost, da sežeš po orožju smrtnega na- rodnega sovražnika za boj zoper svoje bra- te. To je bolečina vseh bolečin.« Da, tega izdajstva se ne da oprati z nobenim pra- njem, še manj z lažjo in sprenevedanjem. Ko sem prebiral zgodovinske zapiske iz va- ših krajev, sem naletel na podatek o tem, kako je vaš domači župnik Franc Lončar s svojo osebno zavzetostjo in pogumom sredi hude italijanske ofenzive, ko se je vse prebivalstvo pred nasilnimi italijanskimi hordami umaknilo v gozdove, deseterim otrokom z materami in starkami omogočil, da so se zatekli v župnišče, in se za ceno lastnega življenja zavzel za to, da jih ita- lijanski vojaki niso odpeljali v internaci- jo. Ves čas vojne je ostal s svojimi farani. Reševal jih je pred izgonom v internacijo, podpiral je partizane, zdravil in skrival ra- njence ter vsestransko sodeloval z OF slo- venskega naroda.« avgust 201638 Smrt je iz naših vrst vzela parti-zana in slavnega komandanta, generalpolkovnika Branka Jer- kiča, nosilca partizanske spomenice 1941. Rodil se je v Dobravljah v Vi- pavski dolini 5. avgusta 1925. Sku- paj s starši se je pred fašističnim na- siljem umaknil v tedanjo Jugoslavi- jo, oče si je poiskal kruh v Mariboru. Tam je Branko dokončal osnovno šolo in nižjo realno gimnazijo. Prid- ružil se je tudi Sokolom, pri katerih se je navzel napredne miselnosti. Ob zasedbi Nemcev se je družina sprva umaknila v Dobravlje in za- tem v Kočevje. Šestnajstletni mla- denič je skupaj z drugimi začel zbi- rati orožje in drugo vojaško opremo. Sprejet je bil v SKOJ. Moral se je umakniti v ilegalo in kmalu se je pridružil prvim kočevskim borcem nad Osilniško dolino. Bojna pot ga je najprej pope- ljala v 1. bataljon Dolenjskega odreda in nato v Zapadnodo- lenjski odred ter potem v prvo slovensko brigado – v Tom- šičevo brigado. Kot že prekaljenega partizana so ga postavili za poveljnika čete v Cankarjevi brigadi. Sodeloval je v bitkah v Žumberku januarja leta 1943 in v Jelenovem žlebu mar- ca leta 1943. Spomladi leta 1943 so ga kot pripadnika VOS napotili s skupino prekaljenih partizanov na Primorsko. Po oblikovanju 2. brigade VDV je postal namestnik komandan- ta. Januarja leta 1945 je odšel na štabni tečaj v Belo krajino in se vrnil med vedevejevce na Primorsko kot komandant brigade. Z njimi je ostal do osvoboditve. Kot partizana sta ga odlikovala osebni pogum in poveljniška preudarnost. V okviru tedanjega Knoja je prevzel odgovorno nalogo varovanja meje kot poveljnik obmejnega bataljona na meji z Madžarsko in na meji s tedanjim Svobodnim tržaškim oze- mljem. Leta 1953 je odšel na šolanje za častnika enot proti- letalske obrambe v Zadar, od tam pa v Zagreb za načelnika štaba divizije. Leta 1958 je postal član zvezne komisije za dobave orožja iz ZDA. Ob napotitvi jugoslovanskega kontin- genta v mirovne sile OZN na Sinaju je Branko Jerkič postal stalni član osrednjega poveljstva mirovnih sil kot predstav- nik Jugoslavije. Po vrnitvi v domovino je postal komandant slavne 14. proletarske divizije JLA v Postojni, kjer je pridobil tudi čin generalmajorja. V času njegovega poveljevanja se je 14. divizija tesno povezala s primorskim ljudstvom, ko so pospešeno začeli graditi vodovode, ceste, telefonijo in druge infrastrukturne objekte. Med najtežjimi objekti sta bila do- končanje vodovoda Planina–Postojna in zgraditev razdelilne mreže na Postojnskem in Pivškem polju. Leta 1973 je Branko Jerkič postal poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije. Z njim je povezana temeljita organizacij- ska, predvsem pa kadrovska in vsebinska prenova TO v naši republiki. Organizacijsko so bili oblikovani vsi občinski in tudi pokrajinski štabi. Najpomembnejše pa je bilo oblikovanje šta- bov TO v večjih krajevnih skupnostih in večjih delovnih orga- nizacijah, kjer so poleg štabov oblikovali tudi enote od voda do več samostojnih čet. V tej kadrovski prenovi so vodilne po- veljniške položaje v štabih in enotah zasedli mladi rezervni ča- stniki. Brigade TO so bile okreplje- ne z orožjem za ognjeno podporo in postale so premične bojne enote v okviru pokrajine in celo regije. V vsebinskem pogledu pa je TO Slo- venije postala sestavni del oboro- ženega odpora proti morebitnemu agresorju in enakopravna enotam JLA. V njegovem času ni bilo več- je vaje JLA v Sloveniji, da v njej ni sodelovala tudi TO. General Jerkič je moral vedno znova prepričevati nadrejene v generalštabu v Beogra- du, da je naša republika kot morebi- tno bojišče povsem drugačna in da se beograjski škorenj ne prilega slo- venski nogi. Tudi po njegovi zaslugi je padel v vodo megalomanski be- ograjski projekt o divizijah TO. Kot poveljnik je Jerkič vnesel v Teritorialno obrambo poseben do- mač duh, ki je bil zasnovan na bogatih izkušnjah partizanske- ga boja v Sloveniji. TO je postala slovenska vojska. Jeseni leta 1980 je tovariš Jerkič postal poveljnik 9. arma- de, ki je zajemala skoraj celotno območje Slovenije. V tem času so posamezniki že začeli tudi upravičeno kritizirati po- četje beograjskih generalov. Tudi tedanja slovenska politika ni bila ravno prizanesljiva do vojske. V takšnem ozračju je poveljnik Jerkič zavzel novo taktiko - še bolj se približati lju- dem, še tesneje živeti z narodom. Pripadniki JLA so začeli graditi velike infrastrukturne objekte