Leto XXVI.	a gg** WM% ■ M gMMMI Številka 59.
Naročnina za Ljubljansko H	UL	IH	3hr	WUU$	H	H	H	^mBk H Urednlitvo: Ijubljana
pokrajino; letno 100 lir (za VM Kžg^aHnT	FMi	UH	M	H	El	fen^l	D	Gregorčičeva ulica 23. Tel
inozemstvo lir), za	H nji	vmam	HB	^s5a& IH	■■	HV	B	25 52. Uprava: Gregor
leta 50 lir, za ■/* leta 25	^	ilčeva ul. 27. Tel. 47-C1
Ur, mesečino B lir. Te v	Rokopisov ne vračamo. —
^»^«£32: Časopis m trnovi no, htdumtrU o. obrt to danarmUtvo SSTJiC" S
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino)
iU lisULUalVU per la puuonena ai provemenzu iiaiiana eu esisra: ii iz.Kb.JuuiNu 4asiui'si vu tA uui.Anc. v/, ivr. nanje (razen za i^uoijansKo ISTITUTO EC0N0M1C0 ITALIAN0-CHIAR1 (Brescia).	|	|	in	inozemstvo	ima	1STITUTO EC0N0M1C0 ITALIANO-CHIARI (Brescia).
Izhaia ;;ake‘°krek__________________________________________Ljubljana. petek 23. julija 1943-XXI______________________________________________________________________________ _______________Cena	Sffgj	0*80
Novi lesno-gospodarski ukrepi v Italiji
Predpisi za mlatev kmetijske letine 1943-XXI
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal .naslednjo na-redbo:
Cl. 1. — Kdor koli mlati žita s stroji na kakršen koli pogon (na ročni pogon, a hidravličnim motorjem, na elektriko, z notranjim zgorevanjem ali na paro), bodisi na lastnih ali na tujih zemljiščih, mola imeti vpisnik z ošteviljenimi stranmi, ki ga potrdi pred uporabo občinski preskrbovalni urad in v katerega mora vpisovati vse množine žita, ki jih omlati.
V	vpisniku se morajo navesti:
1. ime kmetovalca, čigar last je omlačeno žito;
2. vrsta žila (pšenica, ječmen, oves, rž, »oržica);
3- ime občine in selišča, odkoder je pridelek;
4. množine omlačenega žita, dan in ura začetka in konca mlatve vsake množine.
Cl. 2. — Navedba podatkov iz prednjega člena je obvezna tudi za mlatev žita, ki ga je pridelal gospodar mlatilnice.
Ce mlati pridelke drugih, mora gospodar mlatilnice zahtevati, da podpiše v vpisniku tisti, za čigar račun mlati.
Vpisnik se mora hraniti pri mlatilnici in se mora na vsako zahtevo pokazati nadzorstvenim or-Kanom.
Cl. 3. — Ce se vpisi iz prednjih členov 1. in 2. ne bi opravljali ali bi ne bili resnični, ustavijo organi sodne policije, funkcionarji občinskih preskrbovalnih uradov ali kmetijske službe obratovanje uradoma, tudi v primeru, če gre za mlatenje za lastni račun in le v obsegu lastnega gospodarstva.
Cl. 4. — Za dovolitev tekočega goriva, kuriva in maziva za motorje, ki poganjajo mlatilnico, je posebna potrditev ravnateljstva kmetijske in veterinarske službe Visokega komisariata, kateremu se morajo predložiti v vpogled vpisniki iz člena 1. te naredbe.
Cl. 5. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po .postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1942-XXI St. 215 v denarju do 5000 lir ali združeno z zaporom do dveh mesecev. Vselej pa se odredi zaplemba mlatilnice.
Cl. 6. — Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Giuseppe Loinbrassa
Izmena izrednega komisarja »Prevodu«
Visoki komisar &a Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odločbo:
Namesto dr. Karla Scale se imenuje za izrednega komisarja Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu fašist Cav. Covone Giovanni, ki mu je pri tej nalogi v pomoč fašist Cav. La Grassa Francesco.
