Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust* Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — N® zaprte reklamacije so poštnine proste. Eh : umgtam 29 JAN. 1914 BaUagen —- .M^bor. dne 29. januarja 1914. ■»■.j'.'*' Tečaj XLVIII. —.-«- Finančni načrt rešen. Dunaj, 22. jan. 1914. fakozvani »mali« finančni načrt je z včerajšnjim glasovanjem v poslanski zbornici rešen, Žalibog je bilo zadnje glasovanje vse kaj drugega kakor častno za poslansko zbornico. Gosposka zbornica je diktirala, da morajo ljudje z dohodki od 1800 dalje plačati višji davek in ponižno so to sprejele večinske stranke v družbi s socialnimi demokrati razun krščanskih soci-alcev in Slovenskega kluba, Stanek, zagrizen liberalen »agrarec«, somišljenik slovenske »neodvisne« kmečke stranke, je obstruiral za zvišanje davka kmetom. Tako je liberalno prijateljstvo za kmeta, naj se imenuje liberalec, »neodvisen kmet« ali pa s pravim imenom. In Staneka so podpirali vsi liberalci brez izjeme in socialni demokrati. Bolje kvalificiran delavec, majhen uradnik, mali obrtnik, bo plačal odslej višji davek in za to se ima zahvaliti vsem liberalcem in socialnim demokratom v državnem zboru. Zares, krasni zastopniki ljudstva! Edini, ki so stali kakor junaki za pravice in blagor ljudstva so bile izrazito krščanske slovanske in nemške stranke — če izvzamemo laško krščansko ljudsko stranko, ki je šla za večino — Slovenska ljudska stranka na čelu vseh, nemški kr-»Caaski »uciaici in katoliško natodni Čehi. In pri tem je velik del slavne gospode še snedel dano besedo, kajti predlog dr. Šusteršiča in tovarišev je bil vložen po dogovoru in v sporazumu z 2/s večino zbornice! Podpisali so klubovi načelniki imenom svojih strank in ti načelniki so poleg dr. Šusteršiča bili na čelu predloge kot predlagatelji. A gospodje so zlomili dogovor in glasovali zoper svoj lastni predlog! Med temi strankami se nahaja zlasti tudi klub, ki mu pripada poslanec Ljubljane dr. Ravnihar — mladočeški klub. Zares, nelepo sliko nujajo ti ljudski prijatelji. Državni zbor. Dunaj, 23. jan. 1914. Današnja seja je slabo obiskana. Poslanci so že večinoma Dunaj zapustili. Bolj kot za stvari, ki so na dnevnem redu, se zanima zbornica za spravna pogajanja med Čehi in Nemci, ki so se zopet pričela. Ko se odobri učiteljska službena pragmatika, se prične razpravljati predloga o obrtno pravnih predavanjih na pravnih in na državnopravnih fakultetah, Po kratki razpravi (poročal je za obrtni odsek Einspinner) se predlog sprejme. Živinoreja in vnovčenje živine. Poslanec Povše poroča na to v imenu poljedelskega odseka o uporabi zakladov za pospeševanje živinoreje in za vnovčenje živine leta 1910 in 1911. Poročevalec obžaluje, ker se niti polovica v te namene razpoložljive vsote ni izdala. Umevno, ker je mobilizacija izpraznila drž, blagajne. Poslanec Brenčič je grajal, kako mačehovsko ravnajo Nemci s Slovenci na Spod. Štajerskem in Koroškem s tem fondom in ga večinoma Nemci porabijo za Zgornjo in Srednjo Štajersko, Spodjne Štajerci pa ne dobijo nič, kvečjemu kakšno oglodano kost ali pa kakšnega slabega bika plemenjaka. Nasprotno si pa Nemci iz virov tega fonda svojo živinorejo izdatno zboljšujejo. Poljedelsko ministrstvo je nastavilo posebne živinorejske nadzornike, kateri morajo po vseh kronovinah naše države nadzirati in polj, ministrstvu, o tem poročati. Tudi za južne dežele naše monarhije je nastavljen en živinorejski nadzornik in sicer za Kranjsko, Goriško in Gradiško, kakor tudi za Istro in Dalmacijo, samo Spodnje Štajerci in Spodnje Korošci nimajo nobenega nadzornika. Ali ti deželi niste južno naše monarhije in ali se je od višjega mesta pozabilo na gmotno stanje in njih eksistence? Naše zahteve so: 1. V Mariboru samostojna kmetijska družba za Spod, Štajersko; podobno za Koroško. 2. V Mariboru osrednja zadruga za živinorejce, katera bo skrbela, da se po živinorejskih krajih ustanovijo živinorejske organizacije, 3. Za Spodnje Štajersko in Spodnje Koroško slovenski živinorejski nadzornik, kateri bi skupno z mariborsko kmet, družbo in živinor. zvezo izvrševal živinorejski program. Roko v roki bi se podpiralo tudi vnovčenje živine in v ta namen že v Mariboru deluje Osrednja zadruga za vnovčenje živine. Ob koncu govora je stavil Brenčič resolucijo, v kateri vlado poziva, naj nastavi lastnega živinorejskega nadzornika, kateri mora živinorejski pro- gram sestaviti, s katerim se bo živinoreja na Spodnje Štajerskem in slovenskem Koroškem sistematično pametno pospeševala. Zastopnik poljedelskega ministrstva sekčni načelnik dr. pl. Ertl se zahvali v imenu zadržanega poljedelskega ministra za kritiko in izjavi, da bo ministrstvo vpo-števalo izražene želje in navodila. Ministrstvo bo nadaljevalo sporazumno s prizadetimi interesenti v posameznih deželah zapričeto akcijo in upa, da doseže uspehe, ki bodo zadovoljili in dvignili po-ljjdelstvo. Vlada se svoje odgovornosti zaveda tako nasproti poljedelcem kakor tudi nasproti konsumentom. Poročilo poljedelskega odseka se je vzelo na znanje. Zbornica nato v drugem in v tretjem branju odobri postavo, po kateri se podaljša sodstvo konzulatnih sodišč. Vojaška uprava o samoumorih v armadi. Minister za deželno brambo pl. Geor-gi odgovarja na interpelacije, ki so se stavile radi samoumorov v armadi. V zadnjih desetih letih se je število samoumorov od 0 51 pomnožilo na 1"1 na tisoč mož v armadi, v deželni brambi pa od 0'28 na 1*8 na tisoč mož. Pri deželni brambi je zato več samoumorov, ker se je povišalo pre-zenčno stanje aktivnega moštva. Povzroče,li so samoumore nesrečne ljubezni, zmo-tenost duha ali duševne bolezni, dolgovi, nezadovoljnost, rodbinske razmere ali pa bolezni. Tu ni mogoče ničesar ukreniti. Drugače pa je, če so samoumore povzročili nezadovoljstvo s službo, strah pred kaznijo in protipostavno obnašenje z možem, na kar je vojna uprava najostr. pazila. Zelo redki so samoumori, ki bi jih povzročilo nepostavno postopanje z možem od strani višjih in po tovariših. Seja se je zaključila ob 9. uri zvečer. Prihodnja seja se pismeno skliče. Predsedstvo sodi, da se skliče prihodnja seja dne 29. t. m., če bo proračunski odsek v torek ali sredo rešil začasni proračun. Rane našega časa. Nemški škofje, zbrani ob grobu svetega Bonifacija v Fuldi, so letos izdali jako pomenljivo skupno pastirsko pismo, v katerem odkrivajo najgloblje rane, katere je prizadjalo človeštvu novodobno pagan-stvo. Uvodoma naglašajo, da jim v zadnjih časih prizadeva največjo skrb družina. Če je družina bolna, oboli cela država in potem narodu ne pomaga ne izobrazba, ne armada, ne velemoč. In danes je trenutek, ko morajo škofje nemškemu narodu s pretokom reči: »Moje ljudstvo, tisti, ki te ime* nujejo srečno, ti lažejo!