po vsej Sloveniji. Naj- težji so bili vsekakor kraški vodovod od Brestovice do Se- žane, pa od Doblič pri Črnomlju do Semiča ter rekonstruk- cija cestnih odsekov: cesta Semič–Metlika, nova cesta na vrh Nanosa, most na Kolpi pri Radencih…. Da bi zmanjšali obremenitev države, so na njegovo pobudo v vseh sloven- skih vojašnicah začeli pridelovati hrano, tako da so z doma pridelanim mesom pokrili skoraj vse potrebe vojakov. Z nje- govo podporo in prizadevanji so obnovili celo vrsto stano- vanj v odmaknjenih garnizijah, kjer so bile življenjske razme- re starešin zelo slabe. Vojaki so zgradili in obnovili več voja- šnic. V njegovem času je JLA dejansko živela z slovenskim narodom, ki jo je vsepovsod rad sprejel. Leta 1991 je Jerkič skupaj s slovenskimi generali obsodil protinarodno početje svojih kolegov v Beogradu. Po osamosvojitvi pa se je zavze- to bojeval za pravice in dostojanstvo pripadnikov JLA, ki so ostali v Sloveniji. Po upokojitvi je deloval v stanovski organi- zaciji Zvezi rezervnih vojaških starešin kot njen predsednik, kot član ožjega vodstva ZZB za vrednote NOB Slovenije in kot predsednik skupnosti borcev 2. brigade VDV in koordi- nator skupnosti 1. divizije korpusa NO. Za sodelovanje v NOB in povojni graditvi je bil odlikovan s trinajstimi visokimi odlikovanji, med njimi tudi z nekaj tuji- mi. Komandant Jerkič je bil znan kot vztrajen in odločen po- veljnik, kot prizanesljiv in skrben oče vojakom in starešinam ter kot odločen branilec pred nedobronamernimi kritiki. Slo- venska vojska je nastala tudi z njegovimi prizadevanji v JLA in TO. Njegovo delo bo ostalo večno zapisano v zgodovino vojaštva slovenskega naroda. Milan Gorjanc I M E L I S M O L J U D I Branko Jerkič 39 I M E L I S M O L J U D I Jože Gostinčar Z žalostjo v srcu smo se na začetku julija poslovili od dra-gega tovariša Jožeta Gostinčarja, junaka, ki je v uso- dnem obdobju rekel odločen NE okupatorju, ki ni sklonil glave, še manj pokleknil in je, kot bi rekel Gregorčič, »storil, kar mož storiti je dolžan«. Kot sedemnajstletni fant je odšel v ilegalo in stopil v Kam- niški bataljon. Sprva je opravil nekaj preskrbovalnih akcij in se skupaj s soborci pripravljal na odhod na Dolenjsko. Po premiku z Menine planine na Moravško so jih močne nem- ške vojaške policijske enote začele obkoljevati, po uspešnem preboju iz obroča pa jih je okupator nenehno zasledoval. Svoj prvi ognjeni krst je Jože doživel v ozkem grabnu pod Sve- to Trojico, ko je nemška zaseda nenadoma napadla z moč- nim mitraljeznim ognjem, bombami in minometi. Čeprav so utrpeli hude izgube, se je skupaj z delom bataljona prebil proti reki Savi. Neverjeten pogum jih je gnal v deročo Savo, kjer so se tovariško držali za roke in le s težavo kljubovali valovom, ki so od njih zahte- vali nečloveški napor. Uspe- lo se mu je prebiti čez dobro varovano železniško progo in čez nemško-italijansko mejo na Staro Goro na Dolenj- skem. Tam je bil razporejen v 2. četo 1. bataljona Gubčeve brigade. Ob kapitulaciji Italije so zasedli Trebnje in prevzeli orožje od italijanske posadke. Pri premiku v Novo mesto in Šentjernej so doživeli še nemški zračni napad. V Stojgradi na Hrvaškem je sodeloval pri likvidaciji usta- ške postojanke in bil po vrnitvi v Slovenijo dodeljen v 4. bataljon Gubčeve brigade. Sodeloval je v napadih na nem- ško-domobranske postojanke in v različnih drugih partizan- skih akcijah na Dolenjskem. Od konca decembra 1944 je v 14. zaščitni brigadi Glavnega štaba NOV kot spremljevalec ameriške vojne misije pri Glavnem štabu NOV in POS skrbel za varnost in povezavo z ustreznimi organi NOV. Spletel je prijateljsko vez z vodjem ameriške vojne misije majorjem Johnom Blatnikom - Janezom, pozneje članom ameriškega kongresa. Konec aprila 1945 je njega in narednika spremljal čez Kordun in Velebit do letalskega oporišča v Zadru, od koder se je vrnil v Ajdovščino, kjer je bil 5. maja 1945 priso- ten pri proglasitvi prve slovenske vlade. V Trstu je dočakal kapitulacijo Nemčije. Maja leta 1945 je bil razporejen v 3. brigado VDV, od marca 1947 do upokojitve pa je delal v organih za notranje zadeve. Za dolgoletno vsestransko delovanje je dobil številna visoka državna odlikovanja in družbena priznanja. Vse do smrti je deloval v družbenih in političnih organizacijah. Dolga leta je bil podpredsednik zveze borcev v Škofji Loki, predsednik kadrovske komisije, deloval je v komisijah, ki so urejale soci- alne pravice borcev, in v komisiji za varstvo spomenikov in drugih obeležij socialistične revolucije na območju občine Škofja Loka. Z ženo sta bila skupaj 60 let in jo je po njeni smrti močno pogrešal. F. F., M. J. Marta Brilej V juniju smo se poslovili od revolucionarke, borke, parti-zanske kurirke, uspešne predstavnice Jugoslavije v tuji- ni in za tujino, Marte Brilej. Tovarišica Marta je imela pestro in polno življenje. Med drugo svetovno vojno je bila pogum- na in privržena partizanka. Bila je kurirka, ki je za partizane nosila pomembna sporočila. To delo je bilo zelo zahtevno, saj se je morala izogibati številnim nevarnim položajem. Kljub previdnosti so jo ujeli italijanski fašisti in jo zaprli ter pozneje poslali v zapor v Italijo. A ostala je pokončna, niko- gar ni izdala kljub zasliševanju in grožnjam. Slovenske taboriščnice so