Hr * Jj—» ilP POMIT (H«. W) AUiaOEUBP ET TU ACT OF POTOM* C «T. wra *»TH» POT OFFICE OF H»W T01K. M. T. By orthr of tit PnriM. A- B. Bmrleso«. T. M. b^'iEv-s GLAS NARODA j. t. lao«-^., ci. i«*.-.. 7.00 | List slovenskih delavcev v AmerikL "v ".«» ........." '" ~ _____________________________________. ____ _________________ ._ __H^gga——jj^^SSB^S I I. TELEFON: «76 CORTLANDT. Entered as Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y, vnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4637 CORTLANDT. NO. 212. - 4TBV. 212. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 9, 1920. — ČETRTEK, 9. SEPTEMBRA, 1920.4 VOLUME XXVm. — LETNIK XXVIIL POZDRAVLJENI DELEGATI J. S. K.J. Te dnt **e prieiif v tlticafru enajsta redna konvencija J. S K -T. Kdor pozna mulo pobli/je amci i^ko javnost ter prečita imena drb-fratev, mora nehote priti do zaključka, «1« so bila društva izbirčna pri izIm-H iti «1« mi ixbrala najboljše možje /a to velevažno Dve veliki nalogi čakata ena j-.tu konvencijo. Prva je solvent-iMMt, ilni^a je združi lev. <«U»ie prvega ko* tudi dntf^fa vprašanja so že izrekli člani *voj»- mn»-oje. Zavedajoč se dob"-«?, ki jih jim j" izkazala Jednota v dolgih le-1 j ki svojega obstanka, -o pripravljeni žrtvovati vse, da se povspne na trdno podlago ter zadati vsem zahtevam oblasti. Kdor je eital vtpod Indue nasvete, ve, da se Jednoti ni treba I nt i propada, ampak, da rai4a m postala ena najmočnejših naših ottranizaeij iz moMsvt.tfs vzroka, ker ima v svojem okrilju zavedne < luitf nt ker ima v -vo.u m vodstvu sj»osobne. može. O združitvi se ho vnela velika debata. Dve stranki sta, obe po-it.iu, brez najmanjše settee zshrhtnosti. Prva v nil sMij ide«! v združitvi vseh slovenskih podpornih orga luzaeij \ Ameriki v mofročuo Jednoto, ki bo v vsakem slučaju si p u rno zavetišče vsakcyi. člana. I>rttgi si* pa 7a nič na svetu noT»jo ločiti od svoje priljubljene lastnin**, menja aa večkrat nepriča* kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eena vna prej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poelani denar doap« ▼ roka. ■ nI bmaVSl*1 ******* 99 p""*tl1 Mm9* Mtr' i* ** Tvrdka Frank Sakseff, ^^^^ mL, Vow York. M. T- ^ * • & u 9 i ' ^ k.. __EDINI SIN GENEEALA WEAN0LA InAlvUrLUVnA oLUtoA DO SAN FRANCISCO Včeraj, to je 8. septembra, se je pričela poštna zračna zveza med San Franciscom in New Yorkom. Curtis Field, T., i., 8. sept. —I Tmnxkontirientalna letalna služba tnetl Xew Voikom in San Fran-' tiseom se je pričela včeraj z ju-' truj Xeko De Haviland lelalo. ki1 j" imelo na krovu 400 funtov po-' jhte ali nekako 16.000 pisem, je otl-i j plulo malo pred sedmo uro zjutraj od tukaj. Pilot je Radolph' Pap-e iz Washinfrtona, I). <*. Pole-1 tel je sam in prvikrat se bo usta-' vil v Clevelatidit. Drugo poštno letalo, ki ima na krovu nekako 15,000 pisem, je od-' letelo nekoliko pozneje in sicer v j t hieago. Pilot je bil William Hop-' son Tudi dosti te pošte je name-' li.icne v Sati Francisco, a se jo bo' opravilo iz Chicago naprej z dru-' jeimi letali ali pa z vlaki. Le malo 1J in 1 i se je nahajalo na |b«alnem polju, ko je vršil pilot Pape zadnje priprave za svoj polet. — OBLEKE IZ PAPIRJA 15 CENTOV. Washington, D. C., 8. sept. _ V trgovskem department u so bile v.-traj razstavljene obleke iz pa-! Ipirja r družbi drugih predmetov j i/ papirja, ki so bili izgotovljeni' v avstrijskih tvornieah. Pozneje bo eela razstava izročena ameri-' šk»m tvorničarjem v pre^cjv,. Razstava vključuje delavsko o ' l leko, namizne prte. ovratnike in man»ete ter stenske okraske. Oble j ta iz papirja stane 32 kron kar ziUiia v ameriškem denarju neka-1 ».o 15 eentov. \eka nadaljna ta-' i; i h oblek stane 120 kron ali 55 eentov v ameriškem denarju Soglasno z izjavo državnih u-radnikov je te obleke mogoče prati. PARNHC " BELVEDERE' k; je bil določen, da bo odplul 21. septembra, odpluje že 18. aep-tembra. Kdor želi potovati s tem par-nikom, naj se takoj prijavi ter naj potem uredi svoj odhod tako, da je pri nga v sredo, 15. septembra. ____Frank Satov. PREPOVED UVOZA RIŽA NA GUBO -redsednik Menocal ja prepove-Ju uvoz riža na Cubo, dokler ne bo uravnan spor z Amerikanci. Havana, Cuba. 8. septembra. •— Predsednik Menoeal je iztlal včeraj dekret, r; katerim se prepove-t hi je uvoz riža do 1. januarja J 921. razven na temelju vladnega dovoljenja. Ta korak je bil storjen Kol sredstvo, da se najde rešitev r.i finančni problem, ki je nastal stud eubanskimi importerji in ameriškimi eksporterji riža, kajti r rvi niso hoteli po padeu eene ri->a na tr?u izpolniti kontraktov, likajoč i h se 25 do 30 milijonov dolarjev vrednosti žita. Dekret daje cnbaufikim konzu-y lom in konzularnim agentom na-' otlila, da ne smejo vizirati ekspor tacijskih tlokumentov. razven če i>i dobili po kablu ofieijelno sporočilo, naj storijo to. NA MOKREM TIKETU Chicago, Ili.. 8. septembra. — Župan Edvard Woodruf iz Peori-je, ki vodi kampanjo v republikanskih primarnih volitvah za go-vornersko nominacijo, je imel vče-v Chieagu svoj prvi govor, v Latt rem je rekel, da je za pivo in uhka vina. Izjavil je: — Narod Združenih držav ne soglaša z narodno prohibieijo. Zmernost je rešitev t epa velikega problema. Teli stroj zvezne vlade je bil neprimeren, da se eelo prič-i e z izvajanjem tega amend-menta. — Skozi petnajst mesecev smo bili pri.-a splošnemu omalovaževanju te narodne postave. Jaz sem proti izdelovanju pijače z veliko alkohol ično vsebino. Mislim, da je celi ameriški narod teh misli. Sem pn za prodajo piva, lahkih vin in drugih piač z majhno alkoholično vsebino. PARNIK "REGINA" odpluje dna 6. oktobra Vožnja do Trsta všteval vojni da- 'vek, stane samo $93.50. Kdor želi potovati s tem parni-kom. naj nam takoj piše za pojasnilo. Tvrtka Frank flakaar, USPEH MOKRACEV V DRŽAVI WISCONSIN Nasprotniki splošne suše v Ame-rki so dobili dosti glas o / v Wis-ccnsinu. Moses je najbri zmagal. Milwaukee, Wis. 8 -epten.bra. ivt.t Vel ko pr«*Neneč< u je 7 , šle\il-| ie politike je prišlo dan.*s /jnrraj foročilo, tla je pri \'čera.iš".v> nri-! p>arnih volitvah dobil .lohn lT.j Blaine, republikanski kandidat za fovernersko mesto ter član proti-':bo Irske, se glasi gledi z v skr->eh glede njega ter sa njegovim oiodnikom prepovedali govoriti njim. MILIJONI V PRODAJANJU ŽGANIH PIJAČ. Detroit, Mich., 8. septembra. — 'obički, ki znašajo na milijone tolarjev, prihajajo v žepe preku->ovalcem žganja, ki operirajo med 'anado ter Detroit okrajem. Ta-o izjavljajo ameriški in canadski urinski uradniki. V nekaterih ^rogih sei zjavlja, da bodo znašali iobički teh Lupcev do 100 milijo-;ov dolarjev. Pripoveduje se številne povesti ' premoženjih katera so napravili judje preko noči in o trgovcih, ki »bsegajo male ' kanadske farmer ke dečke ter velike kombinacije, :i prevažajo žganje kar v celih elikih čolnih. Prohibicijski unradniki so zelo »virani v svojem delu, ker jim nanjka motornih čolnov. Glasi se, la je skoro temogoče zaslediti ti-lotapcev z žganjem, že nimajo o-»lasti na razpolago zelo hitrih čol-»ov, ICEHlSKTM DIPLOMATOM SO ZVlftALI PLAČO. Mexico City, Mehika, 6. sept. — » lada je sklenila z ozirom na ne-»restano rastoče življenske stroi-ce zvišati diplomatičnim za-itopnikom v inozemstva plače za »etdeaet odstotkov. Vse diplomatične odloke bo za- naprej podpisoval zunanji mini-,ste ne pa predsednik, koL je to •dosedaj godilo. i OSEMDESET HABSBUK7u»T GV MORA DELATI. Ženeva, Švica, 8. septembra. — Osemdeset članov habsburške dru-.iine se nahaja v velikih stiskah, jkot je sporočila danes nekemu ob jiskovalcu prejšnja avstrijska cc-se:sta Žita v Pranginsu, kjer živi s svojim možem, prednjim cesarjem Karolom. Gre predvs- m za nadvojvode in nadvojvoduije stranskih panog prejšnje c-sar.ske družine. Njih redni dohodi:- so l ili ustavljpni in tudi drugače so iineli velike izgube vsled padanja v alute. Izgnanci to prisiljeni sprejeti službe da morejo živeti. Tako so postale številne prejšnje nadvoj-vodinje governante. Nadvojvodi so dobili službe kot knjigovodji in tako dalje. (Res sreča je opoteka, a zadnji čas je, da se je lotila tudi i a zalega poštenega dela in pro-dneiranja, mesto da živi še nadalje na stroške "svojih ljubih narodov".) DENARNE POftlLJATVE V ISTRO, NA OORliKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gorilkem in tudi na Notranjskem, po oaemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi V£enj smo računali sa pošilja^ trt italjanskik lir po sledečih eenah; 60 lir----| 2.80 100 lir____S 5.20 300 lir . • mjg $15.00 500 lir .... $36.00 } ' 1000 lir____$48.00 Vrednost denarju sedaj ni staU na, menja se večkrat nepričako« vano; iz tega razloga nam ni mo* * goče podati mtmftii eene vna* prej. Mi računamo po esal Istega dne, ko nam poaleni denar doepe M roka. Denar nam Je podati najbolj po mmtmtrn Postal Money Ordar. aH i Vow M Saak DraJL Tndto Prank lajliir, 1 /GLAS NAHODA" —- TVLOVE NI AN DAILY? Ot«M« and Published toy *" ~ _ A KLOVXmO PUBLISHING COMPUTT (a corporation) tAKUB, »i M I« ill___LOUlt »CNCDIK. Te—UWW PlMW of »mmtn—m tU t h« Corporation an« Address«« of Abo«« Oftlelorai __ Cortlandt Stroot. Borough of Manhattan, Naw York City. N. V. ~-——.- z __ "Q«aa Naroda- Izhaja vaak dan tcvsstnil nodolj In praznikov. .................... — ■ , —— f. Ca ooia loto valja Hat aa AmarCka fa Naw York mm colo lota tTM M Canada ••.«• « pel lata 13-60 " Xa pol lata «00 Za Inozamstvo za cclo lato »T.00 Mm Catrt lata_rUM^___zrn pol lata_>3.50 OLAI NAHODA J (Votes af Mm PmpI«) j laau>i mry day axcapt Sunday* and Hdtttyi _du t>ac rf pt I on yaarly >MQ_ r-Ad«a»tlaawant ajuaimat-j Daedal braa podptaa to aaotmootl aa na prlob^ajofo. Denar noj aa Wa»trroU podOJatl •a Mmm? Order. Pri spremembi kraja nai«rrftilko» pretimo, da aa UUB tadl pr«Ji- j aja bivališč« naznani, da bltrojo najdrmu naslovnika. OLAI NARODA m Cartlandt Ptraat. Porou«n of Manhattan. Naw York. Hk Y. 2 _____ Talapkono: Cortlandt f*7d j. Uniforma ni vse. «« —-- . L Nekemu angleškemu časnikarskemu poročevalcu no pred krat-i t kini i»<|j^f\iki dovoli! priti v Kupijo ter preštudirati tanaošnje raz |l uiere, j r Kakorlntro je pnAeJ |»rek<» mej» .j« im»*I priliko opazovati bolj- »i M-viako armado to je kavah rij>»ke !u infanterijvke polke. js Ju kar je vid« lt je *ilno začudilo in prese netilo. Jn Veliko vojakov ni sploh nosilo nobene uniforme, nekateri samo č j on»i m* / i le k»»s,- uniforme, \sc je hi*» [lomenatio med seboj, zavito v v razne eunje in eape. In temu por«»čr> alt-ti ni utkukor šlo v glavo. da bi bilo mogoče i k irj ia»-siiiii i, !»