« Nemška družina, ki je svojčas po pravici slovela, postaja danes čedaljebolj nerodovitna. Leta 1876. je v Nemčiji odpadlo na 1000 prebivalcev 42 rojstev, leta 1911. pa samo še 29. To pomeni v tej dobi 800 tisoč otrok manj! Število rojstev pa tako naglo pada, da prekaša Nemčija v zadnjem desetletju celo že Francijo in Belgijo. Tisti, ki ta pojav izvajajo samo iz neugodnih socialnih in gospodarskih razmer, draginje živil in stanovanj, itd., sami sebe slepijo- Nemški narod je prestal še veliko hujše čase kakor so današnji, ne da bi usihala njegova rodovitnost. In končno je padanje rojstev bolj posledica naraščajočega luksusa nego bede. Šele iz bogatih slojev se je to zlo zaneslo med revnejše. Res je, da socialno zlo padanje rojstev pospešuje, zlasti stanovanjska beda v velikih mestih, glavna krivda pa tiči v zločinski zlorabi zakona, v tem, da egoizem in pohlepnost, bojazen pred žrtvami in težavami, zavajata človeštvo do tega, da z umetnimi sredstvi onemogočuje plojenje. In če moderne razmere to zlo pospešujejo, ali niso ravno te razmere sad od Boga odpadle kulture? Hoteli so »življenja pospeševati«, pa življenje v resnici more, obsojajoč narod k počasnemu samoumoru! To je kuga, ki je sledila boju zoper krščanstvo in cerkev. Potem ko so škofje opominjali krščanske zakonske, da radovoljno vzamejo nase dolžnosti svojega posvečenega stanu, se obračajo k mladinskemu vprašanju. Najprej obsojajo tiste matere, ki iz ničevih razlogov svojih otrok same ne hranijo in se pečajo potem z vprašanjem pojasnjevanja spolnih reči otrokom. Tu postavljajo nemški škofje kot načelo, da naj se te reči mladini ne pojasnjujejo javno, v šoli in V mladinskih spisih, marveč od starišev in dušnega pastirja. Glavno pa je, da se otroci vzgajajo k sramežljivosti, da se navajajo na delo, na samopremagovanje in na pametno negovanje zdravja in telesa. Vse to pa ni nič brez verske vzgoje, ki ima vso dušo prekvasiti. Škofje opozarjajo nato na nevarnosti nenravstvenega berila, slabe družbe in kinematografa, Kinematograf ne slabi samo LISTEK. Nora starka. (Poljsko spisal And. Niemojevvski. Divji, strašen obraz. Vedno namršene obrvi, temen pogled. Barva čela je medena, zagorelo je, pokrito z nesnago, polno brazd. Postava napol naga, odeta v uma-zanobarvno krilo. Na prsih je raztrgana srajca, nepreeblečena že šest let. Kdorkoli ta ženski strah sreča, se boječ umakne s poti. To je znana nora starka! Zakaj stara? — Ha, tu časi hitro beže! Šest let večkrat človeka spremeni v starca. Vsak dan okolu poldne gre starka v tisto stran, kjer je Radoha. Čudno nemirna je tedaj. Diha hitro, nikogar okolu sebe ne vidi, žalostno gleda v daljo in začenja teči. Leti mimo stare Zigmuntove jame, izgine v Mrtvem gozdu in hiti potem ob Pšetnši k nekdanjemu rudokopu »Božjega blagoslova«, ki je podoben danes kakemu globokemu kraterskemu žrelu, ki ga je zalila voda. Ko se bliža temu kraterju, začenja gluho ječati, strašni njen obraz izraža velik strah, usta se krčevito pregibajo. Pade na kolena, pokrije obraz z rokami, kot bi se hotela tako oprostiti kake prikazni, n;'en krik se razlega daleč, nazadnje s« ihte skloni k zemlji, vedno tišje plače* vedno slabejše; zaspi. Še'e po solnčnem zahodu vstane, gre dalje, obkroži polja, bivališča, vedna popotnica, nora starka. Pred šestimi leti nekega lepega popoldne je šla ona tod kot mlada, krasna soproga. Njen obraz ie bil lep, oči jasne, nabrane v smeh. Teden po po^o-ii e šla tod nesoč možu obed. Mož je de-al v jami. Tega kraterja pa takrat še ni bi o. On je takrat nastal pred njenimi očmi. Tu je vrelo življenje. Iz mogočnega dimnika se je valil dim, kolesa nad jamo niso stala. Na rampi so rojile množice. Sto in sto ma1ih vozičkov je drčalo semintja. Vse to je izginilo kakor sen. Na dnu jame je nekaj stotin rudarjev v hodnikih, pri navzdol vodečih polih, tvorilo drug svet, svet podzemeljski. Jama »Božjega b^golsova«, ena manjših v nižini je dajala velikansk dobiček, radi lahkote, s kakršno se je tu dobivalo oglje. Toda na južnozahodn'i strani, Her je bil najdragocenejši sklad, je stala meja rudarskega prepovedanega sadu, Kolikorkrat so se tam lotili, tolikokrat se je pokazal najhujši sovražnik rudnika plin, imenovan pokalni, ker če se enkrat z veliko silo razlije po hodnikih rudnika, povzroči prepih zraka in vzdigne prah. Več let je bil mir, plin se ni pokazal, pozabilo se je na mejo, ki bi se jo ne smelo prestopiti. Nekega dne pa je zmanjkalo lesa v jami. Sklenilo se je del stare jame oropati, to se pravi, vzeti od tam les, podpirajoči skale, Prttužali so se tudi onemu usodnemu nasipu Toda komaj so premeknili prve pod- ] pore, se je razlegel strašen tresk, skala je počila, začela se valiti, a skozi odprtine se je razlil plin s tako silo, da je bil po nekaj minutah izhod iz jame že zaprt. Plin je žalil glavni hodnik in prišel po navzgor vodečih potih tudi na nadstropja. Nato se je začela si1no valiti zemlja, ki je bila na kakih dvesto metrov razrita, udiranje zemlje je doseglo površje, odprlo se je veliko žrelo, iz nevidnih virov je vdarila vanj voda in ga napo!ni'a prav do roba. Jama »Božjega blagoslova« z nekaj stotinami delavcev zaprtih v njenih globinah je nehala biti. Kdor je to videl, je lahko znorel. Dan ;e bil zelo lep, solnce je priš'o na poldne, okolu so šumela drevesa Radohe, ko se je naenkrat ob nogah mlade žene odprla zemlja, pokazal se črn, strašen prepad, v globino so ropotale rampe, vozički množice delavcev, a čez kratek čas je vse to izginilo kot kaka strašna prikazen, zalito od vseh strani z v prepad vdarjajočo vodo. Na dnu tega pekla pa je ostala sreča mlade žene, njen mož, njena cela bodočnost, njen razum. Od takrat blodi v nočeh po okolici, prehitro postarana, raztrgana, temna, div-tja. Toda vsaki dan okolu poldne se vzbudi ¡preteklost v njenem spominu, nemirna