se Marte rade spominjale, pred- vsem iz obdobja, ko so bile vse demoralizirane in brez upanja. Marta jim je s svojo nezlomljivo voljo in posebno pozitivno energijo dajala upa- nje na osvoboditev. Po vojni je bila zaposlena kot direktorica za turizem Jugoslavije in je ži- vela in delala v Beogradu. Bila je žena ambasadorja dr. Jože- fa Brileja, ki ga je spremljala na različnih misijah in službova- njih po svetu. Živela in delala je v številnih državah, kjer se je srečevala in družila z uglednimi politiki in drugimi znanimi osebnostmi. Ob tem je pomembno prispevala k uveljavlja- nju Jugoslavije in Slovenije v svetu. Srečevala se je z jugoslovanskimi in tujimi revolucionarji in kulturniki. Zelo je cenila Kajuha, Krležo, Andrića, Dubravko Tomšič. Najbolj srečna pa je bila, ko se je vračala v Ljublja- no, v Slovenijo in na svojo Štajersko. Bila je dobra in skrbna mati in žena, ter vedno enako so- čutna tudi do drugih. Vedno je govorila, da je človek bogat toliko, kolikor ima prijateljev, in četudi imaš samo enega ali dva, si zelo bogat. In imela jih je veliko, ki so ji prišli izkazat tudi poslednjo čast na pogrebu. Do konca je ostala v duši partizanka, borka za vrednote NOB in polna optimizma. MO ZZB Ljubljana Ferdo Krk Z žalostjo v srcu smo se na začetku maja poslovili od Fer-da Krka, zadnjega partizana v KO ZB za vrednote NOB Andraž. Tovariš Ferdo Krk se je rodil 16. maja 1927 v Andražu nad Polzelo. Optimizem, ki mu ga ni nikoli zmanjkalo, ga je spremljal vse življenje, tudi takrat, ko se je kot 17-letni fant odločil in leta 1944 vstopil v NOB. Skupaj s šestimi vrstni- ki, ki se niso odzvali vpoklicu v okupatorsko vojsko, se je pridružil partizanom. Pot v partizane jih je prek kurirske zveze vodila na Dolenjsko, kjer je postal borec 12. udar- ne brigade 15. divizije. V težki bitki s sovražnikom 10. mar- ca 1945 je bil hudo ranjen. Z zavezniškim letalom so ga iz Bele krajine prepeljali v bolniško oskrbo v Bari, kjer je ostal do konca vojne. Posledice rane so bile tako hude, da jih kljub velikim naporom zdravnikov niso mogli odpraviti, ostal je invalid in dobil status vojnega invalida. Po okrevanju se je vrnil v domači kraj in se takoj vključil v odpravo vojne škode. Nesebično je pomagal v kraju, da se je življenje izboljšalo. Bil je goreč borec za poštenost, pravi- ce ljudi in za napredek Andraža, kjer je sodeloval pri vseh dejavnostih v kraju. Pogosto je prevzel tudi težo bremena organizacije delovnih akcij, da je le bilo v dobro ljudi. avgust 201640 I M E L I S M O L J U D I Bil je ustanovni član KO ZB za vrednote NOB Andraž, ki jo je vodil polnih 16 let kot predsednik, ves čas pa je bil član upravnega odbora. Leta 2006 je postal častni predsednik KO ZB Andraž. ZZB za vrednote NOB Žalec se mu je na skup- ščini marca letos za nesebično in vztrajno delo zahvalilo z najvišjim priznanjem združenja. Ferdo Krk je močno podpiral idejo o postavitvi spomenika padlim letalcem ZDA v Andražu, še posebej zato, ker ga je ameriško vojaško letalo odpeljalo v Bari v Italiji. Še letos je bil prisoten na slovesnosti. Tovariš Ferdo je tiho odšel na pot, s katere ni vrnitve. S tovariši ga bomo pogrešali, saj pomeni za nas bolečo izgubo člana, ki je s svojim delom dolga leta veliko pripomogel h krepitvi borčevske organizacije za vrednote NOB v Andražu. Vedno je bil pripravljen prispevati kar največ za naše skupne cilje. V čast nam je bilo sodelovati z njim, saj nam je vedno vlival optimizem in pogum za delovanje in delo. Marjan Turičnik, predsednik ZZB NOB Žalec Zvonko Mavrič Zadnji torek v juniju smo se na pokopališču v Šempetru pri Gorici v velikem številu poslovili od podpredsednika Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Go- rica in od predsednika KO ZB Šempeter Zvonka Mavriča. Rodil se je v letu velikih dogodkov med drugo svetovno voj- no, v letu 1943, ko je kapitulirala Italija in ko se je vzpostavi- la Goriška fronta za obrambo proti novemu nemškemu oku- patorju. Njegova mati je morala z Zvonetom v naročju in še dvema otrokoma zbežati iz domače hiše, ki so jo Nemci nato požgali, dva meseca pozneje pa je ostal tudi brez očeta, ki je kot partizan padel pri Kne- žaku. Skoraj dve leti je bila družina v begunstvu, nato pa se je vrnila v svojo za silo prenovljeno hišo v Volčji Dra- gi. Po vojni je Zvone najprej končal srednjo šolo, nato pa se je vpisal na fakulteto, a je že med študijem, leta 1964, dobil ponudbo za poučevanje v Elektrogospodarskem šolskem centru v Novi Gorici. Imel je dar za poučevanje, rad je imel to delo in dijaki so to čuti- li. Enemu od dijakov se je nekoč utrnila misel, ki je morda najbolj od vsega povzela Zvonetov ugled na šoli: »Mavriča bi bilo treba klonirati.