32 Kako približati branje nemških knjig mladim bralcem Keywords: cross-curricular integration, motivation to read foreign- language books, fairy tales, school library, use of dictionaries Izvleček V prispevku je predstavljeno medpredmetno sodelovanje učiteljice izbirnega predme- ta nemščina in knjižničarke. Učenci so prisluhnili pravljici Zverjasec v slovenskem in nemškem jeziku, se seznanili z uporabo klasičnih in digitalnih slovarjev, ponovili in utrdili so značilnosti pravljic. Spoznali so, kako se njim poznani knjižni junaki imenu- jejo v nemščini, ter utrdili in razširili jezikovno znanje v tujem jeziku. Pouk v knjižnici in učenje prek pravljic sta pri učencih vzbudila zanimanje za prebiranje tujejezičnih knjig ter višjo stopnjo motivacije za učenje novih besed. Ključne besede: medpredmetno povezovanje, motivacija za branje tujejezičnih knjig, pravljice, šolska knjižnica, uporaba slovarjev Abstract The paper presents cross-curricular collaboration between a teacher of the elective sub- ject of German and a librarian. Pupils listened to the fairy tale Zverjasec/The Gruffalo in the Slovenian and German language, learnt how to use classic and digital dictionaries, and revised and consolidated their knowledge of the characteristics of fairy tales. They discov- ered what the protagonists of books they know well are called in German; they consoli- dated and broadened their knowledge of a foreign language. Holding lessons in a library and learning through fairy tales triggered the pupils' interest in reading foreign-language books and increased their motivation to learn new words. STROKA in PRAKSA How to Attract Young Readers to Read German Books Ingrid Škofic UDK 028.5:811.112.2 33 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 2-3, 32-36 BRANJE IN UČENJE TUJEGA JEZIKA Branje knjig je lahko zabavno, poučno, spro- ščujoče. Nudijo nam številne nasvete, nam burijo domišljijo, vodijo v fantazijske kraje, da- jejo odgovore na vprašanja, ki se nam porajajo, in nam širijo besedišče ter poglabljajo splošno znanje. Bazarbaevna (2017) navaja, da je bra- nje vseživljenjska veščina, ki jo uporabljamo tako v šoli kot tudi v življenju. Učitelji lahko pomagajo izboljšati razumevanje prebranega s pomočjo bralnih strategij, kot so: napovedo- vanje, povezovanje, vizualizacija, sklepanje, spraševanje in povzemanje. Otrokom že od najzgodnejših let radi prebira- mo pravljice. Otrok pri tem posluša materni jezik in se že nezavedno uči osnovnih pravil jezika, hkrati pa se spodbuja razvoj govora, spomina in sklepanja. Dr. Seus (v Dickinson et al., 2012) je navedel zanimivo trditev o bra- nju – učenje branja in to, da vam berejo, vas popelje na nova mesta, tako dobesedno glede razvoja otrok kot metaforično, saj nas branje popelje v nove svetove. Obstaja šest načel, ki opisujejo okolje in dejavnike, ki spodbujajo učenje jezikov (Dickinson et al., 2012): • Otroci morajo pogosto slišati veliko besed; izpostavljenost jeziku ima pri otrocih po- membno vlogo. • Otroci se učijo, ko je pri njih vzbujen interes, to pomeni, da učenje jezika pote- ka najbolje, ko govorimo o predmetih oz. dejavnosti, ki otroke neposredno zanimajo. • Otroci se najbolje učijo, ko se odrasli nanje odzivajo (interakcija). • Otroci se lahko naučijo novih besed, ko je pomen besed jasen. Da bi učenci povečali svoje besedišče v tujem jeziku, morajo vede- ti, kaj besede pomenijo in kako se upora- bljajo. • Besedišče in slovnica se učita vzporedno: učenci doživljajo in se učijo jezika kot celoto. • Branje v tujem jeziku naj bo pozitivna izkušnja. Branje je torej zelo pomembno pri učenju tujega jezika. Z branjem knjig, člankov, novic, pravljic idr. bogatimo in širimo svoje besedišče in dobimo občutek, kdaj v tujem jeziku določe- na fraza zveni naravno. Hkrati pridobivamo tudi občutek za slovnične strukture in stalne besedne zveze v tujem jeziku. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE: KIZ IN NEMŠČINA Dogajanje v šolski knjižnici na OŠ Orehek je vedno pestro: knjižničarka učencem pripravi zanimive dejavnosti za spodbujanje branja, kot so npr. noč v knjižnici, bralne čajanke, zanimivi gostje ob zaključku bralne značke, ne pozabi pa tudi na nas učitelje, saj tudi nas spodbuja k bral- ni znački za učitelje ter nam pripravi zanimive namige za poletno branje, kot je npr. »zmenek na slepo s poletjem«, kjer te čaka skrivni paket petih knjig za poletno branje. Zelo pogosto pa se učitelji različnih predmetov ali učiteljice ra- zredne stopnje s knjižničarko dogovorimo tudi za medpredmetno sodelovanje. Sicherl - Kafol (2008) opisuje medpredmetno povezovanje kot celosten didaktični pristop, kar pomeni horizontalno in vertikalno pove- zovanje znanj, vsebin in učnih spretnosti. Izkušnje kažejo, da imajo učenci pri med- predmetnem povezovanju večjo motivacijo in interes, poglabljajo razumevanje in uporabo znanja z različnih predmetnih področij, dose- gajo boljši učni uspeh ter imajo boljši priklic učnega gradiva (Sicherl - Kafol, 2008). Ob obisku knjižnice se nama je s knjižničarko porodila ideja, da bi učencem prebrali zgodbo o Zverjascu v slovenskem in nemškem jeziku, jih seznanili z uporabo slovarjev ter uro po- pestrili z različnimi dejavnostmi za razume- vanje besedila ter utrjevanje določenih izrazov v tujem jeziku. Ciljna skupina so bili učen- ci od 4. do 6. razreda, ki se nemščino učijo kot neobvezni drugi tuji jezik. Pouk drugega tujega jezika v osnovni šoli poteka v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju v okviru neobveznega izbirnega predmeta (4.–9. razred) oziroma obveznega izbirnega pred- meta (7.–9. razred), kamor se učenec vključi prostovoljno (UN NIP , 2013, str. 4). Učenci neobvezni izbirni predmet lahko vsako leto zamenjajo (eno leto npr. izberejo umetnost, drugo leto šport, tretje leto nemščino, računal- Učitelji lahko pomagajo izboljšati razumevanje prebranega s pomočjo bralnih strategij, kot so: napovedovanje, povezovanje, vizualizacija, sklepanje, spraševanje in povzemanje. Z branjem knjig, člankov, novic, pravljic idr. bogatimo in širimo svoje besedišče in dobimo občutek, kdaj v tujem jeziku določena fraza zveni naravno. 34 STROKA IN PRAKSA Ingrid Škofic: Kako približati branje nemških knjig mladim bralcem ništvo ali tehniko), posledica te izbirnosti pa je dejstvo, da se v isti skupini znajdejo učenci, ki se nemščino učijo že tretje leto, in drugi, ki se jo šele začenjajo učiti, poleg tega pa priha- jajo iz različnih razredov (od 4. do 6. razreda). Učitelji, ki poučujemo neobvezne izbirne predmete, že leta opozarjamo na omenjeno problematiko. Učitelj mora biti v taki skupini zelo prilagodljiv in iznajdljiv ter pripraviti ak- tivnosti, ki bodo zanimive in ustrezne zahtev- nosti za čiste začetnike, kot tudi dejavnosti, ki bodo v izziv učencem, ki se nemščino učijo že več let. Učna ura v knjižnici je primer dobre prakse, kjer so bile aktivnosti razdeljene tako, da so vsi učenci ohranili velik nivo motivacije, se naučili nekaj novih stvari v tujem jeziku ter sodelovali v različnih aktivnostih po prebra- nem besedilu. BEREMO Z ZVERJASCEM Za uvodno motivacijo medpredmetne učne ure so učenci najprej ugibali, katero pravljico bi lahko brali v nemškem jeziku. Našteli so ne- kaj naslovov pravljic, pri tem pa smo ponovili tudi značilnosti ljudskih pravljic ter kakšna je razlika med ljudskimi in umetnimi pravljicami. S knjižničarko sva jim nato pokazali naslov- nico knjige ter poimenovali glavnega junaka zgodbe: Zverjasca oz. Der Grüffelo. S knjižničarko sva nato izmenično brali zgod- bo, ena v slovenskem, druga v nemškem jeziku. Učenci so zgodbi dobro sledili, saj