hiti iskozi Mrtvi gozd, ob Pšemši, teče k oni strani jame, kjer nien mož čaka obeda. Vsak dan prepada pred njenimi nogami zemlja, odpira se strašno žrelo, padajo rampe, množice, na kar udarja voda. Strašen krik se razlega okolu, Z bolestnim krikom pada nora starka na zemljo, valja se, joka, joka vedno tišje, tišje dokler naposled ne zaspi .. . Kolikorkrat jo vidim na tem mestu, tolikokrat se hoče tudi meni zmešati misel v glavi. ©e©»©» Ameriko - pisano mali! Iz »Glasa Naroda« posnemamo naslednje podrobnosti o »dobrotah«, ki jih izseljenci uživajo od nove matere Amerike, pod katere okrilje mnogi tako brezumno hite. Če le mogoče, jih koj ob prihodu na »otok solza« — Ellis Island — neusmiljeno poženo nazaj, odkoder so prišli, ne meneč se za škodo in nesrečo, ki jo revežem s tem povzroče. Tako so pred Božičem kratkomalo zavrnili deset Hrvatov in štiri Bošnjake, ki so se na parniku »Argentina« pripeljali v New York, češ, da ne bodo dobili dela. Vsi ti izseljenci so bili zdravi, močni ljudje in vsak je imel pri sebi nad 25 dolarjev in natančen naslov, kam potuje. Zastopnik avstr, parob, družbe se je takoj brzojavno obrnil na neko tvrdko v Miamisburgu O,, če bi hotela sprejeti te izseljence na delo, in tvrdka je tudi takoj brzojavno odgovorila, da dotičniki lahko pri njej nemudoma stopijo v delo. Toda zaman; izseljeniška komisija je ostala pri svojem odloku rekoč, da je v Ameriki delavcev že mnogo preveč, — Neka Ana Mu« Razpust romunskega parlamenta. Rumunski ministrski predsednik je 24. t. m. prečital v senatu odlok, s katerim se razpušča parlament. Nove volitve so 28. febr. razpisane. Novi parlament se skliče 6, marca. Srbija. V Belgradu uradno dementirajo poročilo, da namerava kralj Peter odpotovati v Bukarešt. — Peterburški brzojavni urad poroča, da je ruski car izdal ukaz, ki podeljuje novorojenemu princu Vsevolodu Juvanoviču, vnuku srbskega kralja Petra, naslov visokost in določa ceremonial ob krstu, ob katerem bosta tudi car in carica navzoča. Kumoval bo car sam, botra bo velika kneginja Konstantinovna. SRBSKO - BULGARSKO MEJNO VPRAŠANJE. Belgrad. Srbsko - bulgarsko mejno vprašanje je rešeno na ta način, da se sporno ozemlje na enaka dela razdeli med obe državi. oči in pokvarja živcev, temuč tudi vso osebnost izpridi. Kar se tiče telovadbe, iger in športa, se večkrat zelo greši s tem, tla se pretirano goje, tako da si mlad človek dostikrat ne pokvari samo zdravja, ampak odvadi tudi resnega dela, je ves raztresen in zanemarja vzgojo svoje duše, namesto da bi si utrjeval voljo in značaj. Fuldsko pastirsko pismo končno ostro obsoja moderno modo, ld se čisto vrača k paganskim navadam, saj je njen glavni namen počutnost dražiti, naj reče kdo v njeno opravičenje, karkoli hoče. To je hinavstvo! Sicer se ni toliko čuditi, če se v gotovih velikih središčih moderne razbrzda-nosti take mode iznajdujejo in nosijo, neopravičljivo je, če krščanske žene to blaznost posnemajo! Pastirsko pismo konča bistveno z stav-£om: »Resnica je ta, da je najgloblji in zadnji vzrok tega obolenja človeške družbe verska mlačnost in propadanje krščanskega verskega mišljenja in življenja v širo-,kih plasteh ljudstva.« ____ GENERALNI ŠTRAJK V JUŽNI AFRIKI STRT. Južnoafriška vlada je generalnemu Sgtrajku napravila konec z drakoničnimi sredstvi, ki jih nudi obsedno stanje. Odložilni udarec je prizadela gibanju s tem, da je zaprla vseh 56 delavskih voditeljev, za katere javni tožitelj predlaga smrtno obsodbo, ker so pripravljali dinamitne napade na javne zgradbe: mostove, vojašnice Itd. Aretacija se je izvršila na kratek način- Delavsko zbornico v Johannesburgu, V kateri so bili zbrani voditelji, je obdalo na tisoče policajev in vojaške čete; na zbornico so namerili sedemfuntni top, nato pa oblegancem sporočili, da se tekom četrt ure udado ali pa bo začel delovati top. Zbrani so se odločili za prvo; odprli so vrata in korakali na cesto, kjer so jih takoj obdali policaji in vojaki in jih odpeljali v ječo. Medpotoma so peli delavsko himno. Demonstracij ni bilo nobenih. Med aretiranci so se nahajali tudi glavni voditelji Bain, Crawford in Mason. Železniški štrajk je strt. Pa tudi rudniški štrajk je toliko kot končan, ker je večina rudarjev začela zopet delati. V Kapstadtu so na |avnem trgu aretirali tajnika in celokup-fno delavsko eksekutivo. V Oranju so proglasili aretacijo nad tam. voditeljema štraj-fia Campbell Elstockom in Cruikshankom. Delavski poslanec Creswell je na delavstvo izdal oklic, v katerem je pozivlje, naj tee ne da zapeljati k nasilnim sredstvom in izgredom, marveč naj se poslužuje le tihega odpora s tem, da ne prime za nobeno idelo. Ne ve se še, ali bodo Creswella radi tega oklica postavili pred vojno sodišče ¡ali pa bodo respektirali njegovo poslansko Smuniteto. NEMIRI OB ŽELEZNIČARSKI STAVKI NA PORTUGALSKEM. Dinamit govori! f Milanski »Corriere« poroča iz Madrida, da so v Lizboni in v drugih portugalskih mestih izbruhnili veliki nemiri. Brzojavne proge so prekinjene. Z dinamitom so dolge železniške proge porušene. Brzojavni uradniki so potrli aparate in pobegnili, da jih niso mogli zapreti. Med Aveiro in Quitano so pognali z dinamitom železniško progo v zrak. Boje se, da izbruhne v celi Portugalski vstaja. eller se je s svojimi otroci pripeljala na parniku »President Grant«; namenjena je bila k svojemu bratu Johnn Reiss v New Yorku. Ko so jo vprašali po mč>žu, je posedala, da pride v kratkem za njo, ker ima odslužiti še par mesecev vojaške službe. Komisija jo je z otroci poslala nazaj in bo morala cela družina v očetovem spremstvu še enkrat napraviti dolgo in drago vožnjo v Ameriko. — 17letnega Rubena Gerber $o zavrnili, češ, da je preslabotnih kosti, v resnici je pa fant popolnoma normalne rasti. — Radi kratkovidnosti so deporti-rali 17letno Ethel Fried, ki je doslej vedno dobro videla in vidi tudi še sedaj, — Kako se godi izseljencem, ki so bili tako srečni, da so jih spustili v deželo, nam povedo tele vesti: V Michiganu še vedno divja rudarska stavka; sam vladni komisar Dens-more je izjavil, da je pravica na strani delavstva in da lastniki rovov niso modro i>ostopali, ko so odklonili pogajanja z de-avci. Voditelji rudarjev se posvetujejo, če bi ne kazalo proglasiti generalne rudarske stavke po celih Združenih