Ta odločba je takoj izvršna.
Pribitek za rezan bukov les
Visoki komisariat je dovolil za rezan bukov les debeline 55 do 60 mm 15 odstotni pribitek k cenam po maksimalnem ceniku z dne 26. 6. 1942-XX.
Pristojbine za kontrolo se morajo računati posebej.
0 višini letošnje siečnje ter o novih italijanskih ukrepih glede lesnega gospodarstva je objavil zadnji »Internationaler Molzmarkt« naslednji dopis iz Rima:
0 velikem povečanju italijanske sečnje je Državna uprava za državne gozdove (Azienda di Stalo per le Foreste Demaniali) objavila zanimive številke, iz njih je razvidno, da so proizvedli italijanski gozdovi v preteklem finančnem letu 230.000 kub. metrov koristnega lesa, 1,100.000 stotov drv in GOO.000 stotov oglja. Ves ta les je tudi že prišel v promet. Pridobivanje drv in oglja igra, kakor se vidi iz gornjih številk, v italijanskem lesnem gospodarstvu posebno vlogo, ker se v gospodinjstvu, zlasti na deželi, kuri samo z lesom oziroma z ogljem. V primeri s prejšnjim finančnim letom se je sečnja znatno povečala, v primeri s predvojno dobo pa se je celo podvojila. Na vsak način je za več ko 200 odstotkov povečana sečnja, kakor je bila v mirnem času, zelo globoko segajoč ukrep, ki ga pa upravičujejo posebne sedanje razmere. Avtonomna bilanca uprave Azienda di Stato per le Foreste Demaniali je dosegla v ]>reteklem finančnem letu dobiček 32,053.000 lir. V letošnjem finančnem letu se je ta vsota zvišala na 41,962.000 lir in naj bi v prihodnjem letu dosegla 57,539.000 tir. Iz tega se more sklepati, da se bo v novem finančnem letu sečnja še povečala.
K tem bilančnim številkam pa je treba vsekakor pripomniti, da so se cene lesa od začetka vojne dvignile, kar sei tudi ni moglo preprečiti. Kakor je iz ravnokar objavljene statistike Državnega osrednjega zavoda za statistiko razvidno, je deželna povprečna cena za koristni les (deske prve izbire) narasla od 480 na 640 lir za kub. n^ter. Od tedaj se je les še nadalje podražil, ker so se v januarju 1943 na predlog korporacijskega odbora za razdeljevanje lesa določile nove najvišje cene za les-iglavcev, ki so se gibale za okrogli les med 280 in 490 lir za kub. meter.
Z objavo v »Gazzetti Ufficiale« z dne 19. maja 1943 je bila uveljavljena nadaljnja nova naredba korporacijskega ministra. S to na-redbo so se določile uradne najvišje cene tudi za les listovcev, in sicer ne samo za okrogli les, temveč tudi za les za žage. Uradne proizvajalne cene za okrogli les listovcev v normalnih dolžinah, premerih itd. so naslednje:
	lir
hrast	555
brest	535
laški oroh	835
robinija	530
jesen	635
češnja	465
hruška	465
lipa	490
javor	600
gaber	495
platana	450
topol, kanadski	450
topol, domači	435
cipresa	545
bukev, južno-italijanska	340
bukev, severno-italijanska 370	
jelša, južno-italijanska	340
jelša, severno-italijanska	370
Za razne vrste topola veljajo še posebne cene z ozirom na njih uporabnost (za izdelovanje vžigalic itd.), ravno tako tudi za druge vrste listovcev, če se uporabljajo za izdelovanje vezanih plošč.