-j vojaško ii»-izve/baui sili, poraziti dobro uniformira • < ne n'tr ter do*»e,'i take zmage. I .Miti.ik v,- ni velik** u<-il Niti uajpriprostejše rewiiee ne ve, nam is jda uniforma ne n.ipravlja vojaka ! i. K.iksim armado « gnal Napoleon seboj 1 Staree in dečke, s pu hkami in kosami. t Iti mi nismo pozabili borileev /a svobodo v Valley Korget, ki so 11: Pii«ni |»r«*~tajali najhujše bojne težkoče ter no slednjič : f dobro dr cipliiiiraiit- in dobro uniformirane angleške vojake pognali ,o iz dežele. .1 Tudi borib i južnih držav pod mi neralom Lee jem niso bili kon-jl eem vojne ».podobni /a go-.poduki salon. l>an* - i Lr rs pa v i'd i jo vojake k zmatri le ideali, ki navdušujejo liorilce ter ust var le jajo vojno navdušenje. j i V boljnev kom n«* manjka ničesar drugega kot sama uniforma. >\ so lab k o v v ozirili zadovoljni. ;s * F 0 zunanji politiki in dunavski federacijiI -'— i1 Gospodarske razmere v »lugosla\iji so v prvi vrsti zaraditega ta- 1 ko iti konsolidirane, k r belgrajska \ lada doslej še ni imela nikdar 1 |»i»d o.'iiii i » b- dr/a\«- Srlu vidijo ttel^rad, Hrvati >^i>rreb in Slo ' vrnci pa s«- Ljubljane, oziroma Slovenije ne. S t»-jra stališča tudij^ \ < m 11 jo \s»- t, nifš«'un>ke strankf. ki s» dr v vladali svojo politiko, ki ' je prav /arad11 itiu.ihn*ira obzorja postala v splošnem osebna. (V je na s« ver »zahodu Balkana trsiiovala nova država, bi bila ' najprej naša dolinost, da jo pre«_'led»mo, preštudiramo in s«* uveri 1 ^ ino t) njenih go^fuxbi! ,ko politi< nih predpogojih. .Jugoslavija agrarna dr/a\a. to >mo že « uli inšteiokrat. m ker je agrarna država.'1 bo dosli žita, mleka in medu. To je vsa modrost, ki nam jo vedno pri-1, povedujej«, a kljub t«mu opažamo, da stvar trre iiekajn narobe. Pri j' na s imamo n* kaj industrij«, a ta propada. Vedno več delavcev je'k brej kruha. l'ra\ uiu« '.ro indirstrijskiti izdelkov nam manjka, nima-] ino sladkorja, iiili so'i, ne obb-ke m še eelo vrsto druyih življenj-j ^di potreb»eui ki jih pa potrebujemo. Na industrijo, surovine, prav : ^ ude e ne misli \ nas državi in tudi na to nc, kako bi sc prišlo v.kup-1 < ij-ko zvezo z mo/enist\oia. Nav ili so eariuo in ta naj sanira pač valuto in žepe našim '.tajratinom m špekulantom, ne pa lačne /elcKico:1 in na^o ljudstvo, i 1'ae sklepajo \ 1>« Lf radii vojaške konvencije in izvozne poin'(Hl-j. b<-. ki se pa ne ozirajo na potrebe. Podajali so se na vse strani, a i'' sklenili umu muo^o. ki-r ne čutijo osebno |M»trel»e. \ s* kakor pa -»t\ar ni tako enostavna. Država je agrarna, a s temi še ni je sijajna bodcrjrOst r.airotov Ijena. 1> hoče država gospodar !' 'ko kaj šteti m dvigniti, potem j,- pa <• nje prva naloga, da sklene Ir d«>bre »Mirneje 0«.. li. Te \ ol je pa pri 11 a s ni. live leti že vlačimo ta državni vid, vendnr se niao izvedli s sosednjimi državami nikak * ni obst/neji dogovori; kl» njene pi»godite so s^ likale le posameznih 1 naročil, ki morila m sejo prekupeeui nekaj lepega dobička, a celota uitna nič ali le malo od \scga tega. x Zaradi tejra pravimo in zelo na^lašamo, da je nujno (Kitrebuo. A da se osnuj« ob Duuavu zvez« držav, da bo druga drugo izpopolnjeval« in rep reze« tiral ti f.'"sl"*d" i-ko precej veliko enoto, d oči m so danes te državice ob Thuiavu le slabiči, ki se sauii od sebe ne morejo razvijati ne ffo*p*xUrsko in v svoji bedi tudi ne politično. <»osjnotarsko s«- torej mora .lujroslavija nasloniti na svoje sosede, v prvi vrsti na twie v dunavski dolini, ker je ta kompleks neka naravna celota. I Poleg tejra pa mora imeti na Adriji naša država, še bolj pa du- > navska zveza prost izhod na morje. Kes je, da klerikalna buržoazija * propajrira to misel. MI to nas ne sme strašiti, ker gospodarski raz- ' voj Jugoslavije je odviv.-n v največji meri od podunavske zveze in -°d i/h'tda na Adrijo. To si« dva predpogoja zunanje politične vred- ^ nosti. Kuako važna ie pa tudi notranja ureditev, ki bo mogoča tudi 1 šele trda j, če pridejo resui ljudje ua krmilo države. i . I;. ] N> poka'i Ijtiden,. da si drugačen od njih. ne povej jim nikar, 3 treboval, kajti, kot je sam i 1 r povedal, je imel dve ieni, eno v K ansa so i® drugo v NWiseonsinit ] 8 tretjo je bil aaročen in % četrto je živel. i t t Laski načrt za rešitev jadranskega vprašanja. \ * " Po laškem časopisju se je raznesla vest, ki jo je baje dobila 'Nuova Stampa" iz Belgrada. češ, da je jugoslovanski minister za umanje stvari, dr. Truinbie, tekom spajske konference skušal dose-♦i obnovitev neposrednih pogajanj med" .Jugoslavijo in Italijo v svr-io rešitve jadranskega vprašanja, "ta pa je italjanski minister za zu-lanje zadeve conte bforza. odklonit pogajanja. Rimska "Tribuna** je takoj naslednji dati objavila očividno s pristojne strani priliaja-iočo izjavo, da vest o odklonitvi neposrednih pogajanj med Jugosla-' i jo in Italijo nikakor ne odgovarja resiiiei. Z druge strani pa se ?opet poroča, da se je dr. Trumbič obrnil na vrhovni svet mirovne t on fe renče, ila bi se sklicala posebna konferenca v svbrho rešitve jadranskega vprašanja. Kakor >•* poroča iz Rima. se v nekaterih rimskih krofih sina ta ra ta vest za vrjetno, toda ti kri^gi menijo, da ta zahteva ni j>riš!n o pravem časnn, češ. tla ima vrhovni svet mirovne t on fe renče sedaj druge važne stvari na dnevnem redu. V ostalem :>a da >e jadransko vprašanje, ki zanima predvsem Italijo, ne more jbravnavati na tak način, kot kako tešinsko ali alandsko vprašanje. Rimsko poročilo zaključuje z besedami: "In Italiji se niti ne mudi '.a pogajanja". Ali se Italiji v resnici ne mudi za pogajanja o jadranskem vprašanju o tem bi se dalo govoriti precej kajti če je katera državna po-rebna ureditve znotraj in zunaj, je gotovo Italija prva. ki jo naj-r»olj t išči ta potreba, in da se v italj iiiskih političnih krogih venomer razpravlja o ureditvi jadranskega vprašanja, je najboljši dokaz ta. ia je najti dauzadnem v italjan^kcm časopisju izjave in mnenja razlili strank in politiko^', kako naj bi si stvar rešila, da bi več koristila iu manj škodovala Italiji. Tako imamo n. pr. v prav zadnjem asu na razpolago izjavo nekega uglednega poslanca stranke obno-k e. tirore se jadranslie*ra vprašanja Laška zbornica ie namreč spr-jela izpreinembo poslovnika, po rtatereci se namesto dosedanjih "zbomičnili urad«»v" ("uffici della aitie-a"). ki v;i imeli nalogo prerešetavati zbornici predložene pred • •ge, uvajajo odseki, v katere pošiljajo zbornične stranke svoje za »topnike so raznieruo >ttvilo poslancev, ki jih štejejo. V ta namen morajo poslanci sedaj podati izjavo, h kateri stranki pripadajo. Ta ko se je liiolitti izjavil za liebralno-demokratsko stranko. Poslanci. K.i ne podajo izjave o pripadu.isti h kaki stranki, tvore takoimenova-iio "mešano -knpino". < »b priliki te «-predelitve je torej neki utrl eden [jo^lanec "stranke obnove", za katero se pričakuje, d časa do časa vezala > reform i stično sooijalno-demokratsko in naj »rž tudi radikalno st.-fitiko. potlal nasledil^ izjavo o stališču stran ke giede ua jadransko vprašanje: "Rešitev jadraskega vprašatija se mora iskati uporabljajo«- Ion ionski dogovor kot podlago za pogajanja in kot jamstvo za dosetr« -podaj oznaeenih dosežkov, (ilede icškega vprašanja stoji stranka "/bnove na stališču, da j» edina rešitev aiieksija mesta in njegovega pristanišča. Stranka smatra za potrebno, tla se reška skladišča in iclike železniške žile. ki neposredno vežejo n ško in tržaško pri danišče z ozemlji bivše avstro ogrske monarh ie, izroče v zadružno upravo, v kateri naj l«i bili sorazmerno udeleženi sami sosednji, ne posredno interesirani narodi in ki naj bi izključevala umetno konkurenco meti reškim in dalmatinskimi pristanišči. V dalmatinskem iprašanju je potrebno zagotoviti Za:iru enak položaj kot Reki in ? neposrednimi dogovori med Italijo in Jugoslavijo, katerih izvrševanje tiaj bi nadziralo .-talno razsodišče, v katerem bi bili obe strani fnako zastopani, naj bi se zajamčilc naravne pravice in enakoprav no^t Italjanom v Spli»i<. ibeniku. Trogiru in Krku. Z obojestranski [iogotlbo tiaj se zagotovi vsakemu državljanu, ti sc izjavi za Italija na ali Slovana, na t"j ali oni strani nove meje, enakopravnost iti svoboda narodne kulture. Jadran naj se pouevtrali, izvzemši vhod in naj se priklopijo Italiji ot »ki. ki so potrebni za zavarovanje ita Ijaiiske obali iu Zadra, če bi ^e tie izpolnjevala nevtralizacijska po L'odba. Stranka stoji na stališču, tla bi bilo treba obsoditi kot naspro lujočo stvari miru, pravu narodov, razlogom vojne in življenjskim koristim Italije vsako smernico italjanske zunanje politike, ki h da na neposredno sodelovanja pri kateremkoli poizktisti na uposta utev Avstro-Ogrske". Za beležit jem to Javo, ket potiaja nekatere nove misli, ki jil i'os.lej še ni bilo na dnevnem redu, kakor n. pr. ono o zadružni upra vi v Trst in Reko vodečih železnic s strani neposredno interesirani! narodov. Preko Jugoslavije v Trst in Reko vodeče železnice, tore; jeseniško, gorenjsko progo, južno železnico in progo Reka—Zagreb—Madžarska naj bi upravljala nekaka železniška zadruga, v ka teri naj bi bila zastopana seveda predvsem Italija, potem pa tutli Avstrija in Madžarska, morda t tuli Čeito-Slovaška. V kakšnem razmer ju bi bila neki udeležena Jugoslavija? — Priklopitev Zadra Italij ni nič novega, a naravnost sijajno pa je pouevttaljenje vsega Jadra na, izvzemši vhod. To ne pomeni ni"- drugega, kot da Jugoslavija tu Ki smela imeti v Jadranu nikakršne pomorske, tla, niti obrežne ob rambne sile. doeim pa naj bi Italija imela vso pravico zapiranja vho ila v .Jadransko morje i si naj bi poleg tega še dobila vse tiste otoke \ Jadranskem morju, ki bi jih smatrala potrebne za varstvo svoje la>t ne obali iu Zatira. 