Poštnina platana v goteuini. |^T Posamezna štev. K f. 219. štev. Izhaja razen nedelj in prašnike« v s a l< ti a n eb t@, uri dspaieSKe. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mni po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust. V Litsfellanl, v sredo 28. septembra 1§21, CiiasiEo jugesiov. socijaino • demokratične stranke. Lelo V. TeSežossska št. 312. Naročnina: Po pošti aR z dostavljanjem na dom za celo ieto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. 1 l Opravaištvo ie v L ubljanT, Frančiškanska ulica st. 6 l., Učilel ska tiskarna. Drame drugi akt. Moralno in denarno obsodbo je Izrekel v pondeljek dopoldne ptuj- J ski sodnik. Obe obsodbi zadevata junake drame v živo. Vijejo se. repenčijo. Dojo slavo svojemu junaštvu. kakor bi bile rešile na eni strani, čast. na drugi strani pa moralo. Scenerija drame je bila po okusu njih lastne etike in morale. Nismo sicer taki moralisti kakor so. oni, ki poznajo paragrafe, ki so nastali v dobi reakcije in subjektivne ideologije. pod katere vtiskom živi še danes javnost. Morala ni večna, vsaj ne ta morala, ki jo zagovarjajo tisti, ki hočejo izrabiti afero in polemiko o ujej v — svarilo pred nemoralo. Prej fte. a sedaj post festtim vsi kriče in kličejo moralo na pomoč. Knadidat za ljubljansko župansko mesto se umika iz političnega življenja in zagotavlja svojo neoporečnost. Uprizoritelji afere so s tem dosegli svoj namen; iznebili so se enega konkurenta. Politični pobžaj se pa zaraditega ni mnogo izpreme-nil, ker občinstvo ne vidi v tem boju nikakršnega boja za moralo ali načelo, marveč le boj za gospodstvo v občjni. Prestriž hočejo ohraniti, ker se jim ne zdi umestno, da bi morali zapustiti župansko ' oblast v Ljubljani, ki so jo imeli toliko let v svojih rokah. Danes zvečer bo seja občinskega sveta. Sejo sklicuje magistratni ravnatelj, ne nastarejši član občinskega sveta, kakor določa občinski volilni red. Če se do večera ne premislijo. bodo danes zopet volili župana. Ker je šest komunističnih mandatov razveljavljenih, občinski svet ni popoln. Mi zaraditega zahtevamo razpust občinskega sveta. Konstelacija .razmerja med strankami se pa zaraditega bistveno ni izpremenila, ker imajo opozicijonalne stranke še vedno večino. Demokrati štejejo 19 glasov, opozicija pa 23. Opozicija bi bila torei oslabljena le tedaj, če bi kaka strankra odstopila od svojega stališča pri prvi županski vo-litvi. Danes popoldne ob petih se bo odigral drugi akt cele drame v magistratni občinski posvetovalnici ljubljanski. Bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. (Dalje.) Kar se tiče zastopstva v osrednjem in okrožnem uradu, je najmanj, kar zahteva organzirano delavstvo, to da je v teh kakor tudi v vseh drugih upravnih organih delavskega zavarovanja zastopano po dveh trcdo gotovo spominjali nanje. Kapitalistično - bi-rekratična Avstrija ie imela edino dobro to. da je socijalne zakone ko-likortoliko srečno kopirala od Nemčije. V letu 1917. ie moral priti »rdeči« princ Hohenlohe, da je oktroiral izboljšanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Po končani svetovni vojni, v dobi socialne revolucije, v letu 1921. po Kristovem rojstvu, v 3. letu obstoja Jugoslavije, pa izide Uredba, ki poslabšuje že itak slab, razmeram ne odgovarjajoč avstrijski zakon... Če nikdar, bo na