Z nadaljnjim dekretom, ki ga je objavil rimski >Uradni list z dne 29. maja in ki je tega dne tudi stopil v vieljavo, so se na novo določile tudi cene za plutovino. Po tej objavi velja proizvajalna cena za surovo plutovino franko vagon odvozna postaja, neparjena 030 lir za stot. Za parjeno in naloženo blago se ta cena zviša franko proizvajalnemu kraju najbližja nakladalna postaja za va-gonsko i>ošiljko na 860 lir za stot. Te cene veljajo za surovo plutovino, ki je do 20 odstotkov prve kakovosti, do 25 odstotkov druge
Za samopreskrbo vsake države je posebne važnosti kemična industrija. Posebno nekateri osnovni. kemični izdelki so naravnost merilo za produkcijsko silo kemične industrije. Kakor kažejo številke, se je kapaciteta italijanskih kemičnih tovarn v zadnjih letih močno dvignila. L. 1936. so proizvedle italijanske tovarne 15.3 milijona stotov žveplene kisline, 1. 1937. 16.4, 1. 1938. 17.2 in 1.1939. že skoraj 20 milijonov stotov. Italijanska kemična industrija more danes že v celoti kriti vso domačo potrebo po solni in solitrni kislini ter po salmijaku. Italiji tudi ni več treba iz inozemstva uvažati sode, broma in joda, ker je domača proizvodnja popolnoma zadostna.
Zelo se je razvila v Italiji tudi proizvodnja umetnih gnojil in raznih sredstev proti rastlinskim škodljivcem. Močno se je povečala proizvodnja kalijevih gnojil in fosfornih gnojil. Odkrila so se obsežna ležišča rudnin, ki se bodo mogle izkoriščati pri proizvajanju kalijevih gnojil. Tudi sintetično i/.delovanje dušikovih spojin, ki se potrebujejo v kmetijstvu, a tudi v vojni industriji, se je zelo izpopolnilo in povečalo. Popolno samopreskrbo je dosegla Italija v izdelovanju barv ter fotografskih potrebščin. Tudi glede kemično-terapevtičnih izdelkov je Italija že dosegla avtarkijo.
Posebno velik napredek pa je dosegla Italija v izdelovanju uniet-
V	Varaždinu je praznoval te dni sedemdesetletnico Jakob Zadravec, znani slovenski industrialec ter priznan strokovnjak zlasti v vseh mlinskih zadevah.
Jakob Zadravec se je rodil v Središču ob Dravi in tu je z velikim uspehom svoj obrt, ki ga je z vso vnemo delovnega gospodarskega človeka in z vso preudarnostjo strokovnjaško vodil in izpopolnjeval, da je iz skromnega mlina nastalo najmodernejše mlinsko podjetje v naši domvini.
Jakob Zadravec je najprej obiskoval nižjo realko v Mariboru,
in do 45 odstotkov tretje kakovosti. Za posamezne kakovostne vrste s povprečnim premerom 27/45 mm veljajo naslednje cene:
za 1. kakovost 1360 za 2. kakovost 910 za 3. kakovost 050 lir za stot.
Za ribarske in ladijske namene je določena proizvajalna cena za surovo plutovino franko nakladalna postaja na 375 lir za stot. Odpadkom pultovine, ki se meljejo, sme znašati cena 200 lir za stot, če pa so bili parjeni, se zviša cena na 230 lir za stot. Moka iz pluto-vine s 45 do 50 kg teže sme veljali franko nakladalna postaja največ 1050 lir za kub. meter, pri teži 65 do 70 kg največ 820 lir in pri teži 100 do 110 kg največ 530 lir za kub. meter.
nih vlaken. Italija je v letih 1940. in 1941. postala prva izvozna država na svetu za umetna vlakna. Pr) tem pa je svetovna proizvodnja narasla I. 1940. za 10 odstotkov, I. 1941. pa za 15 odstotkov. Italijanski znanstveniki so odkrili celo vrsto novih postopkov za izdelovanje umetnih vlaken in umetne svile. Posrečilo pa se jim je tudi, da so zelo zboljšali kvaliteto umetnih vlaken. Po vsem svetu so znani uspehi, ki jih je dosegla dmžba Snia Visoosa. Mogla je kljub vojnim razmeram v celoti izvesti svoj izdelovalni načrt. Tudi družba Montecatini je dosegla na tem polju velike uspehe. Dokončala je že naprave za izdelovanje novega umetnega vlakna »nailon«, ki je izredno elastično in odporno.