državah. — V Black Diamond premogovnikih so varnostne naprave tako pomanjkljive, da se je nedavno v nekem rovu utrgal strop, o čemer je bilo več rudarjev mrtvih in težko poškodovanih. Zato je 840 rudarjev stopilo v štrajk. — V Indianopolisu štrajkajo mostni delavci. — Uprava Erie-železnice je odpustila 6000 delavcev, ker so mnoge tovarne ob železnici ustavile delo in zato na železnici ni tovornega prometa. Iz istega vzroka so tudi mnoge druge železnice odpustile na tisoče delavcev. Brez dela je nešteto tovarniških in železniških dclav- KORUPCIJA TUDI NA JAPONSKEM. V Berolinu je stal pred sodiščem te dni stenotipist Kari Richter, obtožen, da je poizkusil izsiljevati in da je kradel. Richter je bil namreč nastavljen pri filialki tvrdke Siemens Schuckertwerke v Tokiu in si je prilastil zaupna pisma namenjena japonski mornariški upravi, da jih izrabi proti tvrdki za izplačilo denarja. Iz teh pisem je razvidno, da je tvrdka zagotovila japonskemu admiralu Fujiiu Z1]^ provizijo za dobave japonski mornarici. Pri naročilih aparatov za brezžično brzojavlje-nje so pa 15% zaupne izdatke japonskemu uradništvu odračunali. Richter je bil obsojen v dveletni zapor in izgubi pet let dr-žavljansko^ pravico, SPOPAD DELAVSTVA S POLICIJO V PETERBURGU. 19. t. m. so v Peterburgu pokopali nekega delavca. Policija je med pogrebom zaplenila rdeče trakove na rajnikovi krsti, a ko so delavci na pokopališču zapeli nek revolucionarni koral, je pričela policija po-grebce iz pokopališča izrivati. Ljudje so se razkropili a zopet okolu groba zbrali, kjer je hotel neki socialnodemokraški poslanec govoriti. Policija je pa poslanca, ko je nekaj besedi izpregovoril, aretirala in raz-gnala pogrebce s silo. Volilni boj v Bulgariji. Ministrski predsednik Radoslavov, finančni minister Tončev in bivši minister Genadijev so otvorili 25. t. m. volilen boj za sobranje. Odločno so naglašali, da vlada ni nameravala nove vojske izzvati in da je prevzela državno krmilo v imenu miru in ostane zvesta miroljubnemu programu. Tudi bivši finančni minister Teodorov je govoril svojim volilcem in branil prejšnjo vlado proti napadom, » v Dnevne novice, + Pri občinskih volitvah trga Raj-henburg je zmagala Kmečka zveza v prvem in tretjem razredu. — ^Mmči, JiTij.aBa.- Štajerskem, Radi tiskarskega gibanja še nasi fisti: »Straža«, »Naš dom«, »Glasnik najsvetejših src« in drugi listi, ki se tiskajo v tiskarni sv. Ci-rila v Mariboru, ne morejo iziti. Edino naš »Slov, Gospodar« še izhaja, sicer v skrčeni obliki. Tiska ga »Katoliška tiskarna« v Ljubljani. Prosimo naročnike omenjenih listov, da imajo potrpljenje. — Tečaji. V Št. Jurju ob juž. žel. se vrši socialni tečaj v sredo, dne 28. jan. Začetek ob 8, uri. Prostor: Katoliški dom. Povabljene so vse župnije: Št, Jurij, Slivnica, Dramlje, Št. Vid, Teharje, Ponikva, Kalobje itd, — Naslednji dan bo tečaj v Šmarju pri Jelšah pri Habjanu. — Dne 3. febr. bo tečaj v Žetalah pri Rogatcu. — Sv. Florjan pod Bočem. Dne 2. februarja se bo pri nas ustanovila dekliška Marijina družba. Ob enem bo zborovanje dekliške in mladeniške zveze. Govori dr. Hohnjec. — Slov. Bistrica. Dne 8. febr. bo pri nas občni zbor izobr. društva. Govori urednik Žebot. — Vransko. Izobr. društvo ima svoj občni zbor dne 2, febr. po večernicah. Pridite! — Rečica ob Savinji. Dne 1. in 2, febr. po večernicah priredi naše izobr. društvo veselico. Vrstijo se mladeniči in dekleta. Obiščite nas oba dneva sosedi in domačini. Za zabavo bo poskrbljeno. Dne 1. febr. predstavljamo vesloigro »Čevljar«, 2. febr. pa igri: »Oh ta Polona« in »Prisiljen stan zaničevan«, — Sv. Frančišek Ksaverij. Katol. bralno in izobr. društvo bo imelo občni zbor v nedeljo dne 1. febr. po večernicah pri Martinovcu. — Sledi kratka igra za ude vstopnine prosta, — Zreče. Dne 1, febr. po večernicah" v dvorani g, Kračuna vprizori Dekl, zveza zanimiv igrokaz. Sodelovali bodo tambu-raši in okoli trideset pevcev. Vsi prifateijl poštenega veselja so prijazno povabljeni. \ — Dekliška zveza v Cirkovcah je priredila v nedeljo 25. t, m. predstavo »Fabi-ola in Neža«. — Ruše. Podravska podružnica slov. planinskega društva vabi svoje člane na 14, občni zbor, ki se vrši dne 8. svečana ob 2. ozir. 3, uri popoldne v gostilni g. Jožefa Muleja v Rušah po običajnem dnevnem redu. — Gospodarski tečaj v Veržeju, Med 15. in 21. februarjem se bo vršil v Marija-nišču v Veržeju za Mursko polje in sosednje kraje večdnevni gospodarsko-podučni tečaj. Razpravljale se bodo važne gospodarske, socialne in druge zadeve. Prosijo se že sedaj naši zaupniki na Murskem polju in sosednjih krajih (tudi Slovenci na 0-grskem), da agitirajo za obilno udeležbo. Za dobre predavatelje je preskrbljeno. — Kamnica pri Mariboru, Naša hranilnica in posjilnica vrlo deluje. Že prvi uradni dnevi so pokazali, da je bil zavod potreben. Domače ljudstvo pridno nosi svoj odvisni denar v domači denarni zavod. Upanje je, da se bo posojilnica tekom časa lepo razvila in bo močna podstraža pred Mariborom. Le mariborski liberalci v »Narodnem domu« pravijo, da je naša posojilnica nepotrebna. Ti gospodje bi menda radi, da bi naše dobro slovensko ljudstvo samo njim in v njih zavod nosilo svoje prihranjene novčiče. + Delavsko gibanje. Jugoslovanska strokovna zveza ima na Štajerskem že lepo vrsto dobrodelujočih skupin. Mnogo je pa še krajev, kjer bi bila organizacija de-lavshta nujno potrebna, ker sicer nam bodo velik del dobromislečega delavstva ugrabili socialni demokratje, liberalci ali Nemci. Rodoljubi, ki imate srce za dobrobit ubogega delavca, pojdite povsod na roko našemu gibanju. Poročajte štajerskemu okrožju J. S. Z. v Maribor, kjer bi bilo potrebno priredili delavski shod ali ustanoviti skupino J. S, Z. Ne omalovažujte naših delavcev. Na graškem shodu J. S. Z. dne 18. t, m, se je sklenilo, da se bo odslej posebno skrbelo za vzajemnost med* posameznimi skupinami na Spod., Sred. in G. Štajerskem. Okrožno načelstvo bo skušalo v vseh ozirih doseči ožji stik med našimi člani v vseh delih naše dežele. + Poslanec dr. K. Verstovšek govori dne 1. febr. po rani maši na shodu kmečke zveze v Škalah pri Velenju. — Kat, izobr. društvo istotam priredi isli dan po večernicah občni zbor. — Katol. izobr. društvo v Št, Andražu pri Velenju priredi dne 2, februarja po večernicah