podlagi te Uredbe p_ostal jugoslovanski proletarijart vse bolj državotvoren, nego minister za sociiabio politiko. Sodrugi v Rosni in Hercegovini ter drugih krajev Jugoslavije naj bodo uvedeni, da v boju za revizijo te Uredbe ne bodo osamljeni in da bo slovenski proletarijat storil vse, kar- ie v njegovi moči. da se ta ne-socijalna. za delavstvo krivična Uredba čimpreje temeljito revidira na korist delavstvu. Centralizacija bojniško - nezgodnega zavarovanja. Uredba predvideva naistrožio centralizacijo, katera pa nikakor ne more biti v nrid proletariata. temveč le gotove klike. Glede cntralizacije drjavne uprava se je v časopisju naše države pisalo že več kot preveč, zato ie potrebno, da glede centralizacije bolniško-ne-zgodnega' zavarovanja postavimo na popolnoma socijalistično stališče, katero odgovarja tudi potrebam prole-tarijata. V Uredbi predvideno strogo centralizacijo strogo odklanjamo iz vzroka, ker vidimo v tej centralizaciji i)irokratično upravo posameznikov, nikakor pa ne soodločevanja ali odločevania kakor bi smelo zahtevati celokupno delavstvo. §§ 95. do 131. razpravljajo o ustroju osrednjega urada, okrožnih uradov in bla-gajen prometnih podjetij. Osrednji urad naj bi bil vrhovna inštanca. v katerega last preidejo z dnem 1. julija 1922 vsa aktiva in pasiva doslej obstoječih bolniških blagajen in nezgodnih zavarovalnic v Jugoslaviji. Po njegovih navodilih uoravljajo okrožni uradi vso imovino. pobirajo prispevke itd. Osrednji urad določa višino zavarovalnih prispevkov ih dajatev tako glede bolezni kot nezgod. Okrožni uradi so nekake ekspoziture osrednjega urada, kateri brez njegove vednosti ne morejo izvesti niti enega predloga, dasi bi bil ta v korist delavstvu. Kje je tu dana garancija, da bo načelstvo osrednjega urada vedno tako dalekovid-no. da bo upoštevalo predloge okrožnega urada in jim ugodilo? Ali ne obstoja možnost, da bo osrednji urad protežiral katerokoli okrožje pred drugim? Kako naj se zavarovanje svobodno razvija ter napreduje. če bo osrednji urad z ozirom na ekonomske razmere na jugu države odvračal okrožja na severu, da po lastnem prevdarku ustanavljajo posebne fonde za podpore jetičnim. slabokrvnim, nevrasteničnim itd. Ta Uredba postavlja vse soci-ialno zavarovanje pod diktaturo paritetnega načelstva osrednjega urada. o katerem že sedaj lahko izjavimo. da ne bo delavstvu nikdar naklonjeno. Pri načelstvu bodo odločevali juudični triki in za malenkostno zadevo babičnega honorarja bo potrebno par vagonov papirja, da se bo zadeva vse orej kol ugodno rešila za delavca. Ne glede na pariteto. o kateri smo že izrazili svoje nazore, nam ustroj zavarovanja ne ugaja in se mu moramo protiviti z ozirom, na to, ker bo le v škodo pro-letarijatu. Sino za centralizacijo bolniško-nezgodaega zavarovanja v celi državi. Delavec v Nišu, ^koplju ali ob albanski meji nai bo v enaki meri deležen dobrot tega zavarovanja, kakor delavec v Splitu ali Mariboru* Vendar je pri tej centralizaciji treba upoštevati ekonomske razmere ter okrožnim uradom dovoliti popolno samoupravo. Osrednji urad nai vsako leto določi minimalne prispevke in dajatve, okrožnim uradom na se mora prepustiti, da te prispevke analogno dajatvam lahko povišajo na svojih občnih zborih. Tako bi imel okrojni urad pravico, da izplačevanje boleznine raztegne nad eno leto, ne