Zelo se je v zadnjih letih razvila v Italiji tudi industrija kav-1 čuka. Danes šteje italijanska in-1 dustrija kavčuka 270 obratov, ki zaposlujejo okoli 40.000 delavcev.
V	znatni meri je narasla tudi proizvodnja umetnih pogonskih sredstev in se je ustanovila leta 1936. posebna družba, ki je prevzela to proizvodnjo in bo tudi reorganizirala italijansko petrolejsko produkcijo.
Skupno je štela italijanska kemična industrija leta 1940. že 6981 obratov z nad 100.000 delavci. V zadnjih letih pa se je povečala italijanska kemična industrija za 15 do 20 odstotkov.
nato pa je vstopil v očetovo pekarno kot vajenec in postal 1.1897. pekovski mojster, štiri leta kasneje je prevzel po očetu tudi njegov mlin. Živo se je zanimal tudi za razvoj obrtništva ter je z vso vnemo sodeloval v obrtniških organizacijah. S svojim vestnim in požrtvovalnim delom si je pridobil zaupanje obrtnikov in bil ponovno izvoljen v njih stanovske in strokovne zastope. Skozi leta je bil tudi član sveta Zbornice za TOL Z vnemo se je udeleževal zborničnega dela in dosegel s svojimi tehtno utemeljenimi samostojnimi
predlogi mnogo pridobitev obrtništvu in gospodarstvu.
Tudi publicistično se je Jakob Zadravec mnogo in uspešno udejstvoval. Njegovi vedno samo stvarni in z dobrimi argumenti podprti članki so vzbujali splošno pozornost in imeli veljavo tudi na vodilnih mestih. Tudi »Trgovski list« je imel čast, da je mogel šteti Jakoba Zadravca kot svojega zvestega sodelavca in naročnika.
Mož vestnega dela je bil vedno Jakob Zadravec, a hkrati tudi mož lepega in trdnega značaja. Zato je užival v vseh krogih splošno spoštovanje in zato je imel povsod mnogo zvestih prijateljev.
Ob zaslužnem jubileju kličemo našemu prijatelju Jakobu Zadravcu iz vsega srca: Na mnoga leta!
Maksimalne cene za uvožena jabolka
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je uradoma določil za poletna, uvožena jabolka naslednje najvišje cene:
V prodaji na debelo:
I. vrsta — dišeča parmena 1 kg 3.95 L.,
II. vrsta — Gravestein in Astra-han 1 kg 3.70 L.,
III. vrsta — mešane vrste za kuhanje 1 kg 2.55 L. Iranko skladišče trgovca na debelo.
V prodaji	na drobno:
L	vrsta	1	kg	4.75 L.,
11.	vrsta	1	kg	4.50 L.,
III.	vrsta	1	kg	3.10 L. franko
prodajalna.
Cene je v smislu odredb čl. 4 naredbe od 9. V. 1941-X1X objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942-XX, št. 8, »Sl. list« št. 8/42.