občni zbor i» tombolo, Na obeh občnih zborih govori dr. Verstovšek. M jUOfl. Bolgarija se pripravlja. Listi poročajo preko Bukarešta iz Sofije: Politične kroge v Sofiji zelo skrbi, ker se vojaške oblasti živahno gibljejo, V juž-novzhodno Bulgarijo odpošiljajo zadnje dni močne vojaške oddelke. V Bukareštu sodijo, da so ti dogodki v zvezi s poročili o turško-bulgarski pogodbi, ki se oficielno sicer dementira, a tajno le obstoja. Tudi za Macedonijo namenjene čete živahno obo-rožujejo. Boje se, da spomladi izbruhne nova vojska. Nova balkanska zveza? Dne 28, t, m, pričakujejo Venizelosa v Peterburgu, odkoder odpotuje v Berolin. Sodijo, da ostane več dni tudi na Dunaju, v Bukarešti in v Belgradu. Ruski diploma-tični krogi pripisujejo potovanju grškega ministrskega predsednika veliko važnost, ker pričakujejo, da se utrde zveze med Grško, Srbijo, Rumunijo in Črnogoro. Veni-zelos obvesti v Peteiburgu Kokovceva o vseh podrobnostih nove balkanske zveze, da si izposluje pritrdilo Rusije, Vojne ladje pred albanskim obrežjem. Velesile trojnega sporazuma razpravljajo, če kaže odposlati vojne ladje, ki bi opazovale obrežje Albanije. Francija resno ugovarja, češ, da bi to preveč stalo in da bi lahko povzročilo nove zapletljaje. Sicer pa položaja v Albaniji ne smatrajo več za vznemirljivega. Če bi bilo kljub temu potrebno, da se posreduje, bodo vse velesile posredovale. Kdaj da odpotuje princ Wied v Albanijo, še vedno ni znano. Grki dementirajo laško poročilo, da bi bili grški nojaki Korico in Kolonijo zapustili. Napetost med Grki in Turki. »Lokalanzeiger« poroča iz Aten, da križari grško toipedno brodovje okoli egej-skega otočja, ker zbirajo Turki na obrežju pri Mali Aziji vojake. Grški ministrski predsednik Venizelos je popoldne 25. t, m. odpotoval iz Pariza v Berolin. cev — sedaj v najhujši zimi. Pennsylvan-ska železnica je tudi ostalim delavcem v delavnicah znižala delavni čas od 50 na 40 tedenskih ur. Tudi rudniki so odpustili brez števila delavcev. — Ogrski notranji minister je že pred Božičem razposlal okrožnico na vse občine, v kateri svari prebivalstvo pred izseljevanjem v Ameriko. Naši ljudje pa naj bodo posvarjeni po ravnokar navedenih dejstvih, da si vsak preje stokrat premisli, predno se napravi po srečo v Ameriko. Kako nemila je ondi človeku celo mrtva narava, nam z nova pričajo silni viharji, ki so minule dni divjali ob newyorški obali; hitrica je znašala 96 milj na uro. Škoda je velikanska; mnogi hoteli ob obrežju so se podrli, ostali so vsi poškodovani. Po kleteh stoji voda. Ribiške koče je vihar odnesel. Ljudje so v smrtnem strahu bežali po ulicah in glasno prosili Boga, da bi prizanesel mestu. Železniške, brzojavne in telefonske zveze so mnogo-kod pretrgane; del New Jersey Central železnice je pod vodo. Prizadeta je vsa vzhodna obal, škoda znaša mnogo milijonov .— V mehikanski državi Sinaloa je zavladala taka beda, da stariši more svoje lastne otroke in jih jedo. Ljudje v strašni lakoti kar blazne; nekatere matere žrtvujejo same sebe, da otroci ne pomrjo gladu, Inžener Otto Hallmer, ki je te strašne razmere videl na lastne oči, je komaj ušel iz nesrečne dežele. S svojim spremstvom se je moral boriti z banditi na življenje in smrt. Nato so 23 dni potovali skozi puščave in se hranili z mesom mul, kač in prerijskih psov, «OCCCG POLOŽAJ V ALBANIJI. Velesile živahno razpravljajo o položaju v Albaniji. Neposredno še ne mislijo v Albaniji nastopiti, ker smatrajo, da je dolžna mednarodna kontrolna komisija v Valoni skrbeti za to, da se v Albaniji mir zagotovi. Demonstracija mednarodnega brodovja ob albanskih obalih bi ostala brezuspešna. Če bi se moralo v Albaniji nastopiti, bi moralo biti posredovanje mednarodno. IZZET PAŠA O ALB. PRESTOLU. Pariz. Pariški listi poročajo izjavo Iz-zet paše, da je bil pripravljen prevzeti albanski prestol", če se za to izreko vsi albanski notabli in če temu pritrdijo vse ve-levlasti, to pa zato, da prinese svpji domovini, v kateri njegova rodbina živi že 500 let mir. On ni pustolovec in ne mara prelivanja krvi. Prepričan je, da je Albanija sposobna za samostojno državo pod vladarjem za katerega se izreče velika večina prebivalstva. Knez Wied gre nasproti veliki nevarnosti, ako se izkrca, ker je mohamedansko prebivalstvo v Albaniji zelo razburjeno. STALIŠČE ITALIJE, Rim. Italijanska vlada stoji glede na albansko vprašanje slejkoprej na stališču, da morajo v Albaniji, ako treba, intervenirati vse velesile skupno. Z Avstrijo samo Italija nikakor ne želi intervenirati, ker je njen največji interes ohraniti slogo vseh velesil. Res je, da italijanske in avstrijske ladje križarijo po albanskih vodah, toda v bližini se nahaja tudi nemška ladja, na Krfu pa angleške in francoske in zdi se celo, da tudi ena ruska, ESSAD PAŠA KORAKA NAPREJ. Ohrida. Essad paša koraka z deset tisoč ljudmi proti Konci in Argiroka-stru. KEMAL BEG DEFINITIVNO DEMICI-JONIRAL. Dunaj. Albanska provizorična vlada je demicijonirala in posle izročila mednarodni kontrolni komisiji. Prejšnji ministri sicer ostanejo, dobe pa naslov generalnih ravnateljev. Ker je Essad paša izjavil, da bo tudi on odstopil, ako odstopi Kemal beg, se pričakuje tudi odstop Essad paše. ALBANSKE SKRBI. Pariz. V diplomatičnili krogih povzroča položaj v Albaniji velike skrbi. Najnovejše vesti poročajo, da je ondi položaj vedno resnejši. Tu se boje, da Turčija direktno poseže v abanske dogodke. Mnenja so, da igra Essad paša s svojimi pogajanji z mednarodno komisijo neodkritosrčno igro. INTERNATIONALNA DEMONSTRACIJA? Dunaj. Pariški listi trdijo, da odpošlje Rusija na inicijativo Francije v albanske vode križarko »Oleg«, dočim tukajšnji krogi pravijo, da je internationalna bredovna akcija v Adriji nepotrebna. TURŠKE IN GRŠKE PRIPRAVE. Atene. Tu se vznemirjajo radi koncentracij turških čet v Mali Aziji. Turki zbirajo v Mali Aziji vsak dan večje čete. Nasproti Mitiloni stoje trije pomnoženi bataljoni, v Aivaliju stoji 3000 mož, v Dikali 3000, v Pergamu pa 5000 mož. Belgrad. Potniki iz Geogelija pripovedujejo, da Grki v Solunu izvršujejo veliko vojaške priprave, pomnozujejo čete in zbirajo skladišča municije in hrane. — Iz deželne živinozdravniške službe. Asistent dunajske živinozdravniške visoke šole Rudolf Verinik je imenovan za živi-nozdravnika