0-,t izjave o politični smsmici na upostavo Av »tro-Oerske je v svojem bistvu nai>*rjena pač proti Francoski, ka teri v Iti.liji prav radi pripisujejo podpiranje stremljenj po uposta vi A vstro-Ogrske. Ali ubija meso Eskime? Eskimi v Alaski izginjajo vedno bolj in bolj. Eskimi so vajeni živeti od mesa in rib in vegetarci so trdili, tla vodi ta dijeta k počasnemu uničenju njih plemena. Na to trditev pa ogovarja Burtli Connell- tla se vzdržujejo arktični Eskimi, ki niso prišli v stik z belimi ljudmi, da so zdravi in telesno močni ob dijeti, ki obstaja izključno iz mesa. Wopadanje Eskimov v Alaski pripisuje boleznim belih plemen in mešani dijeti belega človeka. V nekem pogovoru glede tega predmeta je izjavil Steffanson, slavni arktični raziskovalec, da nima izključna mesna dijeta nikakih nedostatkov, katere se ji navadno pripisuje in da človek lahko dol£fc> in dobro živi izključno od mesa. Temu ugotovilu pa nasprotuje Alfred McCann v nekem sledečem Članku. Pravi, da sicer človek lahko dolgo časa živi izključno od svežega mesa« da pa bi pomenja- lo za civiliziranega človeka naravnost tragedijo, če bi se oprijel takega načina življenja. MeConnell je bil preje vegetarec, a je iz-premenil svoje nazore, potem ko je služil kot član Stefanssonove arktične ekspedicije. Skušal je pojasniti stvar z neprstranskega stališča ter piše v tem oziru: — Ko sem se mudil v arktičnih krajih, sem našel, da moram popolnoma izpremeniti svoje nazore glede regtarstva, zavživanja mesa ter vzrokov velike umrljivosti med Eskimi. Tako sem bil naprimer prepričan, da ne more človek- ki živi izključno od mesa, trajno zdra. Pozneje sem se sestal s številnimi belimi ljudmi ter jih študiral. Živeli so na severu dvanajst do petnajst let ter zavživali izključno ali skoro izključno meso, ne da bi bili kedaj resno bolni. I>va moža, ki sta storila to, sta bila Stefansson sam in Storker Peter Zgaga Skaza končuje uvodni članek v zoadnji Edinosti takole: "Velika je nevarnost pri stranki in organizaciji, ko pride na po-vrt je, če se ji vrinejo kot voditelji koritarji, ki nimajo vesti, ki niso prepričanja strauke, katerim ni stvar nič, niso načela nič, katerim je pa samo mar, kako bodo sami' febi velike plače in mastne službi-1 ce si zagotovili. Kdo more reči, da' ni pri nas enako?** * v Prijatelj, izborno si se opisal, i Pri vas je ravno tako. Notranji nemiri v Italiji. Deloma so vulkaničnega, tlelo-j t:ia političnega značaja. * Pa naj kdo reče, da ni tako: Mir rodi bogastvo; bogastvo rodi ošabnost; ošabnost rodi vojno; vojna rodi revščino; revščina rodi ponižnost; ponižnost iodi mir: mir roti i bogastvo itd. * * • Pri obedu je neki slavni diplo- j mat že vtretjič vzel telečje možgane Ko ga je njegov soseda malo začudeno pogledala, se je takole oprostil : — Možgani so moja slabost, o- prostite, inadama. * * * 1 Nekatere tovarne so začele izdelovati svetilni plin iz slame. Politiki dobavljajo surovine: — prazno slamo mlatijo. * * * Te dni sera bil na morski obali. In sestal sera se s čudovito le po deldieo. katero sem bil že sre čal nekoč v življenju. — Ali ste se že kopali, gospodična.' — sem jo vprašal. — 1 >a. — Pa se vam ne pozna. — Kaj Mislite s tem? — me vpraša osorno. — No. če bi rekel, da se vam pozna, bi ne bilo posebno uljudno. # * * i 'utlni, čudni časi so zavladali v tej deželi. Zadnjič je šel močan človek de-i.- iskat. — Koliko plače pa zahtevate? - - ga je vprašal gospodar. — Toliko, da bom mogel živeti — je odvrnil delavec. — Na. toliko vam pa ne morem — se je glasil odgovor. f * ^ I.andlordi niso tako zadovoljni L'tt bi morali biti. Najemnine za gradove v zraku nr morejo povišati. * Pameten človek pravi: dvakrat dve je štiri. I metnik pravi: dvakrat dve je tri. Optimist pravi: dvakrat dve je pc-t. Nihilist pa: dvakrat dve je nič. * * Poznani zakonski par, ki ima osem otrok. Najstarejši fant jesta r osem let, torej je bil vsako leto eden. Zadnjič je pa oče nenadoma /bolel. Pri oknih so spustili zave -'*, v sobi je tlišalo po zdravilih, v riši je vladal mir in pokoj. Pa pritle najstarejši fant domov iu pravi; — Kje pa je oče T — Pst — pravi mati skrivnostno — bolan je. — Take stvari so mi že znane — odvrne fant — kaj pa ima : fanta ali punco? Storkersen, njegov navigacijski častnik,.. — Našel sem- ela je mogoče izpreinembo v podnebju završiti brez težave in da je mogoče izpre-meniti dijeto tako počasi, da se tega skor one opazi. Kakorhitro sprejme človek mesno dijeto, ne pozdravi z veseljem povratka k civilizirani dijeti. Potem ko je bil nekaj časa zopet v civilizaciji, pozdravi ponavadi z veseljem po-vratek k mesni dijeti. To so izkusili vsi člani ekspedicije. — Mr. MeCann je v svojem članku navedel podatke zdravnika javnega zdravstvenega urada, ki je prciskal razmere med Eskimi v Alaski in ki je prišel do sklepa, da bo v šestdesetih ali sedemdesetih letih jetika iztrebila ta narod. Bil je očividno mnenja, da je cavživanje mesa odgovorno za to dejstvo. Dejanski pa bi ne bilo mogoče dobiti takih podatkov od Eskimov- ki žive edinole od mesa, kot ( je izjavil dr. Jennes, ki jih je stu-l, iliral eno eelo leto ter rekel, da je'. |o najbolj zdravo primitivno pleme kar jih je videl na celem svetu. Med njimi ni nobenega znaka bo- , lezni belega človeka m v onem ostrem podnebju dosežejo starost' 75 let ali še več. Izmed štirih glavnfli faktorjev velike umrljivosti Eskimov, — ošpic, tuberkuloze, alkoholizma iu influence. — stoji tuberkuloza na drugem mestu- čeprav je m najti med neciviliziranimi Eskimi. Največ smrtnih slučajev vsled jetike se pojavi v krajih, kjer žive Eskimi v hišah belih ljudi in tir. Jennes pripisuje večino teli smrti slabo veiitiliranim in pregorkim stanovanjem belih. Ta Tiolezen je veliko bolj smrtonosna med primitivnimi plemeni kot pa meel nami iu Eskimi ne vedo, da edino zdravilo zveži zrak ter življenje na prostem. Pomanjkanje vsake sa-nitacije ni imelo nikakih zlih po sledic, ko so podrli svoje zimske snežene hiše vsakih par tednov ter postavili nove iu ko so poleti prestavljali svoje šotore «>,1 mesta do mesta. Bacili jetike se niso mogli vgneziliti v taboriščih teh nomad-1 skih narodov. Sedaj pa. ko stanu-j jejo v hišah belih ljudi, zbole na jetiki ter širijo bolezen tudi meti druge. Z ozire.m na dijeto navaja Me Connell Stefanssona, ki omenja ta-kozvane plavn-lase Eskime, krtte re je našel leta 1910. Ti Eskimi se niso brigali niti za en posaiue-| zn tlel civilizirane .lijete. Sbul-j korja nisi> marali- a s«, sc jra kina ! !u privadili. Naučili s,- zavži-' vati juhe iz sočivaja. a za sadje iii-1 so imeli nobenega okusa. Tudi zaj krompir sc niso brigali. Stefans-* soil pravi v nadaljem: —- Konstipacija je bila nepoznana meti temi Eskimi in to kljub] dejstvu, tla je obstajala njih dijeta izključno z mesa In rib. Seveda so imeli navado zavžiti pri vsa-kt •m obedu gotovo množino ribjega olja. Ti domačini niso hoteli ničesar slišati o zelenjavi ali sočiv-ju, a kar je še bolj čudno, tudi člani ekspedicije so leto za letom manj pogrešali sočivje ter konc-čno lahko izhajali brez njega. V prvem letu stroge mesne dijetc so seveda nekoliko pogrešali kruh. sladkor, krompir in slično- a pozneje niso z veseljem pozdravili j povratka k civilizirani dijeti. Eskimi ali katerikoli drug narod ne more trajno živeti od dijete suhega mesa. Tej navadi se še najbolj približujejo severni Indijanci ter je ugotovljeno dejstvo, da pogosto stradajo, če se preživljajo izključim s suhim mesom kot naprimer onim zajca, t V bi mogli dobiti masi. bi bili dobro rejeni. Stefansson je našel- ua petnajst funtov suhega mesa ne severu komaj zadostuje, tla sc uteči glad. da pa zadostujejo trije "unti suhega mesa, če sc elotJa pol funta maščobe. — Ena mojih glavnTii teorij v času, ko sem bil vegetarec, je bila, tla je meso mogoče dobro za kovače in dru^e. ki trdo delajo-. sept. Danes se vrše po celi Braziliji volitve za podprtlesednika. ki bi stopil na mesto pokojnega Delfina , Moriere, kateri je umrl meseca l januarja. Senator Buenos do Piava jo edini kandidat. NESREČA V DENVERJU. Denver, Colo.. 6. septembra. — J'ri neki železniški nesreči v (»lobe-ville, predmestju Denverja, je bilo usmrčenih pet omlJi*tH> ne rant* samo totiak. ampak koruza, bom- baJI. pSenlca. oves. rf. krompir, »ploh vsi pridelki, vrtna, irlenjtva In KadJ*. kakoržnemn imo vaj*ni Jugoslovani. TamoAnji farmarji pridelajo povprečno Od $«00 do fl500 čistega na aker. fritajtt naite oglase V r__________trLiAS NAKOPA, 9. SEPT. 1920 MJ JUH © IITOlliKE JEDHITI VIT1XOVUZH4 LETA UN. GLAV*I USAD ELY, MOT. IHKORPORIRAHA LETA MOO. PMOsaOaifc: HIHilL BOVAHiSft. Bok »i, OnaoMi^ F*. PwtpradMd.: LOCU BAUHT, B«K UM. hu !•«>«, Lonta, a rajBd: J06EP9 FIRHI—, By. iitttfAjaik: O BO. L. BB0S30R. By, lU^Ljnlk nr1ip)tfinni —iff; LOO U OCMrnCUXX Solid*. Oato. Jr. J (ML GRAHBK, Ml K Oftto •UM ft, Plttabarc*. P«. i o hm sooti, mtj, m—ni IlNTMONT MOtl M41 Amm M. Ha Chicago, IIL I VAM TAAOOA, «19» NtlnM Alfa?, ntttbargh. Pa. »UGOB I. rOBDNTA, Bos 17«, » IMtaoBd, Waafe. LBONAJtO BLiBODRIK, I« Ml m, MJMMML jobm fiDPNiK. a. a ®« aa. ima Pa. JOHN PLAuSTjr^SStfc Aft, * I um il, MSca. JOHN MOVBRN, 82*-2nd Afft, DtiMI MATT. POGO&BLQ, I W. Megla« Bt Otiv—a. m. BUDOLT PB&OAH, ttat Ml Oni Arama, Cleveland, Oblo, IBANK fiKBA BBO, o»-erilnic se torej ne more uradno upoštevati. Vsa taka društva smo opozorili na pravila iu prilika je dana za zadostiti pravilom. Veliko pritožb je čez pravila, ker se zahteva, da mora fciti delegat ameriški državljan. Tudi meni se zdi, da se z dotieno točko krati pravico članstvu, toda dokler imamo taka pravila, jih moramo upoštevati. Postave, oziroma pravila moramo spolnjevati, dokler so ista v veljavi, potem pa naj bodo slaba ali dobra. Z bratskim pozdravom Joccph Piahler, gL tajnik. NAZNANILO. Cenjenim glavnini uradnikom delegatom in delegatinjam enajste redne konvencije J. S. K. J. se tem potoni naznanja in se jili prosi, da naj vpoštevajo sledeče naznanilo: Prihod delegatov in delegat in j na postaje bo 12. septembra zjutraj. Na postaji Vas bodo čakali naši člani. Da jih boste poznali, bo \sak i mrl na prsih znamko, si. trobojnieo. Odbor Vas spremi , Minn. Umrl dne 21. junija 1920. Vzrok smrti: Brights Disease. Zavarovan je'bil za $1000.00. Pristopil k Jed-noti dne 18. julija 189S. Umrl! brat, Bartol Jerala, eert, št. 2815, član društva Marija Zvezda št. 32, Black Diamond, Wash. Umrl dne 15. junija 1920. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jedno-ti dne 10. julija 1904. Umrli brat Max Sajatovieh, eert. št. 12712, član društva ' Sokol", št. 38. Pueblo, Colo. Umrl dne 15. julija 1920. Vzrok smrti: vnetje ledvic. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti dne 21. februarja 1910. Umrli brat, Anton Barbich, eert. št. 4015, član drnštva "Sokol", št. 38, Pueblo, Colo. Umrl dne 4. julija 1920. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti dne 15. septembra 1904. Umrli brat. Frank K or če, eert. št. 4497, član društva sv. Jožefa, št. 53, Little Falls N. Y. Umrl dne 16. julija 1920. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000.00 Pristopil k Jednoti dne 25. januarja 1906. Umrli brat, Frank Masle, eert. št. 14629, član društva Sv. Jožefa, št. 53. Little Falls N- Y. Umrl dne 27. julija 1920. Vzrok smrti: ponesrečba pri vožnji. Zavarovan je bil za $500.00. Pristopil k Jednoti dne 20. oktobra 1911. Umrli brat, Anton Pintar, eert. št. 4922, član drušrva Sv. Frančiška, št. 99. Moon Run, Pa. Umrl dne 12. julija 1920. Vzrok smrti: vnetje požiralnika. Zavarovan jc bil za $500.00. Pristopil k Jednoti dne 4. avgusta 1906. Umrla sestra, Anna Lušnik, eert. št. 19586, članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 120. Ely, Minn. Umrla dne 6. julija 1920. Vzrok smrti: ponesrečena pri avtomobilni vožnji. Zavarovana je bila za $1000.00. Pristopila k Jednoti dne 15. aprila 1918. Umrli brat, John Blatnik, eert. št 358, član društva Sv. Srea Jezusa, št. 2. Ely. Minn. Umrl dne 22. julija 1920. Vzrok smrti: srčna kap. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti dne 18. avgusta 1898. Umrla sestra. Jennie Bergant, eert. št. 19710, članica društva Sv. Alojzija, št. 57, Esport. Pa. Umrla dne 26. julija 1920. Vzrok smrti: povožena od vlaka. Zavarovana je bila za $1000.00. Pristopila k Jednoti dne 13. junija 1918. Umrla sestra, Kate Kump, eert. št. 8297, članica društva Sv. Cirila in Metoda, št. 9, Calumet, Mieh. Umrla dne 26. julija 1920. Vzrok smrti; rak. Zavarovana je bila z* $500.00. Pristopila k Jednoti dne 18. decembra 1906. Umrli brat, Andrew Strenar, eert. št. 1317, član društva Sv. Mihaela, St. 88, Roundup, Mcnt. Umrl dne 14. jnlija 1920. Vzrok smrti: vodenica. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti dne 6. oktobra 19&1. Tekom maaaca avgusta je bilo izplačano kakor dedi: Za posmrtnine članov in članic ........................$10.500.00 Za bolniško podporo in odškodnine ....................$ 4,942.40 _ * . J j Skupaj.... $15,442.40 ___________4 . Jeaaph PiaUer, gt t^k. PREMEMBA ČLANOV IN ČLANIC ZA MESEC AVGUST 1920. Društvo sr. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. Pristopil: Peter Vukovič, 83; 20665; 1000"; 37. i Zopet sprejet: John Frančič, 64; 16205- 1000 ; 44. Prestopila k društvu Sv. Barbare št. 5, Soudan, Minn. — Ro-zalija Grahek, 86; 7972; 1000 ; 33. Društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Min. Prestopil k društvu Sv. Janeza Krstnika št. 37, Cleveland, O. — John Gruden, 88; 16385; 1000 ; 25. Društvo sv. Barbare, štev. 3, La Salle, HL Zopet sprejet: John Gričar, 70; 1949; 1000 ; 35. Društvo sv. Alojzija, štev. 13, Baggaley, Pa. Suspendirani: Tomaž Birezar, 80; 17919; 500; 35 t— Stefan Kovaeič, 96; 19285; 500 ; 21. Prestopil k društvu Sv. Frančiška št. 122, Homer City, Pa. — Frank Kerin, 76; 10227; 500 ; 32. Društvo Sv. Cirila in Metoda, štev. 16. Johnstown, Pa. Zopet sprejet: Louis Jaukovieh, 95; 19462; 500; 23. Društvo sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wyo. Suspendiran: Luka Hafner, f>9; 2562; 1000 ; 45. — John Fir-cik, 84; 17823; 1000 ; 30. — Matt Grgich, 91; 19613; 1000 ; 27. Društvo sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Colo. Suspendirani: Fred Staje, 79; 15443; 1000; 33. — Anton Zalar, 88; 16155; 1000 ; 25. — Ana Stoje, 78; 15444 ; 500 ; 34. Prestopil k dr. Sv. Jurija št. 111, Leadville, Colo. — Math. Jam-nik, 93; 17388; 1000; 21. in Frank Lesar, 86; 18088; 1000 ; 28. Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chishoun, L—■=». Pristopila: Frank Sučič, 83; 20658; 1000 ; 37. — Julia Kočevar, 04; 20657; 1000; 16. Suspendirani: Josip Zobec, 90; 7825; 1000; 17. — Frank Pre-lesnik, 84; 16881; 1000 ; 29. — John Vidmar, 85; 18747; 1000 ; 32. Društvo sv. Barbare, štev. 33, Trestle, Pa. Pristopil: Jacob Peternel, 02; 20666; 500; 18. Umrl: Paul Strehar, 87; 14755; 1000; 24. Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh, Pa. Pristopili: John Korbar, 01; 20659; 1000; 19. — John Janežu-, 91; 20660; 1000: 29. — FTances Janežu*, 95; 20661; 1000 ; 25. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37; Cleveland, Ohio. Zopet sprejeti: Jacob Jamnik, 84; 13125; 1000 ; 35. — Geo. Keliope, 96; 19289; 1000 ; 23. — John Vidmar, 92; 15065; 1000; 20. — Karolina Keliope, 1900 ; 20259; 1000; 19. — Zofija Vidmar, 88; 13310; 500 ; 27. Suspendirani; Frank Peček, 79; 9008; 1000; 38. — Jacob Samsa, 87; 18361; 1000 ; 29. Društvo "Sokol", štev. 38, Pueblo, Colo. Umrl: Mxa Sajatovie, 75; 12712; 1000; 35. Pristopili: Anton Jerina, 1903 ; 20667; 1000; 17- A. Kozoglav, 04; 20668; 1009; 16. — Frank Zurman, 01; 20669; 1000; 16. Društvo sv. Marija Pomagaj, št. 42, Pueblo, Colo. Pristopili: John Mamor., 04; 20671; 1000; 16. — Josip Glavan, 03; 20672; 1000; 17. — John Glavan, 04; 20670; 1000; 16. Društvo sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis. Ind. Pristopile: Helena Hribernik, 1900; 20673; 1000 ; 20. — Ana Kos, 97; 20674; 1000 ; 23. Premenil zavarovalnino iz $500. na 1500. — Louis Medvesek, 92; 17063; 1500 ; 28. Društvo sv. Petra, štev. 50, Brooklyn, N. Y. Suspendiran: Matija Curl, 74; 18513; 500; 42. Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 51, Murray, Utah. ^ Suspendiran : Blaž Linic-h, 88; 16469; 1000 ; 33. Društvo sv. Jožefa, št. 53, Little Falls, N. Y. Umrl: Frank Masle, 87; 14629; 500; 24. Društvo sv. Roka, štev. 55, Uniontown, Pa. Zopet sprejet: Matija Gušič, 86; 18372; ^000; 30. Društvo sv. Alojzija štev. 57, Export, Pa. Suspendirani: Mck Medved, 81; 7040; 1000 ; 35. — Frank Medved, 76; 10141; 1000; 32. Društvo sv. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont. Pristopil: Frank Henigman, 01; 20675; 1500; 19. Prestopil k dr. Sv. Jan. Krstnika št. 82, Sheboygan, Wis. — Anton Gregorieh, 81; 6016; 1000 ; 25. Društvo sv. Barbare, štev. 60, Chisholm, Minn. Premenil zavarovalnino iz $500. na $1000. — Helena Krajnik. 91; 17763; 1000; 29. Društvo sv. Jurija, štev. 61. Eteading, Pa. Pristopili: Jacob Luzar, 80; 20664; 1000; 40. — Lovrenc Novosel, 02; 20663 ; 500; 18. — John Pozak. 04; 20662; 1000; 16. Suspendiran: Josip Zelko, 75; 18111; 500 40. Društvo sv. Petra In Pavla štev. 66, Joliet, HL Pristopil: Anton Kosmač, 91; 20656; 1000;29. Društvo "Zvon", štev. 70, Chicago, DL Pristopili: Frank Roth, 79; 20676; 500; 41. — Lovrenc Merlak, 88; 20678; 250; 32. — John Vidmar, 75; 20677; 500; 45. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Collinwood, O. Suspendirani: Josip Kajic, 84; 13475; 1000 ; 26. — John Črnko, 83; 15392; 1000 ; 29. Društvo sv. Janeza Krstnika štev. 75, Canonsburg, Pa. Pristopil: Paul Mravinec, 04; 20648; 1000; 16. Društvo sv. Alojzija* štev. 78, Balida, Colo. Zopet sprejeti: Stefan Krumpatič, 90; 18064; 1000 ; 25. — Ant. Sever, 82; 16507; 1000 ; 31. Umrl: John Gregorčič, 69; 14313; 1000 ; 42. Društvo sv. Martina, štev. 83, Superior, Wyo. Suspendiran: Matt Vehar, 82; 15524; 1000 ; 30. Prestopil k dr. Sv. Mihaela št. 88, Roundup, Mont. — Josip Leskovic, 83; 12285; 1000 ; 26. Društvo sv. Andreja, štev. 84, Trinidad, Colo. Pristopil: Anton Turko, 79; 20649 ; 250 ; 41. Društvo sv. Jožeta, Štev. 85, Aurora, Minn. Zopet sprejeti: Frank Domen, 94; 18992; 1000 ; 23. — John Hobolič, 77; 18497; 1500; 40. — Vinenc Lesar, 75; 11337; 1000 ; 34. — Neža Lesar, 78; 11342 ; 500 ; 31. Društvo sv. Mihaela, štev. 88, Roundup, Mont. Odstopil: Matt Babic, 77; 18968 : 500 ; 40. Društvo sv. Jožefa, štev. 89, Gowanda, N. Y. Pristopili: Leopold Klančar, 04; 20679; 1000; 16. — Mary Korbar, 88; 20680; 1000 ; 32. Društvo sv. Mihaela, štev. 92, Rockdale, HL Pristopili: Anton Urbančič, 82; 20651; 500; ^8. — Vinko Ru besa, 80; 20650; 500 ; 40. Društvo sv. Marije Vnebovzetja, štev. 103, Coffinwood, Ohio. ZojJet sprejeta: Jera Duša, 76; 15120; 500 ; 35. _____ (Nadaljevanje na 4. strani.)____ 4 \ _______^___:____________ NAZNANILA. Collinwood, Cleveland, Ohio. Naznanja se članicam društva Marije Vnehovzete At. 103 JSKJ., da ne bo lieja v nedeljo zaradi Hiinie. 1'rošene ste. da pridete v pondeljek 20. septembra ob 7. uri iveeer na sejo v Slovenski Dom, 1T>810 Holmes Ave. Želim, da Iu se vse vdeležile te seje. Ce je vam mogoče, dobite vsaka vsaj eno novo članico. Torej na svidenje na prihodnji seji 2U. sept.! S sestrskim pozdravom Amies Krall. tajnica, i -S85 K. 165 St.. Collinwood, Ohio. Joliet, m. 17. urada tajnika društva sv. Petra in Pavla št. (>ti .ISKJ. Za našega bolnega sobrata Alojzija 'Žagarja, ki boleha že blizo 6 let za neozdravljivo boleznijo jetiko, so darovala njegovi materi v po-moč v njenem bednem stanju sle-deča društva: Št. 9 $ fi.OO. Št. 12 4.25. Št. 13 4 40. Št. 26 2.00. * Št. 28 4.75. št. 31 4.00. Št. 'VI 5.00. Št. 6.13. Št. 35 2.50. Št. 36 5.00. št. 37 5.00. Št. 4:1 2.00, Št. 44 3.05. Št. 45 8.00. Št. 49 8.05. Št. 50 6.00. Št. 53 8.00. Št. 55 6.50. Št. 50 5.00. s Št. 61 5 13. šr. 66 15.45. Št. 69 4.00. Št. 75 4.10. Št. 7« 5.00. Št. 77 4.00. Št. 88 3.00. Št. 92 5.00. Št. !>4 7.00. Št. 104 2.00. št. 105 3.50. št. 114 !UM). Št. 1l»7 3.00. Št. 128 3.50. Skupaj znaša $lt>8.30. Za ta prelepi dar revni vdovi se vam vsem društvom in posameznim darovalcem v imenu društva sv. Petra in Pavla štev. 66 JSK-T. in v imenu nesrečne družine najprisrčnejše zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam vsem g«r. tajnikom za njihov trud. Pozdrav vsem članom in članicam .JSKJ. .Joseph Slapničar. tajnik. Opomba: Da je bila dotična svota resnično izplačana, potrjuje prejemnica Alojzija Žužek. Joseph Wolf, priča. v » _____________________ \ Aforizmi. O sveti hipi oduševljenja, navdušenja ve ure blažene, ko pesem sama teče iz srca in strune srčne vse zvenijo same! Prebira jih nevidna roka božja. A. Aškerc. * # * Otresite zaduhlih se sanj! Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil — ves klic zaman — doživi tra le. kdor je pripravljen nanj! Oton Župančič. * * * O zakaj je zlata zora na£ih dni pač tako zelo kratka! Pa vendar vsak veljaven mladenič željno hrepeni po tru'da polni moški dobi. Ko bi vedel, kaj ga v njej pričakuje, nikdar se je ne bi tako veselil; prosil bi, naj se ustavijo ure cvetnega življenja, kakor je bil nekdaj Jozva sobice ustavil na nebu, da bi morju ne pripovedovalo sramote zmagan i h bratov; znal bi, da se veselo ozira mož v leta za seboj, kj bi se vanja tako zelo rad povrnil, in da se boji bodočih dni. _ Fran Levstik. f*EMEM3UL ČLAKOV Df ČLANIC ZA ME8EC AVGUST 1930. (Nadaljevanje s 3. strani.) Druitvo m. Martina, iter. 106, Butte, Mont. Zopet sprejeti: Johna Smuk. ©2; 887; 1000 ; 20. — Marva Smuk, 87; 11762; 500; 22. Druitro it. Janeza Krst iter. 106, Davis, W. Va. Premenil zavarovalnino iz $1000. na $1500. — John Taiiželj, 83; 7322; 1500 ; 37. DrnJtTO sv. Antona, Itev. 106, Youngstown, Ohio. Suspendiran : Anton Petrie, 75; 19676; 500 ; 43. Druitro it. Frančiška, iter. 110, McKinley, Minn. Zopet sprejeti: Frank Tuaar, 80; 16630; 1000; 33. Društvo it. Jurija, Iter. Ill, LeadviHe, Colo. Pristopila: Ana Anžur, »7; 20681; 1000 ; 23. Druitvo Slovenec, iter. 114, Ely, Mina- Prestopil k društvu Sv. .Tan. Krstnika it. 7J, Collinwood, O. — John Zuick. 92; 17267; 1000 ; 21. Druitvo tv. Pavla itev. 116, Delmont, Pa. Prestopila k dr. Sv. Andreja *t. Trinadad. Cole. — Matt Benijrar, 19945; 1500; 33. — Marija Benairg. 94; 19944; 1000; 25. Prestopil k dr. Sv. Jan. Krstnika 71. Collimvood. O. — Jolin TeKek, 70; 17695; 500; 44. Druitvo sv. Marija Čistega Spočetja, stev. 120, Ely, Minn PriHtupdi Mary Pol**, 95; 20654; 1000; 25. — Fram-es Ma-jerle, ; 2065:1; 1UU0; 4-'. — Urania IJezek. 79; 20652; 1TO0; 41. Premen da zavarovalnino iz .$500. na $1000. — Ana Movrin, 88; 190»2; 1000 ; 32. Prestopila k društvu Severna Zvezda št. 129, Ely, Minn. — Frances Perko, 01; 1^79; 1000; 16. Društvo «v. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa. Pretopili: John Diiuee. 92; 206^; 500; 28. — Helena Ivančie. 90; L'UtiKJ; 1500 ; 30. Druitvo "Danica", stev. 124, La Salle, EL Suspendirani: Joe Xuk, 71; 19096 ; 250 ; 46. — Joseplna Nuk. 03; 19970 ; 500; 16. I'mrl: Matt Alpner, 89; 19086; 1000 ; 28. Društvo "Soča", itev. 120, Iselin, Pa. Pristopil: Josip Truinik. 82; 20655; 1000 ; 38. Druitvo sv. Joiefa, itev. 126. New Derry. Pa. Pristopila: Ivana Rehar. 91; 20684; 1000; 29. Druitvo "Severna Zvezda" .štev. 129. Ely, M*"" Prestopila k dr. Sv. Jan. Krstnika št. 37. Cleveland, O. — Katie Gruden. 93; 18200 ; 500; 22. Prestopila k dr. Marija Vnehovreta št. 103. Collinwood. O. — Jonipiua Svete. 91; 20284 ; 500; 28. Društva "Slovenski bratje" štev. 130, De Pue, HL Prestopil k dr. Sv. Jan. Krstaika št. 37. Cleveland. O. _ Anton Makovec, 20; 20598; 500 ; 38. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja ravarovalno •vol o. četrta razred. J. Pishler. gL tajnik. Priporočila in nasveti za prihodnjo konvenciio JSKJ. DruHtvo sv. .l"»/»-tji vt. 41 JSKJ. I s v K a »t Palestine. Ohio, pri po-Ji res" a : i i < len 14. ta so lahko pasivni člani in f kot taki niso dele/ui nobene p premeti i po nasvetu vrhovnega zdravnika. Členu 34. točka .'*- moremo združiti. K ' siu*1 solventni, pa laiiko iiapredt jemo tak o naprej brez združenji i v združenju je res moč, toda II jtc priklopitve ni za iti. samo d denar dobijo v roke. potem ji iivič ne brijja. če ostanejo člani a! pa ne. Kaj pa bo rodilu to zdrL žen je * Prerir. iu morebiti ne b I»ol leta minulo, ko bodo zoj* rasib- nove Jednote kot so dos« I daj. Marsikateri bo rekel, da t ne bo mogoče, pa je resnica, ke !po več naselbinah imajo že dobr i začrtano pot v samostojnih dri jštvih. Itilede napre V glavni odbor naj bi se izv - lili saino delavci, kateri bodo d » lali za Jednoto in ne možje, k - teri imajo vsakojaki business. > i mislim, da bi katerega žalil, da ] prav deloval, pač pa vem, da i i-nekate ri malo brigajo za Jedni tine stvari, ker so preveč "busy" i v svojem poslu. I Onemogli sklad naj bi se dal v i starostni sklad in iz tega naj bi se t plačevalo malo podpore in ases-uient starim članom, kateri ne 2 morejo delati iu tudi nimajo de-j J narja. r (Jlede /višanja posmrtnine bi\ jaz priporočal, da ako član zviša'1 smrtnino. naj bi plačeval po istemu' letu. ko pristopi v Jednoto in nejs takrat ali po letu, ko je premenil t -v uirtnino. Smrtninski skladi naj ostanejo't kot so iu ravuo tako podpora. j j Živela še na mnoga leta JSKJ.! < H koncu poddravljam vse člane t in članice JSKJ., kakor tudi de- s legate JSKJ. s Joseph A. Mertel, ž tajnik in delegat za št. 1 JSKJ., v Ely, Mirni. 1 - s Se samo par dni, in zasvirala 1m» .1 godba na pihala v svetovnem me- «1 Mu Chivago. Radovedneži bodo y hiteli na \se odprtine, misleč, kaj č i a g-nllia neki pomeni. Sevetla, < \ sak bi bil rad ta prvi na licu me- v sta. Nekateri binlo }x j vpraševali, h kdo prihaja, a domačini, katerim s je vse znano, b«xto odgovarjali: !> Delegati JSKJ. prihajajo na 11. v konvencijo tu v Chicago. v Da. res, radovedneži so uganili, n Sobratje delegat je, kaj pa vi? P Ali imate veliko koristnega za li razmotrivanje 11a prihodnji kon-vene i ji ter v prid JSKJ. iu vsemu k članstvu? Upam. da imate. Tudi jaz vam rad pomagam s svojimi č nasveti. Pričnem pri združenju. s Sobratje delegati, ako ste do- n bro zasledovali vsa priporočila iu s« nasvete ter druge dopise, tikajoče v sc prihodnje konvencije, ste mar- J sikaj č it al i v prid in korist JSKJ. si kakor tudi predpogoje glede združenja. 11 Sobratje delegati 11. kon venci- P jc. bodite previdni in pazite, kaj č delate, ter se ne igrajte z JSKJ. i: kakor otrok s strelnim orodjem, č ker je nevarno. Vsi kakor en mož k bodite proti združenju! Zakaj? Vzroka dovolj. Nam se predba-j eiva, da ni JSKJ. solvent na. Jaz, rečem, ako ni, pa bo, in zaradi solventnosti naj nikogar čevelj ne' žuli. Radoveden sem, zakaj so ne-' kateri za združenje. Ali nam ni li JHKJ. jJuižila kot dobra mati ee- 11 lih dvajset let ? Mislim, da nam bo j tudi še mnoga leta. Nam, namreč 1] JSKJ.. ni potreba nobenega zdru- p ženja. p Od strani SNPJ. se nam že se- h daj obeta. da. ker ni JSKJ. sol- f GLAS NARODA, 9. SEPT. 1920 ventna in za združenje pripravna, bodo morali članstvu JSKJ. povišat asesmeut. češ. da se na ta način pride do solventnosti. Sobrat in sosestra. ali mi nismo zmožni toliko, da se naša slavna JSKJ. napravi solveutna! Jaz j, mislim, da s par centi doklade bo n vse v redu in naše podjetje bo še mnogo let lejx« cvetelo in bo vsak ^ član(ica) ponosen na JSKJ.. posebno ponosni bodo pa vstanovi- telji. Z Moje mnenje je. da se zvišajo tudi operacijska izplačila. Dozdaj je Jednota izplačevala za vsako operacijo po £50.00. Rad bi videl, da se zviša to na $100.00. Jaz mi-slim, da to ni nič pretirano, posebno. če ima bolnik veliko dru-ziuo in je ta odvisna od njegovega zaslužka. v Se nekaj za konvenčnega pred- k sednika. namreč: Člen VI. točka s* 52. se glasi: Glavni predsednik n otvori zborovanje s kratkim na- n govorom. Imenovana točka naj se '•rta in naj se nadomesti s tem-le: lila vni predsednik otvori zboru- s vanje z molitvijo. — Vem, da se ho marsikateri čitatelj temu na-svetu posmehoval, ali rečem, da marsikateri čitatelj ne ve. da sc v v zbornici v Washingtonu pred ^ vsakim zborovanjem križajo in H molijo, po zborovanju ravno takoj B Prepričan sem. oa niso vsi kato- I ličani in sktp»])ajo bolj važne E tvari. kot jui Slovenci pri svojih I konvencijah. I Spoštovani mi delegat je in I •lanstvo. mislim, da s svojimi 11a- I >veti nisem nikogar užalil in tudi I tiisHn mislil, ampak želel bi. da bi I . praktik, mož širokega obzorja, plodne energije..?" "Ne more! Napraviti mora izpit, * a tega napravi samo, ako zleze za nekaj časa pod rep." e "Za božjo voljo, zakaj se pa temu ne uprete? Saj se vendar s a tem ponižuje dostojanstvo narod-11 ih poslancev!" *'0. saj so taki. še precej jih je-a ki sc upirajo, ali za te je potem h najslabše. Mi pa. ki to vidimo, se jo ne upiramo, se ne upiramo več, ' ampak vsi. ki imamo ministrske i- ambicije, sc stiskamo pod rep." 1- "Torej v tem pogledu ni razlike med deniokratijo in monar-j- hijo?" ti "Ni je gospod!" "Pa če je tako. potem nimamo a demokracije!" j, "Res je. Kar imamo, to je oli-?š garhija. Demokratski smo samo o v zunanjosti, a v notranjosti oli-ti garhični!*' VABILO Cenjenim rojakom Slovencem v Chicagu in okolici se naznanja da priredijo skupna društva JSKJ. v Chicagu, 111. Plesno Veselico spojeno z igro dne 18. sept. zvečer, v Pilsen Auditorium Blue Island Avenue, blisu 18. ceste, Chicago, 111. v počast delegatom in delegatinjam XI. konvencije J. S. K. J. Program veselico: 18. septembra. Od 7—8 ure večerja delegatov. — Ob 8 uri poje Slov. pevski zbor "Sava" iz Chicaga. Pesem nedoločena. Za tem sledi igra 'ČE STA DVA* (Valo Bratina) šal o igra v enem dejanju pod vodstvom Mr. Fr. Mravlja. Nastopi Slov. pevski zbor "Soča". Pobratimija (Danilo Fajgelj) pod vodst. Mr. J. Kovačič. Solo poje ..............................Mrs. L. Nemanich Nastopi Slov. pevski zbor "Sava". Pesem nedoločena. Slov. pevski zbor 4'Soča". Na planine. (P. H. Sattner) pod vodstvom Mr. John Kovačič. SPREJEM SLAVNE DELEGACIJE dne 12. sept. točno ob 8. vi zvečer v gori omenjeni dvorani. Program: J. Ob S uri Amer. himna ........ igra slovenska godba izChicacra 2. Toxdrav delegatom«jam) ............ poje Slov. pevski zbor šo^a 3. Pozdrav - delegatomrjam) govori v imenu prpravljalnega odbora ..preda. M obar Mladich 1- Govori v imenu dručtva "Zvon" it 70 ........ John Zvezich 5 tt ku >e du j ri odpre, *top» Vide«ki l>n*trau v, ■flfco. *' Ali pride* *aui, Dragan!"; vpra»a ira prva mat i Jera. "*Ali iitsti umri hr«uk«, uli we vui, kje je? (iovori!" /a>ti»nj. Nikjer mu ni tie »ledu ne tiru. Bog ve, kam je, utrnili. Ali ne bojte mati, *a njega «Mi pride gotovo na dan, *aj je iiftiol/cn On pa«' bm dvoma tlir tie ve o Vidiin BMfVHmi »m rt i. Kajti moriJer ui on. ne. Branko m umoril »voja* žene V i-j d» ne tega m HtorU moj prija- i i * * I t«*y I "Kdo pa. l>ra»faii, kdo pa je' »»rile«* nmi* Vid-?" "Mladi graj»«"ak — Pont on i sasn'" »Mlvrne skrivnostno »«»*ed I Pomeidjivo nagia^oj1^' v«®ko l>o- V »i 10 čudno pogledali, iu >re«* we je lap*ul<» vukeiBH, iimwu' 1.1 žeti i. I , . ' * V i* i i \»'-a»»li HU j trgau |hj s\etu, ali morilec in *ibi j jab-e to m nai kmet, vedite,J ' Tudi ui« tie je to najbolj peklu pritrdi »lan-U l»racali, **dal bi bit lirauko. uivj prijatelj od» ipdadih .