pa, da mu že Uredba to izrecno prepoveduje. V enaki meri naj bi se. bolnikom, ki se morajo zdravili izven kraja svojega bivališča, dovolilo izplačevanje višje boleznine ali izredna podpora. Od samostojno poslujočih okrožnih uradov bi imelo delavstvo sigurno več koristi. Osrednji urad nai bi bil najvišji nadzorstveni organ, ki bi pazil na to. da se izvajajo določbe zakona. Vodil bi centralno Statistiko in sploh sprejel v svoje področje vse naloge, katere so imele v zmislu avstrijskega zakona Zveze bolniških blagajen. Upravne in vse druge stroške osrednjega urada naj bi krila država. enako naj bi vsai prva tri leta pokrila država vse upravne stroške za ustanovitev okožnih uradov v Srbiji in Črni gori. Ker razdelitev diržave v okrožja temeljem ustave še ni izvršena, je danes nemogoče ugotoviti, koliko okrožnih uradov ie namišljenih v celi državi. Ako je imel zakonodajalec namen, da se y vsakem upravnem okrožju ustanovi okrožni urad za zavarovanje delavcev, potem mara tudi temu delavstvo odločno oporekati. Res je. da bodo pri številu 800 tisoč prebivalcev imeli nekateri okrožni uradi circa 500.000 članov, to pa le v okrožjih z močno razvito industrijo. V ostajih okrožjih bo znašalo število članstva jedva 20.000 ali še manj. Upravni stroški bi bili v teh okrožjih višji nego vse dajatve članom ter bi delavstvo upravičeno preklinjalo tako izvedbo zavarovanja. Zahtevamo torei. da se pri ustanavljanju okrožnih uradov strneta najmani dve politični okrožji pod eni okrožni urad za zavarovanje delavcev, da se s tein prihrani na upravnih stroških, katere zneske nai se porabi raje za izredne podpore. Te zahteve ne bi omenili, ako bi šušljanie za kulisami glede ustanovitve delavskih zbornic v Ljubljani in Mariboru ne zbudilo naše pozornosti. Kdove, če visoki gospodje v ministrstvu za socijalno politiko tudi v tem pogledu nimajo vezanih rok. S tako decentralizacijo na ljubo posameznim osebam se ne mpremo LISTEK. Slike iz sodobne Rusije. Delavske fakultete. Z dekretom 2. avg. 1918 1. ie bil sprejem v višje šole republike zelo olajšan — zadostovala je manjša stopnja izobraženosti. Rezultat tega je bil. da so se dvorane visokih šol napolnile z nezadostno pripravljenimi poslušalci. Profesorji niso mogli istočasno predavati onim. ki so dovršili staro srednjo šolo. in onim, ki so znali komai štiri pravila aritmetike, Profesorji so se razliutili na sovjetsko vlado, dijaštvo pa na profesorje. Začeli so iskati izhoda iz težkega položaja Pripravljalni kurzi s srednješolskimi knjigami niso mogli zadovoljiti delavstva. Treba je bilo knjig, ki bi obširnemu praktičnemu znaniu proletarca in kmeta dale teoretično podlago za nadaljnjo izobrazbo. Tako je vzrastla ideja delavskih.fakultet. Začela so se p.redavania. ki so ozirajo na praktične življenjske skušnje proletarca in ki kolikor mogoče ignorirajo filozoiično razpravljanje. S tem se ie polagoma pripravljalo delavstvo za višjo izobrazbo. Vzgojevalno deLo delavskih fakultet gre intenzivno: od strani slušateljev je 87%-na udeležba, s strani predavateljev 91%. Muzikalna izobrazba delavcev. V različnih rajonih Moskve ob-stoja sedaj 126 muzikalnih krožkov za delavca, izmed njih 45 za naraščaj. Število članov znaša okrog 3000. V prvem polletju 1921, leta je bilo okrog 150 muzikalnih izletov. V bavmanovskem in gorodskem rajonu funkcijonirajo pedagogično-muzikalni kurzi. Sedaj se dela na to. da se ustanove posebni kurzi za igranje na narodnih instrumentih. Delo kolektivnih gospodarstev. Naiboli zanimiv razvoj teh je na jugo-vzhodu. v rostovo-donskem rajonu. Sotfjejsko gospodarstvo v tej pokrajini sc je začelo organizirati šele decembra. 