v Schladmingu. Za živino-zdravnika v Ljubnem v Sav. dolini je imenovan Franc Baš, Franc Veble za Sevnico In Franc Lobnik za Vransko. — Gornja Radoona. Sodnik d&J&p; scliitz, proti kateremu sta se poslanca dr. *Tersfovšek in Roškar opetovano pritoževala, je disciplinarno kaznovan in bo kmalu prestavljen. Ljudstvo se bo oddahnilo. Nič pa se ne čudimo, da se je dr. Strelec, notar iz Ormoža, pred kratkim še vozil rano v jutro iz gostiln v družbi z dr. Meschi-tzem, tem nasprotnikom slovenskega ljudstva v sladkem objemu. _ Kmetijska podružnica Sv. Jurij v Slov. goricah bo priredila tekom mesca februarja 1914 tridnevni kmetijski knjigo-vodstveni tečaj. Zato vabi svoje ude, ka kor ude sosednih kmetijskih podružnic da se tečaja udeležijo. Pogoji so: Udeleženci tečaja morajo biti posestniki, ali njih sinovi, posestnice, ali njih hčere. Prednost imajo tisti posestniki, ki že sedaj plačujejo osebno dohodnino, ali jo bodo v dogled nem času plačevali. Zavežejo se, da v lastnem interesu skozi tri dni poslušajo poduk ozir. predavanje, od —12. ure dopoldne in od 1. do pol 5. ure popoldne. Vsak udeleženec plača 2 K, za tiskovine in knjige, ki se pri tečaju rabijo. Kdor se hoče udeležiti tečaja, naj se oglasi pri kmetijski podružnici ustmeno ali pismeno, do konca januarja. Čas tečaja se bo oglašenim na >znanil pravočasno, — Št. Vid pri Grobslnem, Dne 6. t, m. smo pokopali mlado 18letno deklico Rozo Žogan. Bolehala je več let na sušici bila je ves čas popolnoma udana v voljo božjo. Sveti ji večna luč! — Umrla je v Mariboru gospa Franci ska Scherbaum, lastnica umetnega mlina, pekarije in obširnih posestev. Rajna je bila vzgledna katoliška žena. Pogreb rajne je bil v četrtek popoldne. Vodil ga je sam knezoškof eks. dr, Napotnik. Udeležba je bila ogromna. Rajna je bila članica katoli ških društev ter velika dobrotnica reve-žev. — Ča4iie. razmsi-Q, .ali .pamei» naših ökrajniE glavarjev. Pri Sv, Trojici v Slov. goricah je nameraval nekdo otvoriti brez alkoholno gostilno. Med tem, ko se nem škutarjem pri otvoritvi šnopsarn gre s čudovito naglico na roko in šnopsarne rastejo pod Weissovo patronanco iz tal, kakor gobe po tfSzju", Je mariborsko okrajno glavarstvo zavrnilo prošnjo za brezalkoholno gostilno pri Sv. Trojici. Zakaj? Ker so tako nemškutarji želeli in ker g. pl. Weiss oemškutarje — ljubi in se jih tudi — boji, — Slov. katol. izobr. društvo »Straža« na Dunaju si je za leto 1914 izvolilo sledeči odbor: predsednik g. Ivan Kvas, podpredsednik g, Ivan Oražem, tajnik g. med. Josip Kos, tajn. nam. g. Anton Starčič, blagajnik g, Josip Kralj, blag. nam. Feliks Ko-dela, knjižničar g. phil. Mihael Plot, knjižničarjev nam. g. Franc Bukšek, revizorja g. Albert Strahovnik in g, Frančišek Vr-hovnik. — Zaradi suma umora. V Zgornji Sveti Kungoti na Sp. Štajerskem so zaprli 23 let staro posestnikovo hčer Amalijo Kol-manič, ker se sumi, da je udeležena pri umoru svoje tovarišice Ivano Kovačič, s katero je imenovano dekle oktobra leta 1910 šlo v gozd na sprehod, pa so pozneje Ivano Kovačič našli v gozdu s prerezanim vratom in oropano. Oče Kolmaničevke in njen brat Franc sta bila že lani zaprta, ker leti sum tudi na nju. Izpočetka so mislili, da gre za samoumor. — Iz zapora je pobegnil v Laškem trgu rudar Franc Nadrach, ki je bil zaprt, ker je v Dominikovi gostilni v Trbovljah ukradel 460 K. — Poročil se je v Varaždinu Jožef Verhovšek, trgovec v Pcljčanah z gospo Ano Borčič roj. Novak, restavraterko v Varaždinu. — Gosp. Ulrik Pavlica, naduči-telj v Rihemberku se je poročil z gdčno Ludoviko Merkel iz Rojana, — Slov. Bistrica. Izobr. društvo ima 'dne 8. febr. po večernicah občni zbor. Govori urednik Žebot. — Dobrna pri celju. Z novim letom je v našo D6'brno mS'JüfiäflffcvS'ga prišlo. Nov gostilničar g. Apih je prevzel hotel »Union«, ki je slavnoznan še pod imenom hotel Orosel. Ta hotel je edina slovenska gostilna v naših toplicah in opozorimo domačine, posebno topličarje, da ta hotel obiščejo. Potem smo dobili novo trgovino in sicer tudi edina slovenska na Dobrni. Do zdaj smo bili navezani na edinega trgovca Nemca. Od zdaj pa bodemo svoj denar nesli naši vrli trgovski gospej Pavli Zagažen roj. Brecelnik. Tretja novost je pa nov slovenski pek g. Ropau, Ta je prevzel parno pekarno naše posojilnice in jo vodi prav spretno. Torej res veseli pojav v naši od nemškutarije ogroženi Dobrni! Še pred kratkem so se celo v posojilniških podjetjih šopirili naši seveda skriti nasprotniki, kajti pek in gostilničar sta bila nemšku-tarja. Dne 19. t. m, je začela naša šolska kuhinja svoje blagodejno delovanje pod vodstvom gdčne učiteljice I, Levstik in pridne kuharice Neže Božnik, Letos ie go- spodična posebno veliko nabrala za kuhinjo. Prvi dan je 134 otrok dobilo toplo ko-silce. Vsa čast gre pa za mladino tako skrbni občini in cerkveni oblasti, ki ljudstvo za šolsko kuhinjo vnema, — Smrt koroškega domoljuba. Glinje, 25, januarja. Danes je umrl na Trati pri GH-njah v visoki starosti eden najuglednejših koroških rodoljubov g- Lovro Zablačan, Rajni je bil, dokler so mu moči dopuščale, duša narodnemu gibanju v Glinjah in daleč na okrog. Najpomembnejšo delo je bilo ustanovitev Hranilnice in posojilnice v Glinjah 1.1889, kateri je bil načelnik od nje ustanovitve, Vsled svojih zaslug ga je imenovala domača občina častnim občanom. Pogreb se vrši dne 27, jan, t. 1. ob 3, uri popoldne. — »Mladost«. Uredništvo lista ^ Mladosti« nam poroča: Ker vsled tiskarske stavke tudi »Mladost« ne more iziti, prosimo vse naročnike, da potrpe, dokler se razmere ne urede. Prva številka izide v februarju, druga in tretja pa skupaj v marcu, kar naj blagovolijo naročniki uvaže-vaii. — Tiskarsko gibanje. Z Dunaja poročajo: Vsled posredovanja predsednika socialno političnega oddelka trgovskega ministrstva dr. pl. Gasteigerja se jo vršila konferenca zastopnikov tiskarn in pomočnikov. Posledica te konference je, da so sedaj tudi pomočniki pristali na to, naj posreduje nemški tarifni urad v Berolinu. — je postal višji deželno sodni svetnik graškega deželnega sodišča ob vpokojitvi, dr, Moric Hochen-burger. — Umrl je Gradca vpokojeni general-major Viktor Tilschkert. Rajnik je bil strokovnjak in pisatelj glede na vojaško tehnična vprašanja. — Ker je napravil slabo kupčijo, se je obesil. V Lučah se je obesil 65letni posestnik Anton Prosek. Obesil se je na vratih sobe. Živel je v prav dobrih razmerah. Pred kratkim pa je prodal nekaj lesa, ker se mu je pa zdelo, da je napravil s prodajo slabo kupčijo, se je obesil. — Dva dni je bil mrtev. 