« Šolskemu centru je ostal zvest 40 let. Zvone je bil vsestransko dejaven. Dolga leta je bil sindikal- ni zaupnik na šoli, pa predsednik območnega odbora SVIZ- -a, pred upokojitvijo pa tudi član glavnega odbora tega sindi- kata. Aktiven je bil tudi v lokalni politiki kot član in vrsto let tudi podpredsednik stranke Socialnih demokratov. V občini Šempeter pri Gorici je bil dvanajst let občinski svetnik, od tega šest let tudi podžupan. Bil je zgleden politik z občutkom za sporazumevanje in zbliževanje stališč ob še tako zaple- tenih političnih vprašanjih. Spodbujal je kulturno dejavnost v občini, in ker je imel rad petje, je bila njegova aktivnost nekoliko bolj namenjena pevskim zborom. Bil je predsednik Moškega pevskega zbora Šempeter pri Gorici. Po upokojitvi je vedno več svojega časa namenil borčevski organizaciji, v kateri je organiziral vrsto zanimivih dejavno- sti, tako da je članstvo v tej organizaciji postalo za marsi- koga v Šempetru zelo privlačno. Rad se je pohvalil z vrsto novih mladih članov – borcev za vrednote NOB. Zvone je bil človek trdnih stališč, vztrajen in neomajen, ko je šlo za pravice ljudi. Bil je neutruden sogovornik, vedno pripravljen pojasniti svoja stališča in poslušati argumentirana mnenja drugih. Rad je imel ljudi, rad se je z ljudmi družil in bil je zelo vesel, če je opazil, da so ljudje zadovoljni. Predvsem pa je vedno znal biti pravi in zvest prijatelj. Miloš Lozič Elizabeta Mihelič Šestega julija je umrla naša najstarejša krajanka in članica Združenja za vrednote NOB Stari trg ob Kolpi, Elizabeta Mi- helič, Perganova mama, kot smo jo klicali. Oktobra bi pra- znovala 101. leto. Za njen stoti rojstni dan smo ji lani oktobra člani Krajevnega združenja ZB Predgrad in Stari trg ob Kol- pi pripravili v dvorani KD Predgrad, kjer so imeli sorodniki slavje, posebno kulturno prireditev. Ob visokem jubileju so jo tedaj obiskali županja občine Črnomelj Mojca Čemas Stje- panovič in predstavniki kra- jevnih organizacij in društev. Elizabeta se je rodila 29. okto- bra 1915 očetu Markotu Bari- ču in mami Ani Panjan kot šesti otrok v vasi Gorenji Ra- denci. V številni družin so bili še brat Marko in še pet sester: Ana, Marija, Rozalija, Angela in Ivana. Sredi leta 1945 se je poročila z Rudolfom Miheličem iz Kovače vasi. V zakonu sta imela tri hčere, Anico, Ivanko, Marijo, in sina Jožeta, imela je enajst vnukov, šestnajst pravnukov in dvanajst nečakov. V starosti sta zanjo zgledno skrbeli hčeri. Tovarišica Elizabeta je bila vse svoje življenje privrženka pozitivnih, naprednih idej. Vse do smrti je skrbno spremljala dogajanja v domovini in v svetu. Bila je trdna zagovornica pridobitev NOB, dokler ji je zdravje dopuščalo, je z veseljem obiskovala prireditve in proslave in se udeleževala komemo- racij. Vse življenje je bila skromna, verjela je v poštenost ljudi. Pavel Majerle Kukin, KO ZB Predgrad, Katarina Kapš, KO ZB Stari trg ob Kolpi V organizaciji Zveza borcev za vrednote NOB Sevnica so v času od januarja do avgusta umrli člani in članice: Jerč- ka Ostrožnik, Anton Vrtačnik, Stane Rešeta, Mara Sorčan, Franc Repar in Ana Požek - vsi iz KO ZB Sevnica; ter Cvetka Blažič – KO ZB Tržišče, Zofija Jurman - ZB Loka pri Zida- nem Mostu in Matilda Klenovšek - KO ZB Zabukovje. B E S E D A Obvestilo avtorjem Avtorje prispevkom naprošamo, da nam za rubriko Dogodki pošljete kratke zapise o dogodkih, dolžina do 2500 znakov skupaj s presled- ki ter dodate 1 do 2 fotografiji v osnovni velikosti in v jpg formatu. Tudi prispevki v rubriki Imeli smo ljudi in Jubileji naj ne presegajo 2500 znakov skupaj s presledki. Če bodo prispevki daljši, jih bomo krajšali v uredništvu. Sprejemamo le zapise v elektronski obliki, ki jih pošljite na naš e-naslov: svobodna.beseda@gmail.com do 15. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne honoriramo. Za daljše zapise se dogovarjamo posebej. Uredništvo 41 J U B I L E J // PIŠE: Stanko Lepej 100 let Ivana Skočirja Sredi avgusta je praznoval čas-titljiv jubilej Ivan Skočir, najsta-rejši preživeli borec Lackovega odreda. Rodil se je 15. avgusta 1916 kot sin kmečkih staršev v Ribnici na Pohorju. Po osnovni šoli je opravil še dveletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in dveletno zadružno šolo v Ljubljani. Službo je nastopil leta 1940 v takratni zadrugi na Ptuju. Kot zaveden Slovenec je že leta 1941, takoj po okupaciji domovine, začel so- delovati v narodnoosvobodilnem gi- banju. V skupini fantov in deklet je so- deloval pri zbiranju orožja in denarnih sredstev na Ptuju. Po izdaji skupine je bil aretiran in zaprt v ptujskih zapo- rih, kjer so ga gestapovci zasliševali in pretepali do nezavesti. Ker ni ničesar priznal, so ga po dveh mesecih izpus- tili. Kar takoj je nadaljeval delo v OF. Po drugi aretaciji in izpustitvi je vsto- pil v Lackov odred, v katerem je pos- tal štabni ekonom, nato pa pomočnik komandanta I. bataljona. Zaradi pot- rebe je bil premeščen v Tomšičevo brigado. Februarja leta 1943 je bil teže ranjen, po ozdravitvi je prevzel nalogo vodje zaščitnega bataljona grupe štajerskih odredov IV. operativne cone. Po vrnit- vi v Lackov odred je prevzel naloge komandanta zveznega oficirja ma- džarskega bataljona. Demobiliziran je bil leta 1946 kot oficir in član ZB ter povabljen v gospodarstvo. Službo je nadaljeval v Vinarski zadrugi na Ptu- ju, leta 1949 pa je bil imenovan za rav- natelja podjetja Vino-sadje Ptuj. Oblast je cenila njegove vrline in tako je bil imenovan za upravnika ekono- mije in rezidence kabineta predsedni- ka Jugoslavije »Edunavka« pri Šarin- gradu v Slavoniji. Po uspešni obnovi in ureditvi tega posestva se je vrnil v Vinarsko zadrugo Ptuj. Po njeni zdru- žitvi s Kmetijskim kombinatom Ptuj je postal vodja vinogradniške in sadjar- ske proizvodnje in ob delu diplomiral na Višji agronomski šoli v Mariboru. Takrat je začel široko obnovo