1920. leta. Do 15. aprila 1921. 1. je bilo organiziranih 24 takih gospodarstev pri različnih industrijskih podjetjih Rostova na Donu — na obsegu 21.918 desjatin. 92% jih je bilo organiziranih na popolnoma pustem svetu. Živino so spravili v staje, delavci so se nastanili — v hitro napravljenih kočah in šotorih. Delavcem niso pomagale pri organiziranju teh gospodarstev nikake sovjetske organizacije. V vsem delu ie bila edina inicijativa delavcev samih. Delovna živina in krave, ki jih je poslala sovjetska vlada, so bile tako. slabe, da niso mogle priti niti 12 vrst daleč. Morali so. vso živino spraviti na tovorne avtomobile. Sedaj je ta živina zdrava in sposobna za delo. Dečji domovi. Pod carjem se je vzgajalo po raznovrstnih otroških zavodih samo okrog 13.000 otrok. Sedai se vzgaja pq dečjih domovih že črez 340.000 otrok. Za naraščanje dečjih domov nima toliko zasluge skrb sovjetskih delavcev za sistem skupnega vzgajanja odraščajoče generacije kakor skrajna potreba delavske naselitve. Vsi odrasli člani družine delajo sedaj splošnem pravilu izven hiše. strinjati, ker gre to na rovaš delav« stva, ki bo vse stroške za take aven* ture moralo samo plačati. Druga in enako važna zahteva delavstva je torej, da se okrožnim uradom dovoli popolna samouprava Ta samouprava ne bi s-mela prestopiti mel zakona ter bi osrednji urad tozadevno izvrševal najstrožjo kon« trolo. Kar se^ pa tiče Uredbe in njeniH določU (§§ 1.—94.), hočemo v pri-! hodnjih odstavkih izraziti o. njej svoje kritično mnenje in zahteve de* lavstva. (Dalje prih.) Nainoveiše. EKSPOZE FINANČNEGA MINISTRA. LDU. Belgrad, 26. (ZNU.) Danes do« poldne je podal finančni minister dr. Km manudi v finančnem odboru svoj ckspoze. Govoril je o posrednjih davkih ter o ort ganizaciji monopolsko uprave in monopol« ske službe. V tem vprašanju obstoji nekaj razlik, zlasti glede monopola na tobak. Sedaj se dela za Izenačenje monopolske« ga zakona. Koncem ekspozeja je podal H« nančnl minister podatke o carinah prot šlega leta ter o organizaciji carinska službe. Seja se je končala ob dvanajstih* prihodnja seja, na kateri bo govoril finančni minister o državnih dolgovih, 30 vrši Jutri ob desetih. VPRAŠANJE BURSKE. LDU. Dunaj, 27. (DKU.) Uprava 7* Burgenland je danes popoldne soglasna sprejela sklep, s katerim se energično za* vračajo vsakojake kombinacije, po kate« rih naj bi se šopronj, ki je glavno mestd Burgenlanda, prepustil Madžarski. Nada« Ije se zahteva v dotični resoluciji od vla« de, naj vztraja neupogljivo na tem stal!