Dobri žetveni izgledi
Državni tajnik Backe, ki vodi posle nemškega državnega ministra za prehrano in kmetijstvo, je sklical vse šefe nemške kmetijske uprave na zasedenih ozemljih, da mu poročajo o stanju letine. Po njihovih poročilih se obeta letos boljša žetev ko lani. Posebno razveseljivo je, da so se povsod gojile v povečani meri one rastline, ki so posebno važne za ljudsko prehrano, tako krušna žita, oljnate rastline in okopavine. V bodoče bo treba ta razvoj še nadalje pospeševati. Velike važnosti je, da se v vseh obdelovalnih načrtih pokaže; evropska enotnost, ker se s tem omogoči pravilna organizacija evropskega kmetijstva, ki bo zajamčila Evropi samopreskrbo v prehrani. Tudi z vzhoda se poroča o dobrih žetvenih iz-gledih.
Višje žitne cene na Madžarskem
Nove prevzemne cene za žito so bile na Madžarskem določene takole: pšenica 40 pengo, rž 37 p, krmilni ječmen 36, pivovarniški ječmen 40, oves 40, leča 40 in ajda 40 peng6 za 100 kg običajne uzanč-ne kakovosti in v količinah najmanj 15 ton. Pri manjših količinah srne kupec odbiti 50 stotink pri 100 kg za svoje stroške. Nove cene so stopile 1. julija v veljavo.
Lep razvoj italijanske kemiine industrije
Jakob Zadravec 70letnik
Stran 2.
>TRqQVSKl LISTc, 23. julija 1943-XXI.
Štev. 59.
Iz italijanskega gospodarstva
Na seji odbora kulturnih inženirjev v Turinu so razpravljali o tipizirauju in izpopolnitvi kmetijskih strojev po vojni. Načrti za nove tipizirane stroje so že izdelani, ker se je o tern vprašanju razpravljalo že od 1. 1936 dalje. Stroji se bodo tipizirali na podoben način, kakor so se v Nemčiji.
Ministrstvo za korporacije je odredilo v zvezi s prepovedjo o izdelovanju likerjev, da se smejo v bodoče prodajati likerji samo v lekarnah, in sicer na podlagi zdravniških receptov. Likerji se smejo prodajati samo v zapečatenih steklenicah.
Koncesijo za izdelovanje avtarkične čokolade je podelila generalna direkcija za javna dela. Čokolada se bo izdelovala iz lupin oranž in drugega sadja, vanilje in medu. Nova čokolada se bo prodajala v slaščičarnah in okrepčevalnicah.
Mlatev žita je v Italiji večinoma že končana. V splošnem je bila letošnja letina krušnega žita odlična. Tudi hektolitrska teža žita je večja ko lani. Ponekod se je pridelalo na hektar 21 stotov žita. Požeta polja se že znova obdelujejo in bosta letos dve žetvi.
štetje živine je bilo izvedeno v *1 tali ji 20. julija, kakor smo že poročali. Pri tem štetju se je prvič popisala tudi perutnina. Po podatkih lista »Giornale dltalia« je bilo v vsej Italiji okoli 58.4 milijona glav perutnine. Tudi uradni podatki se s temi podatki ujemajo. Najbolj goje perutnino v Lombardiji, Veneziji in Emiliji. Tu pridelajo tudi največ koruze, ki se potrebuje za gojitev perutnine. Manj je razvito perutninarstvo v južni Italiji. Na podlagi rezultatov sedanjega štetja se bodo izdali potrebni ukrepi, da se poveča gojitev perutnine tudi v Južni Italiji.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki:
Karl Prelog, Ljubljana, sedež glavnega zavoda Ljubljana, Gosposka ulica 3 in Zidovska ul. 4, podružnica, Ljubljana, Stari trg 12. Vpiše se Prelogu Karlu ml. za celo trgovsko podjetje podeljena posamezna prokura. Sedež firme odslej pravilno: Ljubljana, Gosposka ul. 1—3 in Zidovska ulica 2—4, podružnic: Stari trg 12 in Bleiweisova cesta 22.
Gospodarsko stanji e Slovaške
Na plenarni seji bratislavske trgovinske zbornice je podal predsednik zbornice obširno poročilo o gospodarskem stanju Slovaške. Uvodoma svojega poročila je naglasil, da je stanje posevov ugodno in da se sme pričakovati dobra letina.