vinogra- dov v Halozah in Slovenskih goricah. Njegova zasluga je splošna obnova te- rasastih leg za lažjo strojno obdelavo vinske trte. Prav zaradi njegovega ogromnega prispevka k razvoju vinogradništva ga je Svet Združenja slovenskega reda vitezov vina s spoštovanjem sprejel v svoje članstvo in mu podelil naziv vi- tez vina. Je nosilec številnih vojnih in civilnih odlikovanj. Za dolgoletno ak- tivno delo v organizaciji mu je Zdru- ženje borcev za vrednote NOB Ptuj podelilo naziv častni član, republiško vodstvo ZB ob njegovi stoletnici pa zlato plaketo. V A B I L A Vojsko, Hudo polje: Območni odbor ZZB za vrednote NOB Idrija - Cer- kno, Društvo vojnih invalidov severnoprimorske regije – Klub prijateljev partizanskih bolnišnic Pavla in Franja in Planinsko društvo Idrija orga- nizirajo 33. spominski pohod po poteh prenosa ranjencev z Gorenjskega in Primorskega na No- tranjsko. Prireditev bo v soboto, 27. avgusta. Ob 11. uri bo na Hudem polju srečanje pohodnikov in drugih udeležencev, slavnostni govornik bo dr. Vasja Klavora. Sprejem pohodnikov in srečanje na Vojskem pa bosta ob 16. uri, govornica bo Neža Jogan. Ob tem bosta potekala dva pohoda: pohodniki z Želina bodo na pot krenili ob 7. uri, iz Črnega Vrha pa ob 6. uri. Dolenjske Toplice: Krajevno združenje borcev za vrednote NOB Do- lenjske Toplice vabi v soboto, 27. avgusta, na štir- inajsti pohod po poti Levstikove brigade. Zbirno mesto bo ob 9. uri pod pokopališčem v Dolenjskih Toplicah. Pohod poteka po markirani poti v dolžini 10 km, končal se bo na Velikem Riglju 38, pred- vidoma ob 11.30, sledilo bo družabno srečanje. Več informacij Avgust Bradač, gsm: 051/388- 541. Graška gora/Velenje: Veteranske in domoljubne organizacije občine Velenje, Planinsko društvo Velenje in Društvo brigadirjev Velenje vabijo na 30. spominsko srečanje borcev, planincev in članov veteranskih organizacij, ki bo v soboto, 27. avgusta, ob 11. uri na Graški gori – gori jurišev. Slavnostna govorni- ca bo obrambna ministrica Andreja Katič. Šentrupert, Laško: Občina Laško, ZZB za vrednote NOB Laško in Kra- jevna skupnost Šentrupert vabijo na spominsko slovesnost ob 75. obletnici zadnjega boja Celjske čete, ki bo v nedeljo, 28. avgusta, ob 11. uri pri spominskem znamenju v Šentrupertu v bližini cerkve. Osrednji govornik bo Andrej Mavri, pred- sednik ZZB za vrednote NOB Laško. V kulturnem programu bodo sodelovali Godba na pihala Laško, Moški pevski zbor Laško, domači kulturniki in predstavniki Arabskega kluba. Pred slovesnos- tjo bo spominski pohod iz Laškega prek Olešč do Šentruperta. Zbor pohodnikov bo pri kulturnem centru ob 6. uri. Puč: Občina Železniki, Občinska organizacija ZB za vrednote NOB Železniki, borci gorenjskih parti- zanskih enot in ZZB za vrednote NOB Škofja Loka vabijo na srečanje borcev gorenjskih partizanskih enot ter članov in prijateljev ZZB NOB, ki bo v nedeljo, 4. septembra, ob 11. uri na Puču (pri Potočnikovih) v Martinj Vrhu. Slavnostni gov- ornik bo Janko Heberle, predsednik MO ZZB za vrednote NOB Ljubljana. V kulturnem programu bodo sodelovali KUD France Koblar, MePZ Domel, Orkester harmonikarjev Železniki, Francetovi or- gličarji in harmonikar Gašper Jelenc iz Davče. Ob avgust 201642 V A B I L A tej priložnosti bodo podelili plakete ZZB za vred- note NOB Slovenije in zahvale ZB za vrednote NOB Škofja Loka. Ljubljana: KO ZB za vrednote NOB »7. september« in Spominskega društva Novi cvet vabita na tradi- cionalno proslavo ob prazniku Četrtne skupnosti Posavje ob obletnici prvega oboroženega upora na Ljubljanskem Posavju in ob 75. obletnici usta- novitve OF. Proslava bo v sredo, 7. septembra, ob 17. uri pri spomeniki »7. september 1941« v parku med Dunajsko cesto, trgovino Tuš in gostiščem pri Ruskem carju. Slavnostni govornik bo župan MOL Zoran Janković. Trebelno: ZZB za vrednote NOB Trebnje, Občinska organi- zacija ZZB za vrednote NOB Mokronog - Trebelno, Skupnost Gubčeve brigade, Skupnost borcev 12. SNOUB in Občina Mokronog vabijo v soboto, 10. septembra, ob 11. uri na spominsko slovesnost, ki bo pri lovski koči na Trebelnem. Počastili bomo spomin na 74. obletnico ustanovitve Gubčeve brigade, 73. obletnico ustanovitve 12. SNOUB in 75. obletnico ustanovitve Mokronoške čete. Slav- nostna govornica bo dr. Ljubica Jelušič, podpred- sednica ZZB za vrednote NOB Slovenije. Ob 6.30 bodo organizirani pohodi izpred gostilne Pugelj v Ždinji vasi, izpred gostilne Bukovec na Mirni, iz- pred gostilne Vojnovič v Slovenski vasi in izpred nekdanje vojašnice JLA na Puščavi. Cerklje na Gorenjskem: Občinska organizacija ZB Cerklje na Gorenjskem, ZZB za vrednote NOB Kranj, vabi v soboto, 10. septembra, ob 11. uri na spominsko slovesnost pri osrednjem spomeniku na planini Jezerca pod Krvavcem. Spomnili se bomo padlih borcev 2. grupe odredov in Krvavške čete – Kokrškega odreda ter praznovanja občinskega praznika Občine Cerklje na Gorenjskem. Ob tem bo po- tekal pohod po poti 2. grupe odredov ter po poti spomina in tovarištva z B¬’ča pred Štefanjo goro do planine Jezerca pod Krvavcem. Pohodniki se bodo z B’ča odpravili ob 8. uri. Planina Kuhinja pod Krnom: Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Ko- barid, Planinsko društvo Kobarid in Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin vabijo na srečanje