701etni posestnik Janez Leitner pri sv. Volbenku je pred nekaj dnevi zaspal in se ni zbudil dva dni. Ker ga domači niso mogli zbuditi, so poslali po cerkovnika, ki je tudi mrliški oglednik, in ta je konstatiral, da je mož res mrtev, Ker pa ob določeni uri ni bilo pogreba, je še 1 cerkovnik v hišo, kjer je bil mrlič. Kako pa se je prestrašil, ko je videl Leit-nerja živega, Leitner je imel po dvadnev-nem spanju velikansk tek. — Kongres avstrijskih trtorejcev in kletarska razstava v Gorici. Od 7, do 12. septembra t, 1. se bo v Gorici vršil 9. kongres avstrijskih trtorejcev, združen s kle-tarsko razstavo. Dne 16. t, m, se je sešel v dvorani dež, zbora v Gorici pripravljalni odbor, ki mu je predsedoval dež, glavar prošt Fajdutti, Namestnika je zastopal na-mestništveni svetnik dr. Pipec, navzoči so bili razni dež, poslanci, trgovska zbornica, ravnatelj kmetijskega kemijskega posku-ševališča dr. Ripper, Za častnega predsednika odboru je bil izvoljen namestnik Hohenlohe, za pravega predsednika pa dež, glavar Möns. dr. Fajdutti, — Smrt v tujini. Iz Amerike poročajo: Na pri delu dobljenih poškodbah je umrl v Frontenacu Kan. Martin Oplotnik, doma od Sv. Pavla na Spod. Štajerskem. — Ubil se je v Barbertonu O. Pavel Klimp iz Babnega polja pri Starem trgu. Šel je mirit rojaka, ki je pretepal ženo, pri tem je pa padel in se ubil. — V Franklinu Kans. je umrla gospa Marija Štefančič. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok. — V Clevelandu je umrla 60 let stara Veronika Ivrainz, doma iz Loke pri Zidanem mostu. — Smrtno je zabodel v Taylor Springs rojak Mat. Dobrinič rojaka Pogačnika, doma iz Bistrice v Rožni dolini. — Na srčni kapi je umrl vClevelandu 63-letni France Medved, doma is novomeške okolice. — V Clevelandu je umrl 46 let stari France Skubi iz Stare vasi pri Grosuplju. — Na operaciji vsled slepiča je umrl v Pneblo Colo Jurij Kerin. — Kanon City Colo ie umrla gospa Marija Ločnikar roj. Čoš. — V Elyju je padlo drevo na rojaka Germa in ga ubilo. — V Elly Minn, so pokopali rojaka Franceta Lesarja, doma iz ribniške doline. — V Lowber Pa je umrla Lucija Zupančič roj. Heinšič, stara 45 let, doma iz Vukreda. — V Oberbrucku je urnrl rojak Peter Istinič, doma iz Logatca. Ponesrečil se je mariborski stolni in mestni vikar č. g. Franc Simonič. Šel je na sprehod na bližnjo Kalvarijo. Ker so stop-njice zelo ledene in polzke, je padel tako, nesrečno, da si je zlomil desno roko v rami. Revež si ni moffel pomagati. Ko so ga našli, so ga prepeljali v mariborsko bolniš-, < nico, kjer mu je primarij dr, Thalman pre-j c vezal roko. Kosti v rami so bi'e močno zlo-j mljene. Sedaj leži č, g, vikar, ki je že tolikim pomagal s svojim svetom do zdravja, doma. Zdravniki upajo, da bo bolnik moral delj časa čuvati postelj, predno bo ozdravil + Proslava 500!etnice ustoličenja zadnjega vojvoda korotanskega. Slovenska kršč. soc, zveza za Koroško je sklenila, da bo po celem slovenskem delu Koroške na najslovesnejši način praznovala jubilej ustoličenja zadnjega vojvode Koroškega. — Poneverjenja v obč. blagajni v Brežicah. O brežiški obč, blagajni so že dalj časa šle govorice, da v njej ni vse v redu, a tajnik Schallon je znal odvrniti vsako revizijo, Sedaj je občina zašla v resne težave, zato so se poklicani činitelji končno resno odločili za revizijo. To je pa tajnika Schallona tako prestrašilo, da je nenadoma neznanokam izginil. Revizija je našla blagajno prazno in knjige v največjem neredu, Občina je oškodovana za mnogo tisočev pa tudi zasebnikom je Schallon odnesel lepe denarje — Zopet neguven škandal v gjraškem anatomičnem zavodu. Poročali smo, da je bil Ž3. okt, lani obsojen v 14dnevni strogi zapor brivec Stocklass, ker je kupoval in prodajal kite, ki so mu jih prinašali uslužbenci graškega anatomičnega zavoda. Sedaj so pa odkrili, da je prodajal novi sluga patalogično-anatomičnega zavoda Valentin Steinkiauher zlate zobe, ki jih je mrličem vzel, Ni pa prodajal samo zlatih zob mrtvecev, marveč tudi njih kite., J&i sleduje drž, ^ravdyjv.^,^».,Hopler — .Zatuliva _ pravda, radi^ razj^Jjenja castLiz Celja se nam poroča: Tukajšnji trgovec Robert Zangger je bil radi nekega kupčijskega pisma, v katerem je imetnika petrolejske prodaje »Avstria«, Ivana Ma-horka, obdolžil, da je prelomil trgovsko solidarnost na polju petrolejske trgovine na škodo trgovcev in konsumentov, — od c, kr. okr, sodišča v Celju obsojen na 100 kron globe. Pri vzklicni razpravi, ki se je vršila 19. t, m. na okrožnem sodišču v Celju pod predsedstvom svetnika višjega deželnega sodišča gosp, Viscontija, se je ta izredno zanimivi in važni pravdni predmet temeljito pretresal. Obravnava, ki je trajala več ur, je končala s popolno opro stitvijo toženca Roberta Zanggerja. S tem je ia pravda, ki je očividno vzbujala največje zanimanje med spodnješiajerskimi trgovskimi krogi, — končnoveljavno rešena. — Iz Jeruzalema, Prof, dr, Lud, Rein-preeht je imenovan za vice-rektorja v avstrijskem gostišču, — To leto pride mnogo ljudskih karavan v Sv, deželo. Iz Avstrije: Tirolci, Poljaki in Hrvati, Moravci so odpovedali, ker ne morejo dobiti primernega časa radi drugih karavan. — Za Veliko noč je napovedanih 14,000 Rusov. — Prvi zrakoplov v Jeruzalema. Avi-atik Bonnier s tovarišem je na starega leta dan popoldne ob 4, uri srečno priletel iz Beyroutha v Jeruzalem, Obkrožil je mesto in se blizu kolodvora spustil na tla. Radovednost ljudstva je bila velikanska. Guverner je zrakcplovca in francoskega konzula povabil na obed. Odposlala sta sv. Očetu udanostno brzojavko kot prva romarja-zrakoplovca. Zjutraj sta v spremstvu konzula obiskala božji grob in pobožno molila. Potem sta šla še na tempeljnov trg. Ob 9. uri zjutraj sta ob ogromni množici ljudstva, ki ju je navdušeno pozdravljalo zapustila Jeruzalem ter poletela proti Betlehemu in odondot v Egipt. Na večer sta dospela v Kahiro, -j- »Cerkveni Glasbenik« vsled tiskarskega gibanja najbrže ne bo mogel iziti ta mesec. Če ne bo šlo drugače, izide v febru-ariju dvojna številka. Cenjeni