Položaj na denarnem trgu označuje zmanjšano povpraševanje po c-bčinskih in hipotekarnih kreditih, dočim je potreba po kratkoročnih kreditih narasla, zlasti za industrije za les, celulozo in papir. Kreditna potreba stavbene in kmetijske industrije pa je nazadovala. Hranilne vloge so znova narasle in kažejo še nadalje rastočo tendenco. Posebno likvidni so ljudski denarni zavodi, dočim se opaža pri trgovskih bankah večja napetost sredstev. Trg z vrednostnimi papirji je v znaku živahnega povpraševanja.
Zgodnja pomlad je ugodno vplivala na stavbeno delavnost. Zlasti gradnja železnic in cest naglo napreduje, da bodo še letos izročene nove proge prometu.
Zaposlitev v vseh gospodarskih panogah je označil poročevalec kot dobro. Število zaposlenih se neprestano veča in je doseglo 31. marca 1943. 58.012 nameščencev in 275.639 delavcev. Vključno « šte-
vilom železničarjev se zviša število delavcev na 294.066.
Plavžarska industrija ni pokazala v prvih letošnjih mesecih nobenih bistvenih sprememb. Magne-žitna industrija je dobro zaposlena. V lesnem sektorju se je domači in zunanji trg razvijal brez motenj. Za g e so z lesom iglavcev zadostno oskrbljene. Prepoved izvoza okroglega lesa iglavcev kaže že svoje posledice. Na zunanjem trgu je stalno veliko zanimanje za slovaški les.
Tekstilna industrija ima še nadalje težave pri nabavi volne in bombaža. Tovarne umetnih tkanin so polno zaposlene, čeprav morajo premagovati nekatere težave splošnega značaja. Mlinska industrija dela sedaj samo štiri dni v tednu. Možnosti dobička so za trgovske mline komaj podane, ker je višina mlinske pristojbine prenizka. V trgovini je položaj nekoliko manj ugoden. To velja zlasti za trgovine z mešanim blagom, ker so izvzeti iz prometa skoraj vsi predmeti, ki so nudili večji dobiček.
Obrt posluje uspešno, če sloni njeno delo na domačih surovinah. Za obrt, ki predeluje kovine, je postalo dodeljevanje materiala najbolj pereče vprašanje.
M
anufaktura
Ma
i. cnayer
Ljubljana
Denarništvo in zavarovalstvo
Po izkazu Hrvatske državne ban.
ke z dne 30. junija so znašale njene zlate in devizne rezerve 1.3 mili-
Če potrebujete lepo fotografijo, reprodukcijo, diapositive, fotomontaže i. t. d. obrnite se z zaupanjem nu
FOTO-Z A VOD
FRANJO MAVEC. Liubliana
Miklošičeva cesta St. 6
Prvovrstne fotoamaterske izdelave. Na zalogi vedno svež fotomaterial
g&. tvffcvccm
se priporoča
tovarna mila in kemičnih izdelkov
• A
„ Merku
:■ Ljubljana, Stari trg 17
TELEFON 39-77
le v 24 urah
barv«, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suii, munga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
PoljanBki nasip 4-0. Selenburgova S Telefon št. M-71.
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
Radio-Philip:
vljudno sporoča lastnikom radio-aparatov, ki niso dobili dovoljenje za poslušanje, da se jim nudi prilika, da spremene hrambo svojega radio-aparata za prodajo ali komisijsko prodajo. V tem primeru naj se zglase osebno s potrdilom mestnega poglavarstva pri tvrdki
Philips-RadiO - D. Zrimšek, Ljubljana, ulica 3. maja it. 6
ki bo takoj dvignila radio-apurat iz hrambe.
jarde kun, predjemi In terjatve v inozemstvu 4.29 milijarde, čekovna ln lombardna posojila 13.85 milijarde kun. Državni dolg banki zaradi likvidacije bivše jugoslovanske narodne banke je izkazan v višini 7.81 milijarde kun. Obtok bankovcev je znašal 24.20, žirovne obveznosti pa 3.09 milijarde kun.
