Iz inozemske geografske književnosti
Norsk Geografisk Tidsskrift (Norwegian Journal of Geography), letnik 38, št. 
3— 4, str. 80, Oslo, November 1984
Ta dvojna številka norveškega geografskega vestnika je posvečena simpoziju 
»Arktični in alpski kras«, ki je bil v Oslu 1983. leta in o katerem je že poročal GV 
(56). To je t.im. tematska številka in vsebuje takorekoč izključno prispevke, ki so 
bili predstavljeni na omenjenem srečanju. Poleg prispevkov s tega simpozija vsebuje 
številka le nekaj knjižnih poročil in društvenih vesti. Vsi članki se nanašajo torej na 
arktični in alpski kras.
V uvodnem prispevku S.-E. L a u r i t z e n zgoščeno predstavi norveški kras 
in njegovo dosedanje raziskovanje, po letih sicer kratko, zato pa toliko bolj poglob­
ljeno in podprto z najmodernejšimi metodami. Podrobno je prikazan tudi »Projekt 
raziskovanja norveškega krasa«, s katerim so pričeli leta 1977 pod vodstvom E. 
O e s t b y  e-a .
Drugih petnajst prispevkov sedemnajstih avtorjev iz sedmih držav (Francija, Ju ­
goslavija, Kanada, Norveška, Poljska, Velika Britanija in ZD A) predstavlja gorski 
in arktični kras z različnih vidikov. Prispevki so dveh tipov, prvi se ukvarjajo s splo­
šnimi vprašanji, drugi pa z regionalno tematiko.
V prvi skupini so štirje članki. V prispevku z naslovom Predmet ter stanje raz­
iskav alpskega in arktičnega krasa (A. N. P a l m e r )  nas avtor seznani z njegovimi 
fizikalno-kemičnimi značilnostmi, oziroma z značilnim potekom zakrasevanja, s k ra­
tko zgodovino raziskav, na koncu pa skuša pokazati, katere raziskovalne smeri in 
m etode so tudi za bodoče najbolj obetavne. Najbolj se zavzema za kronološka pre­
učevanja jamskih sedimentov (U/Th, paleomagnetska preučevanja, meritve stabil­
nih izotopov, paleontološka raziskovanja). J. E. M y 1 r o i e primerja pleistocenska 
klim atska nihanja in razvoj jam. Po kratkem pregledu vplivov (neposredni stik z le­
dom, vpliv bližine ledu, globalni vplivi) razlaga tipe jam, njihov razvoj in vsebino 
glede na ohlajanje podnebja. V kanadskem Skalnem gorovju so v zadnjem deset­
letju zelo napredovali v poznavanju podledeniških kraških procesov. O tem, pred­
vsem o koroziji in izločanju kalcita pod ledom, govori zadnji splošni prispevek C. C. 
S m a r t a Ledeniška hidrologija in potencial podledeniškega zakrasevanja.
Regionalni prispevki govore največ o norveškem krasu, kjer se v severnem delu 
dežele in v višjih delih pravzaprav stikata alpski in arktični kras v tip gorskega krasa 
z arktičnim  podnebjem. S.-E. L a u r i t z e n poroča o datiranju kapnikov kot pri­
pom očku za kronologijo interglacialov ter o dokazih za podledeniško zakrasevanje v 
dolini Glom (Svartisen), I. S c h r o e d e r  poroča o jamah v nekarbonatnih kamni­
nah, M. B a k a l o w i c z o  kemizmu izbranih kraških izvirov v nekaterih norveških 
pokrajinah, L. E r i k s t a d  o registriranju in ohranjanju pomembnih geoloških na­
hajališč in ozemelj ter E. O e s t b y e  o favnističnem raziskovanju norveških jam.
Poleg Norveške obravnavajo prispevki z regionalno tematiko še »ledeniški 
kras« (»kraške« oblike v samem ledu) na Svalbaardih (M. P u l i n a ) ,  o poseb­
nem tipu sedimentacije v podledeniški jami Castleguard v kanadskem Skalnem 
gorovju (C. C. S m a r t), o rekonstrukciji pleistocenskih sprememb v Pirenejih na 
podlagi datiranja kapnikov v jamskem spletu Niaux — Lombrives — Sabart v Pire- 
voju vodne mreže v krasu ob zalivu Morecambe, NW Anglija (S. J. G a l e ) ,  o zna­
čilnostih alpskega krasa, predvsem s speleološkega vidika, v Sloveniji (A. K r a n j c )  
ter o krasu v gorski provinci Sagada na Filipinih (C. M o u r e t ,  Y.  B o u s q u e t ,  
S. D u f 1 o t, J. J. M a t i e u).
Vsi prispevki so v angleškem jeziku, opremljeni s povzetkoma v angleščini in 
francoščini ter razmeroma bogato ilustrirani. Številka vsebuje 46 fotografij, skic, 
grafikonov in kart ter 237 enot literature. Če ne upoštevamo članka o slovenskem
krasu, so v literaturi upoštevani tudi, ne vem, ali naj rečem »le« ali »kar«, trije ju­
goslovanski avtorji.