«-», ii>tr*4tt HV«»j«» ženo. j Pobda in -I rta n»e je /je bila mlina1 ta iiust-l. Ali verjeti ni**nu hotel niti mogel ljudski gor««ri*"i. Saj' vem, da je bil Branko pri polnoč-« niei. *l.»x *«*in ira >am v v eer-kvi. Ije pr»ti k<»u«-in ifu ugri-sit. Ni ifa bilo od tedaj nikj»*r iu tudi drugih ga nij nihče več videl. 4»otovo ga je bila prevsela slain>st in «»n je moral' zapustili cerkev. Nato pa je men-1 da a*d sam v noči k zdravniku in na tem potu se je najbrže po lui ključ JU kj«- /amndd ali je j»a p«>-' tieavwil. A dane« sem ]*.t»t-l laž« u. aiaj s»-ui F.opet mireii in pront v-eh hudih slutetij. Le nt Vido ie škinla za to m!ad<> in, . ... , I pridno ntlit. Koiikorkrat >f na loj iu-sa. še danes bi mu liil «|4a<-al njeffov atlob-j ni čin, ko bi mi j*a bila dala go-; s|»oska v jn-aI. "Ali j»* goaposka prijela graj-š aka fvprašajo v>i začudeni, lui utrni* to poftlti&ali. ko nadaljuj*' Dragan: "Včeraj i* »poldne je našla, kakor veste, komisija, ko je preiskovala mrtvo truplo, v Vidini I glavi pre«-«j d«-l*elo svitičetiko. Vi, mati. ste potem \ >e natanko go-( spodom povedali, kako je bilo. in m.* tudi ut«ne «*<> eeli čas i/-praie-| vali. ko >em jih vozil v mesto. i W sem jiui bil razložil, kar s»-in znal od sl**j in pr»-j. Ali ko sett! bil danes v trgli ter povpraševali ondi Branku, videl sem, da s*-je peljal visok »d v uradni. Z zlatom obaiti obleki proti l\»u-touijevi grajšt-iui. Na vozu pa je ae bil oro/uik s puško iu nasajenim bajonetom. finiim ae mi je zdelo, da se vo/i baš ua svetega Štefana <4ai» taka g«*>p*»du 'todi oktdi. Radoveden stopiui tedaj v g<»stilno ob e*-sti ter ondi priva-kujem, da se vrne gosposki voz. In res nisem 'e motil. V j*»ldrugi uri |»ride i** koaija nazaj, a sedaj je sedel pri tujem gosjiodu mladi grajščak Vekoslav, zraven koči-jaža pa obori>žeiii orožnik. Ljudstvo je vrelo skupaj in gledalo. A vos ni obstal v trgu, temveč se peljal hitro naprej proti mestu. Ljudje pa so kar strmeli videči grajščaka na vozu. češ. tuji go->pod iz mesta je bil pi'iieijski k<>-misar." Dragan je govorit resnico. V istmi vse je kazalo na to. da si je grajseak sam oskrunil roki s teui hudobnim činom. Tega človeka se je tedaj tudi gospoda polastila, dokler se ne pride pravemu mo-rtteu na sled. Ali kdo je pravi zločine* in kje je ta, tega ni ve-deJ nihče, če je tudi marsikdo *n- t&n\ tam tu Braillova mati Jfra. j Ali ko j«- prišel na Pontonijevo I irrajšč it i o komisar ter si «lal p<*ka-^ j rati sauiokrt-s mla^lega |M*s«-stni-' ika, postalo je vse jasno ki>t beli' j dan. Krogla, ki so jo bili ua*ii v glavi tnrtiv ž»-ne. se je popolnoma prileuala njegovemu or»fžju. Tega naključnega dokaza ni mog»l Ve-j ikgalav tajili, ne vedoe. odk»lj. m mladi grajščak s*- jV mo-' ral v«iati svoji UfMxli. i NezH.pog.aduo v.. .sprva dozde-' J vale /branim k met« »m novice, katere jim je razkladal Videški Dra- ' Zat». Saj si ms«, mogli tolmačiti.« /akaj bi bil baš Vekoslav Usmrtil 'ženo. ki niu ui gotovo storila, nič ,v.ab«ii-a. A k<-iie«"-no vendar verjeli Draganov im bt-nedam, os« »bito. ker im.jfli na tak način < vra« ati v v.. vramoto ««1 sv«»j^ga kmetskega stanu. } Vida je pač žrtva ženske kre-jP«»sti . pridene stari Matevž. J (irajšiak prišel jh. noči. ko je bila ona sama d«»ma. 'I ed.ij pa jje silil v nj*», a ko s»- mu ni ho-{tela vdati, spozabil s«- je v svoji jneiztm-rui -ira-ti in s*, maščeval j nad njo. Varala, ga je njegova ^ I«4i.4iksJ. goljufalo <» kun-tjf zvedene-' .mu star«*u. t>»- edina mati Jera ni j obsojala Wkoxlava. Predobro je p*«/nala veliko strast svojega si-[ J na. njegovo naglo jez«j iu ljul«»-isuinu<»st. Znova so ji stopile v *po-J •min b*'s*sle in gr««žnje. katere je( .bd Branko vts kratt izustil proti .grajščaku. In če je št- pa povrh ,pomislila na to, kako se je Bran j |k«» obnašal zadnji čas proti svoji druiiei. te*laj pa si je morala jiri-' poznati, da je le ižiti in iz«lajati .svojega sina. ne. t«-«^a ui mo^Io' sloriti ljubeče materino srce! j VetLim se .ie š»- tol^/ila, itieueč, da' j J *»ide Branko satu domu ter ji iz-' jtrj;a iz srca strašili snm iu čut.' Ali nj^ga ni bil«.

že daleč tam v gorah, kamor I še ni bila nikdar prej stopila nje-igova st«»pinja. l^e suieli iu drzoviti1 j lovec je včasih prisrjpihal v tiste (odročne kraje ter prosil v revni jkrnetski bajtici prenoviš«'a. Drugih ljudi ni l>ilo na tej planini ni-jkdar videti, zlasti j>o zimi ne.! j Sem kaj ni segal vrišč in trušč življenja, ki se razlega v dolini od vasi do vasi. od hiš.- do hiše. Tu; tu bilo so«*edov in tovarišev, s ka-| Itrimi bi se shajal po večerih v( vevfle p«»gov«»re. temveč tukaj si l(j«* bd človek saui svoj so-^ed in to-1 variš. Kdina družba iu soNeš."ina ' lula mu je njegova žena in otroci. r i Tukaj se ui razlegal blag«sloneei i glas eerkveuih zvonov, ki vabijo jkristjana v nedeljo v cerkev, sem-'^kaj ni segal oni vabljivi odmev, i;ki doni p«» dolini, ko vabijo zvo-' .novi človeka na delo iu trud. Sarin »t na in zapuščena je bila -Jhiša na planini. Na daleč «»krog ■ j ni bilo drugega n«go host a in les. 'jStrmi p-«tje pa so vodili z g«»re v - d«4iuo. in več ne«« pet ur je bilo i I hoda v farno eerkev. Ljudje so -fl»ili v tej hišici pobožni in boga- Ilioječi. a molili so več doma nego v cerkvi. Osobito jmi zimi. če je .visok sneg zapadel stezo in pot, e«imeli so le pod svojo streho cer-i,kev in oltar. s' K tej hišici na planini se je bil ,'približal ua dan sv. Štefana proti -•večeru neznan tujec. Neopazovan i'se je priplar.il do človeškega sta--jnu. Plalio je gledal okoli, a ko ne -,vidi nikogar, vsede se pod kap - na skladnico drv. Na vsem životu i. je trepetaL Tresla ga je zima. Na Tusaijev sestanek s cente Sforzo. Riuiska ''Tribuna** objavlja naslednje poročilo o sestanku čeho-d«.vaškega ministrskega predsed-r ;ka Tusarja z italjanskim ministrom za zunanje stvari, conte "forzo. v Benetkah. List pravi, da ; je Lii pogovor med obema držav-i*.kotna dolg in prisrčen, ter nada-Ijuje: j 4• Sestanek je imel le značaj med narodne vljudnosti, toda z ozirom i a to. kar je bilo, na prisrčnost u dobro podlago že med vojno med Italijo in t "ehoslovaško >tvarjenih plodonosnih medse- : Lojnih odnošajev, je lahko umiji-. o. da je imel sestanek jrotovo ve-iko politično važnost, ki pa se nore še povečati z ozirom ua tem-u položaj lii evropskem vzhodu,1 igar razjasnjenju je Italija ne-moruo posvečala in še posveča < . so skrb in ]/ozornost". Poročeva- t 0 • pravi, da mu ni bilo mogoče •«»biti neposrednih izjav o pred-( 1 etih o katerih sta razpravljala ' /avnika. izvedel pa je iz ust ■premstva, da je bil češki ministrski pretlse«lnik zelo zadovoljen^ ; -.prt jemom in okolostjo. »ia se je ,i.»fjre| nepos.-e«l:to porazgovoriti z i taljaiiskim miiiistr«>m. Potrdil.' l.t «-orite S' i za uvažuje pri.iatelj-J ka čustvi hoslova&kega naro*la' apra .i I i in trdno voljo, da ta <* :s >-.iv gotovo ohranijo i. da - - ■••» ''» uveljavljala prak-! i no p«»to..i udejstitve gospodar-! .|%ili zvez med Italijo in l"ehoslo-J tašk«». K«.risiuosti teh vzajemnih,' %7kih in i et»«»sre«liiili zvez nista a z mat rata samo z ozirom na oil-' tošaje med tema državama. tem-| te«' t mi. v zvezi s splošnim kočiji-j rim položajem evropskega vzbo-j •a. v katerem bi po smernicah, kij }im sledi Italija. Cehoslovaška mo-l ela tvoriti t .Men element reda in| ravnotežja. Z ozirom na važni po-' loža j. ki ga zavzema nova C'eho->!cvaška republika med narodi, ki1 -o vzrasli iz Avstro-Ogrske. in z' •'irom na š- nerešeno ja«lransko vprašanje, ni nevrjetno. «la se je ;,ogovor doteknil tudi tega predmeta. ki pa je pač prekočljiv. da l*i se moglo pričakovati, da bi se izvedele podrobnosti. Z obeh strani se pač ni moglo reči drugega ::»igo povdar|ati. zlasti pa iz monarhije vstali narodi, od ureditve j jadransketra vprašanja in popolne; ■ postavitve trgovine v teh deželi, h. V ostrem pa naj je Tusar pripomnil s svoje strani karkoli, eon-le Sforza ni mogel storiti drugega j kot potrditi tisto stališče Italije.i kakor ga je odločno povdarjal v parlamentu, namreč strališce brez uvomne spravljivosti. ki je vedno i a vdajala Italijo. tortig rimski list "Epoca" pov-^.arja da mora važnost tega se stanka .-»poznati vsakdo. V zad-i jih časih da so se širile vesti o iM-kem gibanju, ki se je pojavilo v Ptagi in je imelo za namen ustvaritev nekega predstražnega slovanskega bloka, na čigar «"elo bi hotela stopiti Cehoslovaška in ki iu.j hi obsegal tudi Jugoslavijo in Bolgarsko. Govorilo se je tako o neki morebitni balkanski zvezi. Od raznih prizadetih strani se je opovrgla ta vest. Zlasti Bolgarska je izjavila, da ne bi mogla s;opiti v zvezo, v kateri bi bila na Tretjem mestu in da sploh ne mo-le biti zaveznica Jugoslavije. Toda vkljub temu se dela silno ži-vahno i v Sofiji i v Be lg rad u i v Pragi. Za talijo je zelo zanimivo, iz kar največje bližine opazuje I- j vdrtih očeh pa se mu je videlo, j da ga grudi glad. | "Tu me menda nikdo ne najde in tudi nikdo ne pozna. Tukaj še gotovo ne vedo. da sem — morilce!" Tako govori mož in si z rokama lice zakrije. (Fride fa,) .