Banka za mednarodna plačila v Baslu izkazuje po izkazu z dne 30. junija zvišanje bilančne vsote za 2,4 na 486,4 milijona švic. frankov. Zvišale so se postavke za zlato od 75,8 na 78,4, vlog' na pokaz od 15,5 na 16,2, daljšeročnih od 20,9 na 21,3 in menic ter naložb od 194,6 na 196,7 milijona šv. fr. Dolgoročne naložbe so ostale z 229 milijoni nespremenjene. Izplačalo se bo 29,55 šv. fr. dividende od vsake delnice ter se bo v ta namen porabilo 1,6 milijona iz devizne rezerve, ki se zaradi tega zniža na 19,6 milijona šv. fr.
Zakladni urad v USA je s takojšnjo veljavo prepovedal izvoz čekov, deviz, vrednostnih papirjev in bankovcev iz Združenih držav v vse od sovražnika zasedene dežele, poleg tega pa tudi v Španijo, Portugalsko, švedsko, Finsko, Tan-ger, Francosko Severno in Zapad-no Afriko in v francoske Antile. S 25. avgustom pa se tudi uvoz teh efektov iz prej navedenih dežel močno omeji.
Le migllori macehine per carto-naggi, legatorie, arti graficlie, zinco-grafie, scatolifici ecc. sono fornite dalla
S. A. Ing. M. GAIA - Brescia
Chiedete prospetti © offorte airistltuto Economico Italiano — Casella poslale 36 — Cliiari (Brescia;. _____
Najboljše stroje za kartonažo, knjigoveznice, grafična dela, cinko-grafije, izdelovanje škatelj itd. dobavlja tvrdka
S. A. Ing. M. GAIA - Brescia
Zahtevajte prospekte in ponudbe pri Isti-tuto Economico Italiano — Casella Po stale 36 — Chiari (Brescia).
Gostilničarski vestnik
Krompir za gostilničarje in restavraterje
Prevod je nakazal en vagon krompirja za gostilničarje v Ljubljani. Gostilničarji naj dvignejo krompir po predhodnem plačilu v pisarni Gostilniške nabavljalne zadruge v skladišču zadruge (Kotnikova ulica). Krompir se b« razdeljeval samo v soboto in ponedeljek t. j. 24. in 26. t. in. Pisarna posluje samo dopoldne, skladišče pa ves dan.
Kdor ne bi dvignil krompirja najkasneje v ponedeljek, mu zapade v korist ostalih.
Prvenstveno dobe krompir oni obrati, ki so prijavili izkuhavanje jedil Pokrajinskemu korporacijskemu uradu. Manjša količina pa bo dodeljena tudi ostalim obratom.
Vinski ceniki za podeželje
se dobe v pisarni Združenja — Sindikata gostinskih obratov. — Vsak obrat mora imeti javno iz-vešen vinski cenik, ker bo sicer kaznovan. Zastopniki posameznih občin naj se zglase v pisarni Združenja, kjer dobe cenike za vse gostilniške obrate njihove občine oz. kraja. Ceniki so veljavni za podeželje, dasi je morda v posameznih oddaljenejših občinah manjša občinska trošarina, ker so transportni stroški vina toliko večji.