v spomin na partizanske boje v Krnskem pogorju. Slavnostni govornik bo pater Bogdan Knavs. Srečanje s kulturnim programom bo v nedeljo, 11. septembra, ob 11. uri pri pla- ninski koči na planini Kuhinja pod Krnom. Logatec: ZB za vrednote NOB Logatec vabi na proslavo v spomin na ustanovitev Logaškega bataljona v septembru leta 1943. Proslava bo v nedeljo, 11. septembra, ob 11. uri, v restavraciji Logatčanka v IC Zapolje. Prireditev sofinancira Občina Logatec. Ljubljana: KO ZB za vrednote NOB Savsko naselje organi- zira društveni izlet v Belo krajino, ki bo v sredo, 14. septembra, z odhodom ob 8. uri izpred tr- govine Mercator v Ulici Luize Pesjakove. Med drugim se bodo ustavili v Lokvah pri spomeniku Francu Rozmanu - Stanetu ter v Semiču in Met- liki, kjer bodo pokusili belokranjsko pogačo in znamenito zeliščno žganje karampampuli. Cena izleta s kosilom in prevozom ter vodenjem je 20 evrov. Prijave bodo zbirali v ponedeljek, 29. av- gusta, in v ponedeljek, 5. septembra, med 10. in 12. uro na sedežu društva v Domu skupnosti, Belokranjska 6, prvo nadstropje. Ljubljana: MO ZZB za vrednote NOB Ljubljana ob 75. oblet- nici požiga prve slovenske vasi Rašice in izgona Slovencev vabi v nedeljo, 18. septembra, ob 11. uri na spominsko slovesnost pred gasilskim do- mom na Rašici nad Ljubljano. Pozdravni nagovor bo imel župan Ljubljane Zoran Janković, slavnos- tna govornica pa bo prof. Ivica Žnidaršič, pred- sednica Društva izgnancev Slovenije. Odhod avtobusa s parkirišča za avtobuse pod Halo Tivoli bo ob 9.30. Prijave sprejema Tatjana Japelj na telefonsko številko 432-52-41 od 9.00 do 12.00 ure. Portorož: Taboriščni odbor Ravensbrück pri ZZB za vrednote NOB Slovenije pripravlja tradicionalno, tokrat že 55. vseslovensko srečanje nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov, izgnank in izgnancev ter ukradenih otrok nekdan- jih nacifašističnih taborišč in zaporov, njihovih svojcev in prijateljev. Srečanje bo potekalo od petka, 9., do ponedeljka, 12. septembra, v ho- telih Life Class (Slovenija, Riviera) v Portorožu. Osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 11. sep- tembra, ob 11. uri v Kongresnem centru dvorane Colombo hotela Slovenija v Portorožu. Slavnostna govornica bo obrambna ministrica Andreja Katič. V kulturnem programu bodo sodelovali: Parti- zanski pevski zbor iz Ljubljane, orkester Sloven- ske vojske s solisti, Tinkara Kovač in recitatorji. Rab: Taboriščni odbor Rab - Gonars vabi ob 73. oblet- nici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega fašističnega koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rab na spominsko slovesnost, ki bo na pokopališču v Kamporju v soboto, 10. septem- bra, ob 16. uri. Koprivnik: ZZB za vrednote NOB Kočevje z odborom skup- nosti borcev XVIII. divizije NOV in borci VIII. Levs- tikove brigade, X. ljubljanske brigade in Občina Kočevje vabijo na spominsko slovesnost ob 72. obletnici zmagovitih bojev okrog Koprivnika pri obrambi Bele krajine in ob 74. obletnici roške ofenzive. Prireditev bo v soboto, 24. septembra, ob 11. uri v Koprivniku pri Kočevju. Po slovesnosti bo tovariško srečanje. Ricmanje/Italija: Ob 60. obletnici postavitve spomenika žrtvam druge svetovne vojne v Ricmanjah v občini Doli- na pri Trstu organizatorji: občina Dolina pri Trstu, VZPI - ANPI, sekcija Ricmanje – Log, in Kultur- no društvo Slavec Ricmanje - Log vabijo na več prireditev. V petek, 23. septembra, ob 19. uri bo v pros- torih Kulturnega doma v Ricmanjah zgodovinar Borut Klabjan predstavil brošuro 70 let spomeni- ka padlim v NOB, sledil bo nastop Moškega pevs- kega zbora Pod Latnikom, ki ga vodi zborovodja Manuel Purger. V nedeljo, 25. septembra, bo ob 16. uri na vaškem trgu v Ricmanjah koncert Tržaškega pevskega zbora Pinko Tomažič, godbe na pihala iz Ricmanj in plesne skupine Srebrna iz Senožeč. V primeru slabega vremena bodo nasto- pi v občinskem gledališču v Boljuncu. V nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri bo v Kul- turnem domu v Ricmanjah Večer partizanskih pe- smi, na katerem bodo sodelovali: Skupina Srake iz Štandreža, Dekliška vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj, Nonet Primorsko iz Mačkolj, Ženski pevski zbor Prem in Mešani pevski zbor Slavec – Slovenec iz Ricmanj. Gostja večera bo borka, par- tizanska učiteljica, pesnica in pisateljica Valerija Skrinjar Trvz. V nedeljo, 6. novembra, bo ob 15. uri slovesnost pri spomeniku na vaškem pokopališču s polaganjem vencev, ob 16. uri pa bo v Kultur- nem domu osrednja slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik dr. Jože Pirjevec, sodelovali pa bodo Godba na pihala Ricmanje in učenci COŠ I. T. Zamejskega Ricmanje. Občina Posto- jna in ZZB za vrednote NOB Postojna vabita na proslavo ob državnem prazniku prikl- jučitve Primorske k matični domovini, ki bo v soboto, 17. septembra, ob 11. uri na Novem trgu v središču Postojne. Slav- nostna govornika bosta akademik, partizan in pesnik Ciril Zlobec in zamejski zgodovinar mlajše generacija dr. Borut Klabjan. Prireditev bo potekala pod sloganom Primorska.srečna in jo bo neposredno prenašala Televizija Slovenija, scenarij in režija Silva Bajc. V programu bodo nastopili domači ustvarjalci, pa tudi tisti, ki so rojeni v Postojni, a zdaj živijo drugje. Organizatorji pripravljajo celodnevno dogajanje, saj želijo, da prireditev preraste v vseprimorski praznik. avgust 20162 43 skrivnost največje vojne tajne bivše Jugoslavije – TITOV BUNKER Jablanica – muzej »Bitka za ranjence« spektakularni skoki z mostu v Mostarju podzemni tunel v Sarajevu Z vlakom po poti spomina Informacije in rezervacije 02 2346 955 • maribor@kompas.si 1. dan (četrtek/petek): SLOVENIJA – SARAJEVO | 542 km (nočna vožnja z vlakom) Polni pričakovanj se boste zvečer zbrali na železniški postaji v Ljubljani in krenili na pot nostalgije. Vso pot bo odprt bife vagon, kjer se boste lahko odžejali in okrepčali ali poklepetali z osebjem, ki bo spremljalo vlak in tudi sicer skrbelo za vaše dobro počutje. 