•i''-/, .MM e dogodke in po njih ureja svoje akljuf-ke. in to tembolj, ker se udi v laških zborničnih krogih ipisuje sestanku v Benetkah • reeejšnja važnost. "II Uiornale d* Italia", ki je za-i i-jeval. da se eonte Sforza name-ava v Benetkah sniti z jujroslo-.tnskimi zastopniki. še vedno| straja na svoji trditvi o >koraj-j nih laško-jugoslovanskih pogaja-1 jih ter pravi, da je bil Tuša rje v A*staiick s conte Sforzo le slura- j m in da zato ni vrjetno. da bi e bilo na sestanku razpravljalo Oi adranskem vprašanju in vprašaju vzhodnih meja Italije. List ■ pa, da je res. kar se zatrjuje v! rogih. ki so v zvezi z laškim vna-i.vm ministrom, namreč, da j«4 tnel sestanek v Benetkah le zna- i p j mednarodne vljudnosti. Ven-iar pa meni list. da se je na mi-listru Sforzi opažala neka nego-š o v ost v mislih it namenih, ki bi i! ogla biti nesreč on osi i a ker je oda j treba imeti jasne in trdne, msli. "Naši nespravljivi jugoslo-: anski sovražniki, ki zastopajo voje blazne želje vSe do Trsta, -.oriee in Nadiže. le izkoriščajo i.iše razmere in našo spravi j i-' , . ... i «»t . Lis! zaključuje z grožnjo.; [•i bi se v primeru še uadaljnih! •opuščanj, sedaj, ko se je bilo tre-j »a odreči Vaioni. nepreklicno raz- -ila (liolittijeva večina in bi šle «ranke vsaka svojo pot. Laška vlada se povsem tem ne, lahaja v najprijetnejšem položa-i u. ker ima okroginokrosr s«^i»e na-; tavljene naeijonalistiške vohune.i :i strogo pazijo, da ne bi se sto-! .1 kak korak, ki bi pomenjal * pr>-) -nščanje" napram Jugoslaviji v adranskem vprašanju. Do nn-'•mbra. ko se zopet suide laška j norniea. je dovolj časa, «la bi se i tortlo in rešilo marsikaj, pr^seb-«c» kaj takega, pri čemur bi dru-:a«'e nacijonalistiški krieači v j bornici delali uspeh uničujočo | gago. C'e bi imela laška zbornica, oliko poguma, da bi se upa i a pri-; vti in dognati do zaključka poga-, anja za rešitev jadranskega vpra-anja in potem novembra posta-1 :ti zbornične kričače pred štor-' eni čin. bi bila stvar v resnici redila. ker bi potem morala vlada .... udi imeti pogum, poslati zborni-j o k vragu in razpisati nove voli-ve, ki bi gotovo dale večino, ki bi «ila za vsak kolikortoliko * pravi-! •en sporazum z Jusoslavijo. Da > ise pa laška vlada povzpela do ake odločnosti, pa ni misliti, jn ako pač tudi v novembru ne bo Imgače. kakor je bilo doslej. I V staro domovino _ i -.....— ... v. . ,*r f.." '-'-v S posredovanjem tvrdke Frank sakser so odpotovali sledeči potniki v staro domovino: I)ne 28. avgusta s parnikom *PannoniaT' (Cunard Line). John Prezelj iz Fresno, Cal. v Radovljico; Luka Grgurich iz Oested Butte. Colo., v Reko; Mihael Kaparič iz Butte, Mont.. v Vinico; Mihael Grahar iz Sargent, Pa., v II. Bistrico; Josip Ziherl iz Sargent- Pa., v Planin.-*; Frank Jakše iz Cleveland, O., v Stražo; Anton Arnež iz Clevelaud, O., v Predvor; Frank Blatnik Iz Cleveland, O., v Žužemperk; 3Iartin Dragomar Duluth, Minn.- v Su-hor; Matevž Kaučič iz Waukegan. 111., na Vrhnike; John Petrovčič iz Waukegan, 111., na Vrhniko. I>ne 4. septembra s parnikom "Pesaro" (Lloyd Sabaudo Line) Marv Podržaj z družino iz Hibb-ing. Minn.- v Črnomelj: John Be-lovieh in žena iz Hibbing, Minn., v Črnomelj; Konrad Flis iz Chisholm, Minn., v Celje; .John Rako-še iz Chisholm, Minn., v Potočar-sko Vas; Frank Jnhant iz New-York, v Komendo; Sebastjan Sve-pel iz Mot real, Canada, v Novo Mesto; Frank Bohte iz Springfield, 111., v Stopiče; J psi p Kova-čič iz Sheboygan- Wis., v Krško; George Ste mig iz Pueblo, Colo., v Sv. Mihael; Matija ftkof iz Co-nemaugh. Pa., v Cerknico; Anton Valentinčie z družino iz Farrell. Pa., v Grosuplje: August Strajar z družino iz Cleveland- O., v St. Jernej; Leopold Podbevšek iz Minesville, Va., v Trzin; Gio-vauni Gruden iz Forest City, Pa., v Logatec; George Glata iz Orna- -r \ — ^— Večna mladost Življenje na zemlji ne premine, kajti neprestano se ga obnavlja n obnavlja se samo iz sebe. Neprestano. brez umetnega posredovanja, se ponavlja. To je trdno uveljavljena resnica, ki je posledica bioloških preiskav, tekom katerih se je spoznalo razvoj žive-čut bitij iz najmanjših eeli«- pa do rajvišjih bitij. Posamezna bitja pa vendar preminejo. Vsak človek r.oira umreti in doba individualnega življenja je strogo omejena. To lr.ora biti tako. kajti razplod žr-ih bitij mora biti v vsakem slučaju prt m oženje. Pri nižjih vrstah ži- * -1> bitij se izvrši ta pomnožitev triko hitro. uano. da traja njih popolni raz-1 voj dolgo časa. da pa takoj odmrejo. kakorhitro zležejo jajca. S »cm je namreč izpolnjen namen njih individualnega življenja. j Mladost je istovetna z dozore-' ivanjefti ter starost iu smrt z izpol-' !en jem življenske naloge. Moderna' t.iorfologična. fiziologična in bio-' l;«'tnična preiskavanja so skušala j prodreti natančnejše v te skrivno-1 -ti. Preiskavn starostnih pojavov jr.a živalih in rastlinah je pokazala Kplošno po jemanje. Pojemajo namreč vsi najboilj važni organi. Xa I mesto živih s-novi stopajo razpad-!ne snovi, ki deloma manjšajo prož-jiiost organov, dočim zmanjšujeja trn drugi strani njih odporno silo. j Organi, ki so v zvezi z razplo-Jjcvanjem. o«lpovedo svojo službo j ter se polagoma skrčijo, j Na ta način nastopi starost in i:, njo vred tudi propad organov, ki so preje izvrševali nalo«ro raz-pšoje. V velikem boju za obstanek, ka tetega mora vojevati vsak posamezni človek v modernem življenju. je le malo ljudi, ki so tako srečni, da umrejo naravne smrti. Metode, katere se je priporočilo v zadnjem času, s pomočjo katerih jps:j bi se vrnilo ostarelim mla-t":ost, so bile večkrat preisknšene ter v gotovih slučajih turi uspeš-rc\ Kljub temu pa se mora izjaviti, da se dosedaj ni doseglo ni-kakih praktičnih rezultatov, ki bi v resnici lahko prišli v pošte v. Čeprav zeh razvita, ni medicinska znanost do današnjega dne še našla pravega sredstva pomlajevanja in to kljub nasprotnim za-, gotovilom ljudi, ki skušajo kovali kapital iz takozvanih svojih , razkritij. x Vrelec mladosti ni bil še razkrit in najbrž tudi ne bo. kajti u-. seda vsakega živega bitja je, da odmre in podaljšanje zivljenske lobe za par let ne pride pri tem rpoštev. i - I i Zastrupljen s plinom. — Svoje odkrito sožalje vam izrekam. gospa... Vaš ubogi mož... l e je strašno.... — Da in s«* račun za potrošeni plin!.... Strašno.... POZDRAV. Predno se podam čez široko n or je v staro domovino, še en-ji krat pozdravljam vse moje prijatelje. družino Mihelčič, Ludvika 1'ampa in Ignacija Marinčič; po-' iebno ]>a zdravim Kranka ku- j ;»a.i z obali Atlantika. — F. Koro- ■ ihb-tz. J Modrostj vekov. I i! i 1 i! Modrost vekov je vtelešena J j v starem reku: Zdrava duša | ; je samo ▼ zdravem telesu, i i i Vaša duša je prav lahko naj- |i i; jasnejša v splošnem, toda če I ! I je vaše telo slabo in nespo-1 , ; sobno, mora biti tudi vaša |: duša zlomljena in potrta. |! Vzdržite vaše telo na naj- j 1 višji točki uspešnosti ter na | • ta način pomagajte duši. I j ! Glejte, da bo vaša prebava f j popolna, oddaja redna, za-1 ; prt j a ne smete imeti f Neuropin | I Stomach | • 1 Bitters - I, vam bodo pomagale v tem | \ i slučaju. Pomirijo prebavne I « i; organe, da dobro opravljajo | ! i; svoje delo in brez težav. Dr- |: | že Črevesje odprto, preprečijo | i j j zaprtje, odpravijo neprebave, | 1 !i! glavobol, omotico, potrtost. | j vertigo itd. Naprodaj pri pr. || :! i vovrstnih lekarnarjih ali pri |; J. B. Scheuer Company | i I 17 W. Austin Ave i i I Chicago, IIL § nimiiiminiiiiiiinmiHnimiiniintism VABILO na plesno veselico, katero priredi društvo sv, Antona Pad. štev. l-"»> KSKJ. v soboto 11. septembra na Pipetonu, Pa., v Kranjsko-llrvat-skeni Domu. Pačetek ob 7. zvečer. Vstopnina za moške 7-*»c. ženske 15c. Torej vljudno vabimo vsa tukajšnja društva. «la se vdeležite te naše veselice. «la se bomo skupno zabavali. Za potrebne stvari, kar vemo in znanto. da se mora v enakih slučajih imet i. bo izvrstno preskrbljeno. Torej na sv i len je! Odbor. Tisočeri slave p* t« izbem J|§J|| 2elodoCM zdravilo. " Neprebava. zaprtje, bolestni in nervozni glavobol, plini v želodcu, diapepsijo, v*e to ponavadi .hitro ozdravijo i ! J U VI TO ČISTO ŽELI&ČNE TABLETE i Tiio4eri hvaležni uporabljevalcl slave I njihove pomladilne in oživljajoče lastnosti. {Pošljite $1.04 za eno. S2.7S za 3 ali «5 21 za • ikatelj. Enotedensko zdravljenje pošiljamo ZASTONJ. luvito Laboratory I 3euth Hin* Braneti 5, PlttsburRb, Pa. I__Tudi v čajni ooliki. riho trpeče. Unocefene hi mUd» fektot* trpe A Lihoma od bolezni svojec;* »pol*. Take bolmi se pons vsot kažejo potom bo-lečin.T križu, na strani, v Ie>ijih »II ipodnjem delu trebuhi, večkratnem j flavotchi, vročem in. blsdoem »pre- ninjmnju po telesu. ^evera's ^ Regulator [Serefov Refolator) je pnrilno ni rs- | Hlo ra odstraajeaje teb lx ietiLi ui 1 j popravo nereOu jsti v-ktl katerih trt.« ! ! lene in dekleta. T. idnvtio ]3 bilo i]| in*m> ia r..b mu ^ let s ua^bol«- I > lim Uipeh .m. D L;t«! t- Ptl i-rcia j| bScurju. Codiu p » v i J bi. č. di.lxtc .i- | 4 fonio "Sever;evc2-i . Cei*» »i.a ia S Sc davka. m be, Jeliiča Im najramovm. ■ejža *! lomača zdravila ra priporoča n&gr. Kneipp, imam vedno v salogl, »i£:to po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR >. Box 772, City TT^ll SUtioa NEW YORK. CITY. Suho Grozdje iportir&no U starega kr^Ja 22 centov funt. tea 50 fimt07 $11.00 Posebn« cene na redko. LKAN IMF O K TINO 00 61 C3 Cherry Street New York, N. Y. iročilom pošljite ▼ naprej. LETANJE P/RNIKOV PREBLIŽNO ODPLUJEJO 12 NEW YORKA. vORK 11 »ept. — Cherbourg OURAINE 14 sept. — H a vre i. WILSON 14 sept. — Tr« MsTERDAM 14. sept — Boulogne .ORRAI NE 17. sept — Htvr« WEOERE 18 sept. — Trst pAUL 18 »ept. — Cherbourg ON IA 18 sept. — CherOourq DAM 22. sept — Boulogne HAM BEAU 23 sept. — Havre »VETTE 24 sept. — H avre UM BI A 28 sept — Trat RETANIA 30 sept. — Cherbourg 5AVOIE 1 okt. — Havre -ADELPHIA 2 okt. — Cherbourg 'NA 6 okt. — Genoa NCE 6 okt. — Havre ENTINA 7 Okt. — Trst f VORK 9 okt- — Cherbourg •T ANI A 12 okt. — Cherbourg rOURAINE 12 okt. — Hivrg LORRAINE 15 Okt. — Havre AYETTE 23 c k t. — H ivri H AM BEAU 28 okt. — Havre ' RETANIA 28 okt. — Cherbourg »AVOIE 10 okt. — Havre d'lTALIA VJ okt. — Genoa ITANIA 2 nov. — Cherbourg R- WILSON S novembra — Trst 6 nov. — Genoa ERATOR 11 nov. — Cherbourg 4 dec. — Genoa b cen zt rožne nstke m vse vrugo inlla. obrnit« se ns tvrdko FRANK SAKtER 82 Cort'andt St. New York losulich črtal litvkino potovanje v Dubrovnik | (Cratosa) in Trst. •RES. WILSON ..14. septembra 2. razred. $220 — 3. razred. 1130 in S5. davka. KELYEDERE .... 18. septrmhra i 2. razred. »200 — 3. razred. $100 in $5. davka. 'otom listkov, izdanih za vse kraje v Jugoslaviji in Srbi]!, tazkošne ugodnosti prvega, druge* ga in tretjega razreda, »otniki tretjega razreda deblvajo brezplačno vino. 'HELPS BROTHERS & CO. Passenger Department Wr»t Street New York i iMimii»n:»:»m:rmmni»iiiiimiuS .OYD SA6AUD8 ihMnij odplutje Is New Torka par-c r..< 2 vijaka REGINA d'lTALIA 6. oktobra, lajajo se direktni vuxni dstkl do vaaft Klavnih mest v JansIstUL ozpU^no vino potnikom t. rasretia. ANCHOR LINE Parnik "Italia" odpluje 23. septembra naravnost v Dubrovnik in Trst. Za tretji »sred v Dubrovnik ......................