je večini že dobro poznana in jim posledično poslušanje v nemščini ni povzročalo prevelikih težav zaradi morebitnega nerazumevanja. Po prebranem besedilu so najprej našteli vse nastopajoče like ter jih poimenovali v nemščini – tako so po- novili poimenovanje živali v nemškem jeziku. Sledilo je nekaj dejavnosti različnih zahtevno- sti, saj je predznanje učencev pri nemščini zelo različno. Pri reševanju nalog so se seznanili tudi z uporabo slovarjev tako v spletni obliki kot tudi v klasični knjižni obliki. Zelo hitro so ugotovili, da je prevajanje besed s pomočjo spletnega slovarja bistveno hitrejše od iskanja Slika 1: Zverjasec – Der Grüffelo Slika 2: Učenci so sličice razvrstili v pravilen vrstni red glede na potek zgodbe. Slika 3: Kreuzwortsrätsel – reševanje križanke s pomočjo klasičnega slovarja Učitelj mora biti v taki skupini zelo prilagodljiv in iznajdljiv ter pripraviti aktivnosti, ki bodo zanimive in ustrezne zahtevnosti za čiste začetnike, kot tudi dejavnosti, ki bodo v izziv učencem, ki se nemščino učijo že več let. Učenci so zgodbi dobro sledili, saj je večini že dobro poznana in jim posledično poslušanje v nemščini ni povzročalo prevelikih težav zaradi morebitnega nerazumevanja. 35 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 2-3, 32-36 besed v klasičnih slovarjih. Do izraza sta prišla tudi medsebojna pomoč in sodelovalno učenje. V nadaljevanju so predstavljene aktivnosti za učence, ki se nemščino učijo dve ali tri leta. Naslednje aktivnosti so bile namenjene učen- cem, ki se nemščino učijo prvo leto. Slika 4: Reševanje križanke s pomočjo spletnega Ponsovega slovarja Slika 6: Učenci so poiskali pot od Zverjasca do Zverjaščka (in ponovili števila). Slika 7: Učenci so pobarvali glavne junake, jih poimenovali v nemščini ter ponovili barve. Slika 5: Lesen und Malen – učenci so po navodilih pobarvali Zverjasca. Pri tem smo ponovili dele telesa. 36 STROKA IN PRAKSA Ingrid Škofic: Kako približati branje nemških knjig mladim bralcem SKLEP Znanje tujih jezikov je od nekdaj zelo cenjeno, danes pa je skoraj že samoumevno, saj pred- stavlja neko dodano vrednost. Večina učencev se že zelo zgodaj začne učiti prvi tuji jezik (po navadi je to angleščina v 1. razredu), od 4. razreda dalje pa se veliko učencev odloči za učenje drugega tujega jezika. Pri učenju tujega jezika je poleg govorjenja in pisanja zelo po- membno tudi branje. Učenci si lahko izberejo knjige, ki so jim zanimive ali že poznane, pri tem pa si širijo svoje besedišče. Za začetek si lahko izberejo preprosta besedila, npr. kratke zgodbe, stripe, revije v tujem jeziku, kasneje pa lahko preidejo k branju zahtevnejših besedil. Branje knjig lahko spodbujamo tudi z različ- nimi bralni značkami ali vodenjem bralnega zvezka. Slika 8: Učenci so izdelali lutke ter poimenovali živali v nemščini. Viri in literatura Bazarbaevna, B. (2017): Learning foreign langu- age through reading. https://cyberleninka.ru/ article/n/learning-foreign-language-through- -reading Dickinson, D., Griffith, J., Golinkoff, R., in Pasek, K. (2012): How Reading Books Fosters Language De- velopment around the World. https://downloads. hindawi.com/archive/2012/602807.pdf Donald, J. (1999): Der Grüffelo. Weinheim, Beltz & Gelberg. Donalds, J. (2013): Zverjasec. Mladinska knjiga. Sicherl-Kafol, B. (2008). Medpredmetno povezova- nje v osnovni šoli. Didakta, 18-19(7–9). Učni načrt neobvezni izbirni predmet, drugi tuji jezik v 4.–9. razredu (2013). Ministrstvo za šol- stvo in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www. gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/ Drugi_TJ_izbirni_neobvezni.pdf INGRID ŠKOFIC, prof. nemščine in španščine, zaposlena na OŠ Orehek Kranj in OŠ Šenčur Naslov: OŠ Orehek Kranj, Zasavska c. 53a, 4000 Kranj E-naslov: ingrid.skofic@osorehek.si