G lede na to, da pripada velik del slovenskega krasa alpskemu tipu, ki je bil v 
pleistocenu močno poledenel, lahko rečem, da je v tem zvezku tudi za slovenske 
krasoslovce in speleologe precej zanimivega gradiva.
Andrej Kranjc
Rural Life and the Explotation of Natural Resorces in Highlands and High-Iatitude
Zones. Uredila Roser Majoral in Francesc Lopez. Departm ent of Geography, Uni­
versity of Barcelona, Im prenta Juvenil, Barcelona 1984. 242 strani, 46 kart, 6 dia­
gramov, 5 skic, 24 tabel.
Zbornik drugega simpozija podkomisije »Rural Development in Highlands and 
H igh-Latitude Zones« v okviru Komisije za ruralni razvoj pri Mednarodni geograf­
ski zvezi, ki je potekal od 27. junija do 2. julija 1983 v Barceloni in Katalonskih Pi­
renejih, prinaša 23 referatov in geografsko predstavitev območij in problemov na 
ekskurzijskem delu simpozija. Urednika R o s e r  M a j o r a l  in F r a n c e s c  
L o p e z z univerze v Barceloni sta pohitela z redakcijo, da je zbornik lahko pred­
stavil delo podkomisije na 25. kongresu M ednarodne geografske zveze leta 1984 v 
Parizu.
Uvodni referat Finca U u n a  V a r j a ,  predsednika podkomisije, poudarja, 
kako potrebna so proučevanja gorskih in subarktičnih pokrajin. Te predstavljajo 
znaten del človekovega naselitvenega območja, ki pa je zaradi interesov, usmerjenih 
v problem atiko urbaniziranih območij, precej zapostavljen. Zaradi vedno večjih po­
treb  človeka po rekreaciji pa stopajo ta ozemlja bolj v ospredje človekovega zani­
manja. Z ato  je simpozij poudaril vpliv turizma in rekreacije na gorska in subpolama 
območja, ni pa zanemaril celotne problem atike teh regij. Teoretskim izhodiščem 
raziskovanja agrarne problem atike v subpolamih območjih ter omejitvam in razčle­
nitvi »circumpolarne zone« na osnovi različnih naravnih in družbenih kriterijev, je 
bil posvečen edino uvodni referat.
Vsi drugi osvetljujejo najrazličnejšo agramogeografsko in turistično problem a­
tiko posameznih predelov. Iz severne Evrope so še štirje referati. Finec M. N y- 
g a r d je opredelil pomen proučevanja finskih univerz za kmetijski razvoj Finske. 
Raziskave iščejo inovacije za agrarna območja z namenom, da bi zavrli depopulaci- 
jo. E . S i u r u i a i n e n je na osnovi nadrobne raziskave prikazal vplive turizma na 
oživljanje odročnih kmetijskih regij na Severnem Finskem. U. V a r j o in K. J y- 
v ä 1 ä pa sta preučila povezovanje laponskih jelenjerejskih farm in turistične dejav­
nosti ter s tem možnosti za odpiranje finskega severa. Posebno poučen je prispevek 
N orvežana T. F 1 o g n f e 1 d t a, ki je razgrnil celovito turistično planiranje v red­
ko poseljenih predelih Norveške s samosvojo raziskovalno metodologijo. Upošteva 
predvsem  želje in izkušnje lokalnega prebivalstva ter na tej osnovi oblikuje lastne 
razvojne modele.
Pet referatov so pripravili organizatorji simpozija. Štirje seznanjajo z raziskava­
mi v katalonskih Pirinejih. In sicer je E. B a r c e 11 s proučil izrabo tal v treh raz­
ličnih območjih Centralnih Pirinejev. Med njimi je regija Urgell historično, socialno­
ekonom sko in populacijsko najpomembnejša, doživela v dolinskih predelih transfor­
macijo v 18. st. (namakanje) ter se je že od začetka 19. st. specializirala v mlečno ži­
vinorejo. Njeni višji deli, kjer je poselitev segla do 1840 m, pa doživljajo depopula- 
cijo. V regiji Čampo, ki je nižja subpirinejska, je poselitev segla do 1100 m, kmetij­
ska dejavnost pa je tradicionalna, saj živinoreja temelji na transimansi. Področje 
zgublja prebivalstvo, veliko površin spreminjajo v vodne zbiralnike za namakanje. V 
osamljeni gorski regiji Teno pa turizem in hidroenergetska izraba spreminjata tradi­
cionalno kmetijstvo, ki se slabo prilagaja potrebam trga.