« šču In naj ne vpošteva nlkakih predlogoVj ki bi pomenjali nevarnost izgube Sopro* nja za Burgenland. NOVA ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA. LDU. Praga, 26. (DKU.) »Prasef Presse« Javlja: Kot rezultat pogajanj s okrog pol 11. ure ponoči. Pokojnik je bil j vzor vestnega človeka in blagega srca. j Bil je v resnici žrtov svoje vestnosti, j Svojčas je bil litograf v tiskarni, kjer se j tiska naš list. Bil je zvest naš somišljenik. \ Ohranimo ga v blagem spominu! — Pri- ] zadetim svojcem naše Iskreno sožalje! Gg. pekovskim mojstrom v Ljubljani j iu pokrajinski uprav) za Slovenijo. Orga- I nizacija živilskih delavcev piše; Pokra- ' jmska uprava je ob priliki ljubljanskega j velesejma dovolila pekovskim mojstrom v t Ljubljani olajšave v zadevi prepovedi noč- j nega dela v pekovski obrti In sicer za 10 dni. Olajšava je stopila v veljavo z dnem 2. sept. in je prenehala z 12. septembrom. Gg. pekovski mojstri so se hlastno oprijeli te olajšave. Poslužili so se je v polni meri, kakor Je že navada ljudi, kj izkoriščajo delavce. Minul je sejm, toda našim gg. pekovskim mojstrom ni pošla volja kršiti zakonske naredbe o prepovedi nočnega dela. Nekateri gg. mojstri se naravnost posmehujejo zakonski odredbi, ker jim ni težko plačati par kron za slučajno kazen . . . Vprašamo, kje je tu obrtno nadzorništvo, kje inšpekcija dela? Pokrajinska uprava naj svojo avtoriteto uveljavi in zaščiti svoje zakonske naredbe. Gg. mojstri naj bodo prepričani, da se organizacija posluži vseh sredstev, da s svoje strani zaščiti zakon, pa bodisi da se odvzame temu ali onemu tudi koncesija. — Tovarišem pekovskim pomočnikom pa polagamo na srce to: Kadar bo prišla komlslla pregledovat In b| vas našla pri prepovedanem nočnem delu in se ne bi mogli Izkazati, da prisiljeni kršite zakonsko naredbo, se bo smatralo, da sami prostovoljno kršite naredbo (morda, da se nekateri prikupijo gg. delodajalcem?), pljuvajoč v svojo lastno skledo. Proti takim tovarišem se bo moralo prav tako strogo postopati! Zopet zvišan)« železniških tarilov. Pred nekaj dnevi je bila izdelana v ministrstva za promet nova tarifa za blagovni in osebni promet za državne železnice v celi kraljevini. Ta tarifa bo z eventuel-nlmi izpremembarai stopila v veljavo s 1. januarjem 1922. Zopet: Prepovedan Ust! Minister za notranje stvari je s sklepom od 19. t. m. prepovedal v naši državi razširjanje In razpečavanje lista »Tauernposit«, ki izhaja v Tamswegu, ker objavlja žaljive beležke, ki so kaznjive po členu 12 tiskovnega zakona. Kdor potuje v Belgrad, mora Imeti prt sebi kako uradno legitimacijo, katero mora pokazati na zahtevo uradom. Razpis služb za kovinarje. Trgovska obrtna zbornica v Novem Sadu je naprosila pri ministrstvu za trgovino In obrt dovoljenje, da bi dobila iz inozemstva za neko tvomico v Bt. Bečevja S delavcev Specialistov in sicer: ctzlerja, Specialista za bron, ki dela na modelih, vtUkaica za kovino (Metalldruckerr) za HHgrirana dela, girbierja za bran, livarja za medena hi bronasta dela, orodnega ključavničarja. — Delavska zbornica v Beogradu se le obrnila na nas, če nam je mogoče gori navedenih delavcev pri nas dobiti, drugače s! jih mora importiratl iz Inozemstva. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe do l. oktobra t. 1. z zahtevo plače na tajništvo Osrednjega društva kovinarjev v Ljublja-| ni, Selenburgova ulica 6—II. Jugoslovanska boljševlška ekspozitura se je, kakor poroča demokratsko glasilo (!) »Tabor« ustanovila na Dunaju pod vodstvom pobeglega poslanca g. dr. Lemeža. Denarja Imajo baje silno mnogo. — To poroča seveda vladni list. Poset JugoslovenskH» proiesorlev. Danes poseti Ljubljano okrog-250 srbskih in hrvaških profesorjev, ki so se udeležili letošnjega kongresa Profesorskega društva v Zagrebu. Pripeljejo se