Težave v švicarski tekstilni industriji
Na zasedanju Zveze švicarskih veletrgovcev s tekstilnim blagom se je obširno govorilo o težavah švicarskega tekstilnega gospodarstva. Zaradi vzdržnosti kupcev so nastale pri detajlistih znatne zaloge. Velik del teh zalog je zaradi zastarelosti izgubil na vrednosti. Industrija je morala začeti zaradi izostanka novih naročil omejevati delo v svojih obratih. Oskrba z volno in bombažem je nezadostna. Zaloge industrije so manjše ko zaloge detajlistov. Zastopnik oblasti je opozoril na velike težkoče, ki bodo nastale za švicarsko tekstilno gospodarstvo pri prehodu iz vojne v mirno dobo. Predvsem bodo morali mnogi obrati ustaviti svoje delo, če bi še naprej trajalo sedanje pomanjkanje surovin. Po vojni mora tekstilno gospodarstvo računati s padcem cen. Podjetja morajo že sedaj s tem računati.
Krema za nege otrok
BABMOL
m. nu.Hotte
dobi se v vseh lekarnah in drogerijah
A _   I _§	a	■
Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je dovolilo zadružen ju za papir, da zviša ceno za papir za tri kune pri kg, kartonu za 2 kuni in rotacijskemu papirju za eno kuno pri kg.
Hrvatski državni urad za cene je
določil odkupno ceno za letošnjo oljnato repico na 15 kun za kg. Proizvajalci pa dobe poleg tega 10 kun premije za vsak oddani kg. Za vsakih 100 kg oddane oljnate repice pa morejo dobiti proizvajalci še 5 kg rafiniranega olja po tvorniški ceni.
Hrvatska je Izdala v prvih dveh letih svojega obstoja za javna dela nad 900 milijonov kun.
V aprilu je bilo letos na Hrvat-skem zavarovanih 210.343 delavcev in nameščencev. Od teh je bilo mojških 67 odstotkov. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 83.90 kune ter je v primeri z aprilom lanskega leta narasla za 30 kun.
Romunija je uvedla obvezne delovne knjižice za delavce, nameščence in male obrtnike. Vsaka sprememba službenega mesta se mora v knjižici vpisati.
Po letošnjem štetju sadnih dreves v Nemčiji je bilo- naštetih, kakor poroča »Reich« 110.9 milijona dreves, za 28 odstotkov manj ko 1. 1938. število dreves je padlo zaradi hudih zim v 1. 1939/40 in 1941/42.
Francoski in nemški odbor za enotne norme se bosta v bodoče medsebojno obveščala o uvedbi novih norm, da bi se te polagoma poenotile. Enak dogovor je sklenila Nemčija tudi z Nizozemsko.
Vinsko borzo nameravajo ustanoviti vinski producenti v Budimpešti. Borza naj bi preprečila premočno kolebanje vinskih cen. Do-sedaj je v tem smislu delovala zadruga vinogradnikov, vinogradniki pa so prepričani, da bi vinska borza bolje služila temu namenu. Naloga vinske borze naj bi nadalje bila, da bi pospeševala proizvodnjo kvalitetnih vin in dosegla izravnavo lokalnih razlik v ceni vina.
Med Brazilijo in Bolivijo so bile v zadnjem času podpisane te pogodbe: 1. za olajšanje blagovne izmenjave, 2. za pospešeno dograditev 680 km dolge železnice Corum-ba-Sanata (167 km te železnice je že gotove), 3. za ureditev tovornega prometa med obema državama in 4. o ustanovitvi prostega pristanišča za bolivijsko zunanjo trgovino v pristanišču Santos.
Iz zadružnega registra
Strojna zadruga v Savljah z o. j. Izbrišeta se člana upravnega odbora Merhar Filip in Lenče Anton, vpišeta pa se člana upravnega odbora Dečman Jože, posestnik v Savljah in Cemažar Kocijan, posestnik v Klečah.
Dtcic	Upuh
priporoča
Robert Goli
LJUBLJANA
Šelenburgova ul. št. 3
kupuje
Llubljana i
Izdajatelj »Konzorsij Trgovakogm lista«, njogov pradatavmik dr. Ivam Ploii, mrodnlk Alakaandor Zoloznikar, tlaka tiakarna >Morkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vai v Ljubljani.