2. dan (petek): SARAJEVO – ogled mesta | (večerja, nočitev) Zjutraj boste prispeli v Sarajevo (predvido- ma ob 8:30 uri) Na sprehodu boste videli begovo džamijo,Carevo džamijo z medreso, arkadnim dvoriščem in kupolasto streho, staro pravoslavno cerkev, tipično muslimansko Svrzinu kuču in Principov most, ki danes nosi svoje staro ime Latinska čuprija. Obiskali boste podzemni Tunel pod letališčem, med vojno edini izhod iz obkoljenega mesta. Popoldan boste preživeli na stari Baščaršiji, srcu in duši mesta, ki s svojimi trgovinicami, rokodelskimi delavnicami, kafiči in čevapdžinicami ustvarja vzdušje domačnosti. 3. dan (sobota): SARAJEVO – KONJIC – JABLANICA – MOSTAR | 237 km (zajtrk, kosilo, večerja) Ob zunanjem pogledu Titovega bunkerja v Konjicu v BiH-u se zdi, kot bi se znašli v časovni kapsuli - nad površjem se je od njegovih časov spremenilo praktično vse, pod zemljo je čas zamrznil. Podzemni bunker Josipa Broza-Tita, ki se je uradno imenoval ARC - Armijska rezervna komanda, so v veliki tajnosti gradili med letoma 1953 in 1979, torej je bil dokončan le leto dni pred njegovo smrtjo. Za ogromen projekt so menda vedeli le trije ljudje, o velikopotezni gradnji se ni sanjalo niti prebivalcem Konjica. Namen bunkerja je bil, da bi v primeru jedrskega napada služil kot zatočišče za Tita, njegovo ženo Jovanko in 350 njegovih najožjih sodelavcev, torej za takratni politični vrh SFRJ. Bunker je imel vse tehnične možnosti za popolno izolacijo od sveta in dejansko bi prebivalci v njem lahko preživeli šest mesecev brez stika z zunanjim svetom. Po vodenem ogledu nadaljevanje vožnje do Jabla- nice ter ogled muzeja »Bitka za ranjence«, ki se nahaja v neposredni bližini porušenega mostu na Neretvi. Po ogledu sledi kosilo v odlični restavraciji . Nato krajša vožnja do Mostarja. Ogled znamenitosti mesta ter posebne atrak- cije – skoki z mostu v reko Neretvo. Vrnitev v Sarajevo, večerja in nočitev. 4. dan (nedelja/ponedeljek): SARAJEVO – SLOVENIJA | 542 km (zajtrk, vožnja z vlakom) Po zajtrku še nekaj prostega časa za samostoj- ne oglede ali kakšen nakup. Nato se boste od- peljali do glavne železniške postaje v Sarajevu, kjer se boste udobno namestili in vlak vas bo popeljal po železni cesti nazaj v Slovenijo. Ver- jamemo, da vam bo pestro potovanje ostalo v nepozabnem spominu. Prihod v Slovenijo v poznih nočnih oziroma zgodnjih jutranjih urah. ODHOD: četrtek, 13. 10. 2016, ob 19:00 iz Ljubljane ČAS POTOVANJA: 4 dni | 2 noči NAJMANJŠE ŠT. POTNIKOV: 45 Cena na osebo pri min. 300 potnikih/na vlaku: redna cena 209 € CENA VKLJUČUJE: prevoz s posebnim vlakom po programu, avtobusni prevoz po programu, pijačo dobrodošlice ob prihod v hotel, voden ogled Sarajeva, prispevek za ogled podzemnega tunela v Sarajevu, nastanitev v sobah izbrane kategorije, 2x polpenzion (samopostrežna zajtrk in večerja), turistično takso, voden ogled Titovega bunkerja v Konjicu, voden ogled muzeja »Bitka za ranjence« - v Jablanici, kosilo v odlični restavra- ciji v Jablanici, voden ogled Mostarja, spektakularni prikaz skokov z mostu v Mostarju, vodenje vodnikov z licenco GZS, organizacijo potovanja in DDV. DOPLAČILO: enoposteljna soba 30 € na osebo. Priporo- čamo doplačilo zavarovanja v primeru odpovedi 10€. POMEMBNO: znotraj posameznega kupeja na vlaku sedeži niso oštevilčeni, oštevilčeni so le posamezni kupeji za 6 oseb. Na delih poti, ki je opravljen z avtobusi sedežni red ni določen, vsaka skupina ima določen samo avtobus. zakup praznega sedeža v kupeju 70 € za prazen sedež; (pet oseb želi zase kupe-doplačilo 70:5= 14€/osebo; štiri osebe želijo zase kupe – doplačilo 140:4 = 35€/osebo) avtobusni prevoz na povratku na relaciji Zidani Most - Celje 10 € na osebo in na relaciji Zidani Most - Sl. Bistrica - Ptuj - Maribor 15 € na osebo. cena za člane zzb nob plačilo na obroke 3 x 63 €* 189 € (zadnji obrok do odhoda) Sp lo šn i p og oj i s o se st av ni d el p ot ov an ja in s o do st op ni n a w w w .k om pa s. si Oglas ZVEZA BORCEV_avgust 2016.indd 1 19/08/16 11:18 O B I S K Ob obisku ruskega predsednika Putina v Sloveniji Ljubljana je bogatejša za lep spomenik »Če bi ruski predsednik Putin prišel v Italijo, bi naši politiki pre- kinili počitnice in kar tekmovali, kdo se bo prej rokoval z njim, Italija bi v medijih postala največja borka za mir na svetu, njeni politiki pa bi si vsi po vrsti pripisovali zasluge za otoplitev od- nosov med Vzhodom in Zahodom. Imeli bi spektakel!