ob 10 41 j dopoldne na Južni kolodvor, kjer Jih sprejmejo korporativno ljubljanski srednješol- ski profesorji. Drugi dan zjutraj se odpeljejo izletniki na Bled. Streljanje v bližini vojaških čet. Lovci, kakor tudi drugi prizadeti se opozarjajo, da opuste vsako streljanje v bližini vojaških čet ali krajev, kjer se vojaške čete zbirajo, da se tako preprečijo nesreče ali neljubi dogodki. Sprememba voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja nastopne izpremembe v prometu brzo-vlakov: Od 3. oktobra t. L dalje odhaja siraplonski Orient - ekspresni vlak iz Belgrada ob 22., iz Zagreba j. kol. 12.27, iz Ljubljane 16. 30 In prihaja v Postojno ob 18.36. Od istega dne dalje vozi brzovlak Belgrad - Ljubljana - Trst tako-le: lz Belgrada odhaja ob 8.15, iz Zagreba 21.05, Iz Ljubljane 0.42 in prihaja v Postojno ob 2.50. — Lokalni brzovlak Belgrad - Zagreb državni kolodvor odhaja od 3. oktobra dalje iz Beograda ob 18. ter prihaja v Zagreb drž. kol. ob 6.07. — Vozni red omenjenih brzovlakov v nasprotni smer! ostane nelzpremenjen. — Brzovlaki št. 3, 4, 7 in 8 se od 1. oktobra dalje ne ustavljajo na postaji Grobelno. Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. V soboto okrog pol 21. ure je končala pred mariborsko poroto tri dn! trajajoča razprava proti Karlu Živku iz Ciglenc pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki je bil obtožen, da je 7. aprila lanskega leta ubil svojo ženo in povzročil smrt svojega dva tedna starega otroka. Porotniki so se iz poteka razprave uve-rlli, da je Zlvko kriv umora svoje žene in glasovali za krivdorek z 8 glasovi proti 4. Vsled tega je bil Živko obsojen na smrt na vešaiih. Ruski uboj pred poroto. Minuli teden se je vršila pred mariborsko poroto razprava proti 22 let staremu delavcu Antonu Trujeku iz Smolnika, ki je 7. avgusta t 1. na znani planinski veselici v Rušah umoril maturanta Franceta Serajnika. Porotniki so soglasno zanikali stavljeno jim vprašanje na uboj, soglasno pa so potrdili vprašanje, da je ubl! Serajnika v popolni pijanosti. Obsojen je bil na tri mesece zapora. Zveza vojnih vdov In sirot priredi v soboto 1. oktobra v Mestnem domu vinsko trgatev s plesom, s sodelovanjem godbe dravske divizijske oblasti. Ker je čisti dobiček namenjen najrevnejšim vdovam in sirotam, prosi obilne udeležbe odbor. Šolski vestnik. Konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani Dramatična šola, V smislu sklepa odbora Glaseben Matice v Ljubljani in sklepa profesorskega zbora dramatične šole, se poživljalo vsi oni inteligentni slovenski Igralski talenti, gospodje in gospodične, ki čutijo v sebi talent in resno voljo, posvetiti se gledališki igralski umetnosti, da se do dne 1. oktobra 1921. zglase v pisarni Glasbene Matice. V nedeljo dne 2. oktobra t. 1. dop. ob 10. uri naj vsi novi ki start gojenci dramatične šole konservatorija pridejo v dvorano Glasbene Matice, Vegova ulica 7—II. Tu se bo vršil sprejemni izpit novih gojencev in razgovor s starimi gojenci. Dramatične šole bodo letos vodili in poučevali: mojster Putjata, režiser šest, profesorica Poljakova In drugi. — Učiteljski zbor vabi v šolo one, ki pojmujejo veliko nalogo gledališča v kulturnem življenju, ki veruie-jo v njegovo veliko bodočnost m so pripravljeni na veliki trud, ki ie potreben v službi popolne umetnosti. Poudarjamo, da