naročniki naj blagovolijo to notico na znanje vzeti in naj »Cerkv. Glasbenike pred 15, februarjem nikar ne reklamirajo, — Naš novi dreadnought, V soboto v reški ladjedelnici v morje spuščeni dreadnought »Szent Istvan« je istega tipa kakor v jeseni leta 1912 v službo postavljeni in v eskadro uveščeni »Viribus unitis«. »Szent Istvan« bo imel 12 — 30'5 cm topov, 12 do 15 cm in 18 do 7 cm topov. Za izstreljeva-nje 53 centimeterskih torpedov bo imel ta velikan štiri lancirne cevi. Njegovi stroji proizvajajo 25.000 konjskih sil, katero dajo ladji dvajset in pol morskih milj hitrosti. »Szent Istvana« bo mogoče šele sredi junija prih, leta uvrstiti v eskadro, seveda če bo dobro šlo. Kakšno iznenadenje v ogrski ladjedelnici v Reki seveda tudi v tem oziru ni izključeno. To je pokazala dosedanja gradnja, da se na reško ladjedelnico ni zanesti. Vsekakor bomo imeli najbrže že v tržaški ladjedelnici superdre-adnoughte v gradnji, med tem ko se bodo Ogri še s >Szent Istvanom« belili svoje glave. — Oskrba na starost. 641etni Filip Fale je zmrznil na cesti pri Rojah. Cesta — oskrba na starost! — Usmiljenka žrtev svojega poklica. V Vami je te dni na tifusu umrla sestra Jožefa, članica reda sv. Križa v Djakovu. Bolezen je nalezla pri strežbi bolnih vojakov. Pogreb je bil veličasten; udeležile so se ga vse oblasti in' ogromno občinstva. Mir« posvečuje pokojnici ganljiv nekro-log. — Chile Punta Arcnas, 15, dec. 1913. Odpotoval je proti slovenski domovini župnik in katehet tukajšnje trgovske šole g. in socialnem polju, kar pričajo mnoga društva, katera je tu ustanovil, Gosp. Dejak bo med potom obiskal slovanske, oziroma hrvaške naselbine v Uruguayu in v Argentini. Anton Ivančič, gojenec trgovske šole. V Št. Ilju v Slov. goricah službuje na slovenski šoli učiteljica Roschger (Roškar). Nemški list »Grazer Volksblatt« poroča iz Maribora, da je ta učiteljica eden glavnih stebrov šentiljske protestantske in vsenemške agitacije. Poročilo tega lista je popolnoma resnično, v mnogih ozirih pa še premehko. Dasiravno le provizorično nastavljena, vendar stoji ta pristna Germanka na čelu lu-trovski in švabski gonji. Sodeluje pri protestantskih in Siidmarkinih prireditvah, a »najlepše« je njeno »delo« v šentiljski slovenski šoli. Ona se ne ozira ne na učni red, ne na predpisane določbe, vse to jo ne briga, ona vceplja nežni slov, deci strup protislovenski in protikatoliški v srce. In c. kr. okr. šolski nadzornik vsega tega ne vidi! Stariši, kaj rečete pa Vi? — Otrok se je zadavi! s koščkom premoga, Včeraj ob pol 12. uri dopoldne se je zadavil s koščkom premoga poldrugo leto stari sinček železniškega uradnika gosp. Dsrendo v Zagorju ob Savi. Le za trenutek se je gospa Derendova odstranila iz kuhinje, prišedši nazaj, imel je otrok že košček premoga v grlu, Takoj poklicani zdravnik g, dr, Zarnik je storil vse, da bi rešil otroku življenje, a bilo je vse zamanj. Deželni zbor kranjski se snide v četrtek dne 5, februarja in bo zboroval dobre tri tedne. Po izjavah ministrskega predsednika grofa Siiirgkha v včerajšnji seji klubovih načelnikov je smatrati omenjeni termin vendar enkrat kot gotov. Tudi drugi deželni zbori se snidejo približno ob istem času, — Sleparka, Na Dunaju so zaprli Elizabeto Hanuss iz Budimpešte, ki je nastopala pod imenom grofice Vilme Festitics in je razpečavala po Nižje- in Višje - Avstrijskem in po Štajerskem ponarejene bankovce. — Čudno. V Budimpešto dospe šest višjih laških častnikov, da se tam na stroške svoje države nauče madjarsko. Čudno. — Vojna ladja »Panilier«, katera se je preje nahajala kot čuvarica naših interesov pred Valono in je pred kratkim priplula v Pulj radi poprave, bo te dni gotova. Nameravano je, da odpluje »Panther« že v nedeljo zopet proti Valoni, kjer se sedaj nahaja Csepel. Na Pantherju vpeljejo radiotelegrafijo in delajo zato zdaj na njem noč in dan. — Tiskarsko gibanje. V Bregenzu so stavkujoči stavci napadli delavoljne. Slednje spremlja zdaj orožništvo v tiskarno. — Tragična smrt družinskega očeta. Pekovski mojster Jurj Kandolf v Šmohoru na Koroškem je šel te dni na nek bajer se z delavci zmenit zaradi lomljenja ledu. Na-zajgrede se je led udri in je mož utonil. Zapušča vdovo in 8 otrok in je bil zelo priden človek. — AeropJan se ne more zarubiti. Tako je razsodilo ogrsko višje sodišče, ko se je šlo za to, da se zarubi aeroplan honved-skemu poročniku Antonu Lanyju. — Kurjava zmrznila. Brzovlak Trst— Dunaj, ki je imel včeraj dospeti ob 4 uri 24 min, v Gradec, se je za eno uro zamudil, ker mu je mejpotoma zmrznila kurilna naprava. Ponarejevalci denarja v Trstu, Iz Trsta poročajo: V zadevi družbe ponarejevalcev laškega denarja, ki so jo te dni zaprli na Reki in kateri načeljuje neki Lu-njevič, so zaprli v Tržiču tudi gostilničarja Simonettija, Druge aretacije slede. Družba je videti zelo mnogoštevilna in so njeni člani tisočake kar razsipavaii. (Dozdaj so zaprti Lunjevič, krčmar Kavalich iz Trsta in Štefan Troha, ki je bival zadnji čas v Prezidu in tam bržčas ponarejal tudi avstrijski denar. Pravijo, da so ti ljudje tudi v Albaniji razpečavali ponarejeni laški denar in sicer okoli 100.000 lir.) — »Krvavi dreadnought« pravijo te dni v Reki v morje sj^iščenemu »Szent Istvanu«. Kajti tekom zgradbe tega velikana se je 7 delavcev ubilo, nad 700 težko ranilo, 36 pa je bilo za celo življenje pohabljenih, mejni grof Pallavicini je ob slavno-sti spuščanja v morje umrl, zadet od kapi. Vzrok je ta, da ogrska ladjedelnica za zgradbo dreadnoughtov sploh ni še pripravna, »Szent Istvan« bo šele sredi bodočega leta gotov; do takrat se bo število delavskih žrtev še znatno pomnožilo. — Grozna smrt. Delavec Anton Blan-cer, ki je bil zaposlen v škedenjskih plavžih, je hotel v sredo dne 21. t, m, ob 6. uri zvečer prekoračiti železno progo, da bi si s tem prikrajšal kakih 20 korakov daljšega pota. Nesreča je hotela, da se je začel ravno v trenutku, ko je revež stopil na tir, premikati vlak, ki ga je podrl na tla, da se ni mogel več rešiti. Vsi vagoni so šli čez njegovo truplo in ga popolnoma razmesa-rili, da več ni bilo podobno človeški podobi. — Zopet špijjou. Avstrijske oblasti v Tridentu so aretirale nekega Belloni-ja, O vzroku aretacije sicer molče; toda Mnj^iL O^inif Delal mnnrffj „verskem -*ikqi'r>,.