« Tako je italijanski kolega komentiral dogajanje tisto zgodovinsko so- botno popoldne, ko smo na Žalah pod razkošnimi drevesnimi krošnjami skoraj tri ure čakali na prihod ruskega predsednika Vladimirja Putina. Spektakla seveda ni bilo, za »red in disciplino« med akreditiranimi predstavniki sedme sile in obi-skovalci je skrbela množica vse- povsod prisotnih policistov in varnostni- kov v civilu. Sicer pa ni bilo pričakovati kakšnih izgredov. Tisti, ki uglednemu gostu niso naklonjeni, pač niso v vročem sobotnem dnevu potrpežljivo dolge ure čakali na njegov prihod, ne pod Vršičem in ne na Žalah. Razmišljanje novinar- skega kolega se je nanašalo na mlačnost slovenske uradne politike, ki ni znala (in si upala) izkoristiti obiska tako visokega gosta v zelo zaostrenih političnih razme- rah in zase iztržiti kakšne točke na med- narodnem političnem prizorišču. In če je bilo o obisku pri Ruski kapeli- ci napisano in povedano res vse, kar je bilo mogoče, pa je medijem očitno poš- la sapa ob zelo pomembnem dogodku na ljubljanskih Žalah in nas je bilo tam le za vzorec. V tamkajšnjem parku je namreč zrasel lep spomenik iz belega marmorja, posvečen vsem ruskim sino- vom, padlim na slovenskih tleh v prvi in drugi svetovni vojni, ki ga je financira- la Ruska federacija, slovesno pa sta ga odkrila Vladimir Putin in njegov gosti- telj, slovenski predsednik Borut Pahor. Obisk na Žalah je bil kratkotrajen, trajal je le nekaj minut, oba predsednika sta položila venca, venec so skupaj položili tudi ljubljanski župan Zoran Janković in v Sloveniji živeči državljani Rusije. Pev- ka Manca Izmajlova je v ruščini zapela prelepo rusko pesem Žerjavi – in konec. Župan Janković je imel edini čast, da je visokemu gostu stisnil roko, potem pa so se vmešali varnostniki in obiska je bilo konec. Ljubljani pa je ostal lep spomenik, sestavljen iz osmih stebrov, ki simboli- zirajo osem let (prve in druge) svetovne vojne, na vrhu vsakega stebra je žerjav z razprtimi krili. V Sloveniji sta padlim sovjetskim vojakom sicer posvečena dva spomenika. Prvi je Spomenik zma- ge v Murski Soboti, monumentalno znamenje, ki je bilo postavljeno 2. av- gusta leta 1945 in stoji v čast in slavo zmagovalcem v drugi svetovni vojni: sovjetskim vojakom in jugoslovanskim partizanom. Drugi, dosti bolj znan spo- menik pietete med obema narodoma, je Ruska kapelica na Vršiču, kamor se je ob njeni stoletnici prišel mrtvim ruskim vojakom poklonit predsednik Vladimir Putin. In zdaj še tretji v Ljubljani. // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Srečanje Vladimirja Putina in Boruta Pahorja pod Vršičem (Foto: Stanko Gruden/STA) Manca Izmajlova je z rusko pesmijo Žerjavi pričarala posebno razpoloženje. Pripadniki ruske in slovenske vojske v pričakovanjiu obeh predsednikov. avgust 201644 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 16. septembra 2016. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 9. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 9. številke revije Svobodna beseda 2016: 1.Tatjana Zupan, Prušnikova 11, 1210 Šentvid - Lj 2.Martin Cifer, Dobrije 16, 2390 Ravne na Koroškem 3.Marija Slak, Kolonija 1. maja 15, 1420 Trbovlje Rešitve križanke: ZAKRITOST, DELEGATKA, URETER, LJ, HONORAREC, FON, RV, EDI, PLATFORMA, PEGA, RAZVOD, OVČARKA, ANIO, DALTONISTKA, PSAR, ATI, PIH, ART, TIT, JAMA, TOF, OL, IRIS, AMPER, DOVJE, ČA, LU, AI, ČIN, RAT, NJUHANJE, KOPAČ, RJAZAN, STRASTNEŽ, DESANT, KIH, TAČKA. Geslo: Z DUHOM OLIMPIJSKIH IGER V PRIHODNOST B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 16. septembra 2016 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. MLADINA (ZASTAR.) ČLOVEK NA DIETI NOSILEC PARTIZAN- SKE SPO- MENICE ROČAJ KIS PRED- STOJNICA FAKULTETE ANTON RAMOVŠ OVČJI MLADIČEK BIBLIJSKI MOJZESOV BRAT PRODAJA PO DELIH SLOVENSKI PRED- SEDNIK VLADE LEVJI MLADIČ GORAN OBREZ OBVEŠČ. AGENCIJA ZDA TRINIDAD- SKI ŠPRINTER BOLDON DEL LJUB- LJANE POD ŠMARNO GORO MAJHNA POSODA ZA REZANO CVETJE RAKI Z ENAKIMI NOGAMI, MOKRICE AMERIŠKI IGRALEC HANKS SLOVENSKI SKLADA- TELJ ADAMIČ MORSKI RAK BREZ KLEŠČ ALUMINIJ ALŽ. KNJIŽ (MUHAM- MAD) VAS V BOHINJU ČRN, ČOKAT KRATKO- DLAKI PES KRAJ PRI ZADRU ODDAJAL- KA DELA NA AKORD ATA GESLO NEPRA- VILNA OBLIKA GLAGOLA GORNJA OKONČINA BIBLIJSKI KAPITAN ARKE ENAKA ŠUMNIKA 365 DNI KONEC GESLA STAROEG. PISATELJ UŽIVALEC V CIGA- RETAH AMERIŠKI IGRALEC MARVIN DALJŠA POT IVANA KOBILCA IME VEČ KRAJEV V SLOVENIJI EG. MITSKI PTIČ OCVRTA MOČNATA JED KONJSKI TEK TRTA Z GROZDI S SREDNJE VELIKIMI ZLATO RUMENIMI JAGODAMI OKRASEK NA KAPI PREBI- VALKE GANE KLICANA BARVA PRI KARTANJU SILHUETA, TENJA OBLIKA IMENA ANA V BELI KRAJINI VOGAL REKA V KA- MERUNU (IZ: JAD) DANIEL (KRAJŠE) ŽIVAHNO DOGAJA- NJE, HRUP, TRUŠČ NOVOST, MLADOST KAJNOV BRAT NEKDANJA MADŽAR- SKA TELOVADKA (HENRIETTA) STOLETJE SPALNICA (ZASTAR.) ORANŽADA ERVIN OGNER ŽOGA IZVEN IGRIŠČA PRIPRAVA ZA VŽIGANJE OBLJUBA RIMSKI KRALJ MARCIJ OSKAR LANGE NEMŠKI GRADITELJ ZRAKO- PLOVOV (HUGO) STAR IZRAZ ZA OPICO KISLO VINO PAVEL LUNAČEK GORSKI MASIV V SREDNJI AZIJI / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / avgust 2016 / cena 3 eur / letnik II / ISSN 2463-8218 B E S E D A 10 9 772463 821805 Martin Premk Dan totalitarizma Aktualno: Maca Jogan: Pod praporom svetosti življenja Franci Križanič: Kako razmišljajo sodelujoči v razprodaji Slovenije S T R A N 7 S T R A N 8 S T R A N 1 0 Predsednik Vladimir Putin na Žalah