je trud velik, da gledališče in šola zahtevata od človeka vse sile in ves čas. Torej naj ne pridejo k nam tisti, ki mislijo v gledališču najti veselo življenje in lahek kruh in v šali samo kratkočasenje Tem se nikdar ne bo posreči’o povzpeti do cilja umetnosti. Program je velik, resen, lep, šolanje pa nič manj. " -——-----••vv j uu- ljanl. Orkestralna šola. Vsi oni gojenci, ki so se doslej vpisali in oni, ki se nameravajo vpisati v orkestralno šolo za flavto, oboo, fagot, rog, trobento, pozavno, violo, čelo in naj pridejo v četrtek dne 29. t. m. pop. ob 3. uri k razdeljevanju ur pouka imenovanih instrumentov v sobo ravnateljstva konservatorija. Državna trgovska akademija v Ljubljani Prijave za vstop v abiturijenski tečaj se sprejemajo do 5. oktobra. Trgovska akademija je nameščena v poslopju tehniške srednje šole II. nadstr. levo (Aškerčeva ulica 9). — Ravnateljstvo, OrsanizficJfski vestnik. 9z strank«. Diskusijski večer bo danes ob 20. uri v bivši nemški šoli v Spodnji Šiški. Sodrugi iz Savinske doline, pozor! Okrožno tajništvo JSDS In KDZ v Celiu sklicuje na nedeljo dne 2. oktobra 1921. ob 9. uri v Šribarjevi gostilni v Sv. Petru v Savinski dolini konferenco JSDS In KDZ iz Sv. Pavla, Polzele, Rečice ob Paki, Zabukovce, Žalca, Petrovč in vseh drugih bližnjih krajev s sledečim dnevnim redom: 1. pomen organizacije, 2. občinska politika, 3. razno. Posebnega vabila na posameznike ali organizacije ne bomo pošiljali. To vabilo velja vsem našim zaupnikom. Brez strankine izkaznice nima nihče vstopa, tudi če je občinski odbornik, Tudi drugi člani naših organizacij imajo pravloo do udeležbe, če se Izkažejo s strankino izkaznico. Iz strok, organizacij«. Kovinarji pozor! Kovinarji v Karlov cu so v mezdnem gibanju. Naj nihče tja ne potuje, dokler t) mezdno gibanje ul končano. — Tajništvo O. D. K. v Ljubljani. Vestnik Svobode. Odbor delavske fcobraževalne zveze »Svoboda« v Prevaljah sklicuje izredni občni zbor za nedeljo dne 2. oktobra ob 15. uri v prostorih svoje »Čitalnice« ter vabi vse svoje člane k zanesljivi udeležbi. Na sporedu je izvolitev novih odbornikov, ker jih je nekaj odšlo. Na dnevnem r#lu je tudi predavanje »Zgodovina slovenskega naroda.« — Odbor. €ospod9rs!vo. Ceue hrvaški slanini v l Jubilanl. Ljubljanski magistrat poroča- Ker je bilo pomanjkanje slanine na ljubljanskem trgu, ki je trajalo 6 tednov, nevzdržno, se je kupi« lo v svrho orijentacije 40 prirna prašičev na državnem posestvu Belje v Baranji PO protekcijski ceni 48 K kg žive teže loco Belie. V Ljubljano dostavljeni so staii prašiči 52 K kg žive teže. Za poizkušajo se je zaklalo dva različna prašiča in uradno stehtalo. Prvi prašič je tehtal 199 kg žive teže; slanine je imel U2 kg, mesa pa 50 kg. Glava in parklji se računajo za delo. 2iv prašič je stal 10.348 K. Izkupiček za špeh in meso, ako bi se računal ves špeh po 75 K kg in meso po 38 K, ker se meso hrvaških prašičev predela večinoma za klobase in ima nižjo ceno, znaša 10.3GB kron. Drugi prašič je tehtal 151 kg žive teže; špeha je imel 85 kg, mesa 51 kg 2iv prašič Je stal 7852 K. Izkupiček za špeh in meso znaša 8313 K, ako se računa slanino po 75 K in meso po 33 K. Iz tega sledi, Oa ni mogoče razprodajati ločasno na ljubljanskem trgu težkih prašičev pod gornjimi cenami. L-, občinstvu v uiforma« eijo in svetujemo, da se sami prepričajo o klavnih rezultatih. Slanina domačih kranjskih prašičev, ki se plačujejo Po 39 in 35 K žive teže, stane 50 do 55 K kg. Posestnikom gline (Ilovice). Urad m pospeševanje obrti v Ljubljani naproša vse posestnike, na katerih zemljišču se nahaja finejša Ilovica, da mu to sporeče in če le mogoče, dopošljejo oziroma ob priliki donesejo tudi manjšo množino za vzorec. Na obrtni šoli bo vse doposlane gline preizkusil učitelj za keramiko glede njih uporabljivosti V Interesu vsakega posestnika gline je, da se radevolje odzove, da se more dognati kakovost in množina naših glin, od katerih se da na lahke ua-čio doseči lep zaslužek, posebno, ako bi bile sposobne za izvoz. — Vrednost ladij, katere je .Nemčija oddala. Reparacijska komisija ceni ladje, ki jih je Nemčija izročila do l. maja 192L na 745 milijonov ntark. Število ton teh ladij znaša skupaj 2,153.407. Meščanska šola v Tolminu. V šolskem letu 1921—22 se otvori drugi razred meščanske šole v Tolminu. — I;ašistovskl zločini v Italiji. V ne- deljo se je vršalo v Moli zborovanje socialistične stranke, na katerem je bil glavni govornik socialistični poslanec s. Di Vag-no. Po zborovanju je bil poslanec iz zasede ustreljen. Ranjenih je bilo tudi več drugih oseb, ker je bila proti poslancu vrže' na tudi ročna granata. Zločinci so člani lašistovske zveze. V celi barski pokrajini je bila V znak protesta proglašena splošna stavka. Bolestnega srca javljam v imenu svojem in sorodnikov svetu pretužno vest, da je moj iskreno ljubljeni, blagi mož, brat, stric, tast itd., gospod Avgust Debevec, gostilničar in poslovodja, v pondeljek, dne 26. t. m., ob 12. uri ponoči vsled silnih bolečin kot žrtev svojega vestnega dela v 52. letu svoje starosti izdihnil plemenito svojo dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika je v četrtek ob 8. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, dne 28. septembra 1921. Marija Debevec, žalujoča žena. “TRIBUNA« tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška c. 4, Zvonarska ulica št. 1. Naročajte „NAPREJ‘, Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov veletrski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslo vaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. P0LIRJI s prakso v betonu in vodnih zgradbah se takoj sprejmejo pri iii. LimA lliliaia. Ha usta i Ravnotam se sprejmejo ZIDARJI v trajno delo, tudi v akordu. Za stanovanje je skrbljeno. Dva Izveibana ključavničarska pomočnika s« takoj sprojmota v trajno delo Jos. Rebek, stavb, ključavničar, Ljubljana, Cankarjevo r abrelje 9. ■ŠHBfiBBBasaiPMnnnnnBneM Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje oddajo vseh težaških zidarskih, tesarskih in drugih profesijoni-stovskih del za zgradbo uradnega poslopja za inšpektorat drž. žel. v Ljubljani. Pravilno izpolnjene in kolekovane ponudbe je poslati v zaprtih in zapečatenih ovitkih do 15. oktobra na direkcijo drž. žel. v Zagrebu, odd. „D“, soba št. 67. Načrti in vsi pripomočki zamorejo se dobiti pri imenovani direkciji od 1. oktobra 1.1. dalje od 8. do 14. ure v sobi št. 77, I. nadstropje ali pa pri progovni akciji drž. žel. v Ljubljani, kjer se zamorejo poizvedeti ostali podatki. Natančneje v »Uradnem listu*4. 'zdajafelj: Ivan Mlinar, Tisk Učiteljske tiskarne v. Ljubljani. Odgovorni urednik; Maks Žagar,