$12506 Za tretji razred ▼ TTet ............................$100.0G in $6. vojsefi davka. Tprašajte pri najbližjem Cunard — Anchor agentn. IWIIIIIM , 1 ——— B Svečenik in detektiv. j Detektivski roman. — Angleški spisal O. K. Chesterton. | Za "OUi Ntrodk" priredil O. F. g 11 (Nadaljevanje.) Naj prvo j* prišli d o) pa vr^ta hitrih, majhnih korakov, kot bi jih «le!al lahkotmjr i-lovfk, ki Line /mahati pr: tekmi v hoji. Pri p«; tovi tin ki koraki oWajali t»r postali porazni tako. da ><» prišli itirje pn-jaiiji na m^'a V t remit k n ko j*- |m«~a«iia boja prestala. 00 oplazili 7op« t li.t-ejii iu nato /•►pet piM-a-nejši. Brez dvoma jc bil t« i*ti par .Vvjjrv in xi«-»-r ra«lit'*fra. ker je t-ilo ruti vedno lahn«- ikri pati je, (K*- Brown je imel one vr^te plavo, ki s»i vcdnc sravlja vprašanja, tiitli radi najbolj \>ak«Jaujih vtvari. Zakaj je c je ohniil proti panlerobi. Tam zaposlen u sill/ben**«* je hil /a trenutek otei>, kajti po*»t je >*» bili že pri miz iu t.je-«»\a «4užIm m iula mi- «lrnpe«i kot Miiekuru. I*..(.-tu ko "»♦- je [»• i|>la/il «k«»/i eel j.'«»z»l |k»v r*n i kov. je videl, «h i/JiMja temna -«jl»a u • razsvetljen lto«lnik. I«*čeu od polovičnih vrat Lreko kateri It 'o «laj,"!i sr«r^tje ohleko m dežnike ter dobili za i« 11« a iti k e \» po« red >.ti uad p« »lov i«-ni m i \rati je porela luč. Le slalMi j« u-vetij»-\ala «•« eta li. *• v »>a. a meta!» *koro teatralično Iu«'- ua m«« /a ki »e vi.il icveii paiderolie na h«Nluiku. Hil e »leyaiitn««. h zelo pri prosto oblečen, v fraku. Bil je videt it. ali. lir «la In *e 'i u.oč na zuuaj preveč kazala. Njepov obraz j' bil /ap lin. • i a V trenutku ko jr- zapazil temno |m»«1mv« < ■ eta Krov i:a. mu je wroeil ktWw-ek papirja n številko ter rekel hrt Z brižuo: I«,ni In s'«*j klobuk m jrfivriiiik. Vidim, da moram tako uliti. t ».-e Brown je \ z«-l l.rez \«ake papir ter iN?iel, da p«tiš-« p ii ršvtik \'i tf 11« t prvi.'- \ tijepoxetu življenj«, «la je opravljal lak« 1 ./ko sIii/Ihi Priuevel je >uknjo in klohuk. ju položil lia pr«-dj*'. «lo m,t jf tnj»>- ki je i-k. 1 nekaj po /epu. Niiirbijaje pripomni! — Ninam ni.- >r« 1 ia pri mIji. Iuihk«> vzamete to, — iu pri te je polož i ua preklal •l«'«et frskktV. Postava o»Vta Br« w na je ostala v temi, a v onem treiiu'Lii j» izpuhil »\ojo glavo. Njegova jflaMt je bila uajve«'* vredna, ka lat j« je isgnbil. Mislim. p|hxI je |»ri«*el strmeti vanj. Prokleto j«- tekel, — zakrtj pa jezite, ee sem vam «la K« r je sr» hr t včasih več vredno k«»t pj zlato. — je odvrti'! duhovnik poui^no, to se pravi v večjih množinah. Tujee m* je emlro «iz,H vanj. Ni t« [»a s*' je še bolj čudno c,zr pr«i?i plavitetiiii v z ho u po hodniku navzdol. Konečno pa se je vr ml |M»p|« i| k «* eiu llMmnu. Videti je bilo, da sc je za nekaj odi«* « il. |'oh>/il j« eno roko na pult ter skoeil pre|§o nj«-pa z r> i.ostj« akrtibata. »ia kar je pr j* l z močuo r« ko duhovnika za vrat. T.ho. j.* Mkti.l nat«». — .laz vas nočem oprožati, a.... A Jaz \as ho. « m ogrožati. — je sepel vmes o«"c Brown. — t U n./ati vas htn ^m s «-r\om, ki ne popine in ognjem, ki ne upasne. Vi si»- pa «ii«lue vrste partlerobnik. — jc menil tujec. Jaz sem duhovnik, Monsie: Flambeau. — je odvrni! o.'« Brown, ter sem pripravljen «*-uti vašo izpoved. I*ur t rt uut kov je sTal oni drupi na mestu ter lovil sapo, :t naK je omahnil na Mol. • « Ob««d kluba "Dvanajstih pristnih ribičev** se je že pričel it: si eer s cerimonijami, ki so b le stritpo d«iločene. Mi Atnlley, preil-.etlnia, je bil lji beznjiv starejši pospo' davno napravili ministrom. Vojvoda z Chestra, pod pre«l-«*dnik, je bil mb-.d m ravno razvijajoče se politike, kar pome nja, ila je IhI prijazen mlad človek, pepast po obrazu, srednje vrst' razuma ter zelo (»opat. V javn«»sti j«< bil njepov nastop vedno unp. nt m m njepov princip je bil zelo enostaven. O mu je padel kak d«, tip v plavo, pe je povedal in vedno sc pa je oznai-ilo kot i zvrst ne*.*«. (r mu pa ni padel noben dovtip v plavo ,je rekel, da ni časa za dov tipe. V privatni dru/.hi v svojih kropili, je bil prostodušen in pri prost k«>f dete. Mr. A od le v, ki se ni nikdar pečal s politiko, je bol tesno po*topal s svojin.i tovariši. V«*asih je celo spravil eelo družbo v zmešnjav«! z nainipu*anji, da obstaja vendar neka gotova razlika med koiiservativeem iu liberab*em. sam je bil konservativec, celo v sv«ijem privati era življenju. Zailaj jireko ovratnika mu jc visel šop las kot pri gotovi1« starih državnikih in otl zadaj je tudi izgledal kot . lovek, katerepa država potrebuje. Od spredaj pa je izgledal kol . dobrodušen samce, ki stanuje v Albany — in to je bilo tuui res. Kot le rečeno je bilo ob mizi na terasi štiriindvajset sedežev in 1 klub je stel le dvanajst člarov. Vsltnl tepa ie bilo tlosti prostora za 1 vse. Sredi mize je sedel predsednik in na njegovi desni strani pod predsednik. Iz neketra nepoznanepa vzroka je bila navada, da se je f pred pričetkom obeda vseh petnajst natakarjev postavilo ob zid, kot ^ - ustna straža, ki presentira orožje pred kraljem. Mr. Lever pa se je 1 priklonil članom kluba kot da jih ni še nikdar videl. Nato pa je ta i straža izginila in otitula sta le že dva natakarja, ki sta skakala ti- } ho naokrog ter *irefl* gontom. Riba. ki je predstavljala glavni del obeda,tje obstajala iz neke ^ vrste pudinga, v katerem »o raznovrstne ribe že davno izgubile od Bopa jim dane postave. To ribo so zavžival i povsem tiho in ko je i bila riba le skoro snežita, je napravil vojvoda iz Chestra običajno ofi- j eijelno pripombo: . j — Tega ne razumejo nikjer tako dobro kot tukaj. , Nikjer. je potrdil Mr. Audley z globokim basom ter fe pri < tem o*ri v govornika. — Nikjer, na mojo čast, kot tukaj. Reklo se mi i jc, da so \ 1'afe Angina.... ^ ji V ten trenutku se ga je prekini^, nakar je nadaljeval^ _ 1 ___m. ffLAS NARODA, 9. SEPT. \VH& — Da so v Cafe Anpla s ravnotako prij»ravili ribo. Rečem pa mm, da ni bila niti senca tega. — je dostavil z veliko resnostjo. — - Previsoko cenijo ta prostor. — s«> je oglasi! neki polkovnik 1'ound, kateremu se ie na obrazu j»oznalo. da je prvikrat v par me-| seeili o.>r«H*aia nen«š';a .*ialn > mov. V eetr--k "». avpusla za je stopila v veja v«. olajšava ple«le prekoračenja ieje.. V tira'twtanju so raz««l»esili einške zastave, v Pokrčah je bil mi iiemt"urskih hišah pov*ml p drav * * lleil *". CehiVeani so prišli nahrstuiki. Bili sti m«M*no ra/--r-arani. Kmetje in kmetice jim utčejo pnslajali. Tmli lieuičurji i uemetirke ne. Še prej so dobili a j im| zaveti ih S't»\e:ieev. Vzrok • či*.to ja>t*u: Nemčurji so \>»i amen jeni v Celovec in hočejo ami v mestu prodajati, ker upajo ako več iztržiti. V petek in so-«it o se je že močno «"-utila v Ce-ivett olajšava. Trg je bil jmiIu. Ca rad i tepa e«'iie ]»a«lajo. -lajca. i so jih prej po 6 K plačevali. .«> se dobila v sfil»ot«i po '{..r»0 K, neo .'{ K v našem denarju -20 Kj. Surov«« maslo j»rej K p. v soboto le 120 K (v našem lenarju 48 K). Slovenei iu nem-urji jirihajajn razočarani iz Cc-ovca. Pravij«i, da ni nič kaj iz.ku-»iti v Celovcu. Boljše .ie še v Ve-ikovc-u. Znano je, da nemčurji v tiiii A niso hoteli svojega neui-kega denarja zamenjati. Veliko .* pa k nam navlačili tudi razni .holapi-i. Kaj ž njim početi? Mc-a je odprta! Vse v Celovec in laga nakupiti. V vseh prodajal-1 ah z železom je polno Slovencev,! vseh manufakturnih trgovinah ,ih je pobio z juga. Plačajo, kari Vlovčani zalitevajo. l^e en sam! .lesee naj bo Celovec nam odprt; i "Klageiifurt ist ausverkauft"J s'a naše nemčurje t«i jako dobro pliva. Prej je mislil, da uiora bi-j i za Nemce, da bo rešil svoj dc-i lar. Sedaj istega nima več in je; prost. Lahko izbira iu mu . ker je tukaj še cenejša' jed iu pijača. Le določba, tla t«»-hak «i«»be domačini, jim ni všeč.' Tudi našim tratika:it«nii ni |m. volji grožnja. «la^.vsak izpuhi trali-ko. ki prihaja tobak tujeem. T«>-bak je na karte iti pa d »be le «b»-tia'-i !;aili!ei. Tako je prav in tepa "e j,- treba držati. Ne bo mi-' milo nie e«- dni. in v I Vloveu Imm|«» Il.ip .-e lil imfestai-lje kmetov iz e ne B ki bodo zahtevale zaprtje meje. V Velikovcti in Btirovljah . pa z:i « «Iprtje. Naša vla.la naj «la ljudem jasna navtslila. «la se av-l strijskega denarja hitro iznebijo v Celo ven. Naj s.- začne gosjto-. «larska tekma, kdo bo prej "ausverkauft"! Politični dokaz s„„, /doprinesli lani. da je Jugoslavija t močnejša. pos^niarskega Jmho«» i -«-1 pokonščin«> in zakrivili tak«» žalo-. sten k«»nec." s takim govorje . njem Nemei nevtsle in nehote sa-. ini priznavajo. b teli spominih. Kar svet stoji, še nikdar ni tak«» -mogočna vojska tako sramotno^ — končala. Avstrije ni škotla, a šk«»-da je naših ljudi. Pa vse te velikanske žrtve s«> bile čisto brez potrebe. odveč it1 zastonj. Tak«i torej si vojno vodili tisti iiiog«n"-ni Nemci v Badenu. daleč o«l fronte. Ko so ti pos j>4 k 1 j e sprevideli svo-ji strašno polomijo, so si mislili: "Vso krivdo zvmitno na Slovence in Hrvate. Ti imajo iak«» malo pravic. «la se ]ire«l svetom ne botl«. mo-pli braniti." Pa zgodovina je "»etlaj pokazala restiieo. To je naj-' bolj žalostno. z.at«» pa tudi zadnje! poplav je a vstrijsko-ogrske zg«»do-j vine. Tukaj je pa tmli prvo poglavje naše jugoslovanske zgodo-' v. in«'. Kar je pri teh tlveh poglav-j jih žalostiiet;a iu sraiimfnega, te pa niso krivi Jugoslovani, ampak ■ •šabni in mogočni nemški povelj niki. Vse t«i omenja tudi nemški časopis "(Irazer Vtdksblatt" z ilne 22. julija let.»šnjega leta. , Po "Miru"', i ' PATENTI"^ rišite po m..jo krijlgo Ia [»ilsis- I nila i> izi>jji)ti:ih fn iMtrtitih ka- H t-ru vmin ZASTONJ ■ Imun 30 LETNO SKU&NJO I «<>t tjdvetnik Ka patent«, torej B vašr pufreUe g pavau B 9*- t<» t.u uvri«. Sloj urad je le ■ ~ ■ur kurakov mJ ijfaiviMga Pa- li tentneoa urada in j-«* Uhko B| io.no tirnim to a^lo. Ponljite ml B1 «faie iznji«ll>e za preffled. 1 1'išite mi sM- darirf v vasem B t^ziku: E A. M. WILSON, 8 Registered Patent Attorney I trO ViitiiT I*. Waghbiglon. DC. I: . ———————-- Kje je ANDREJ IKK'EVAR Preti uedolpo je imel še ta-le' nalnv: B*»x -IT'i. Bi i«lpep«Tt. i Ohio. Imamo mu poris'-ati va/.ne| stvari pletlc n jep«ivcpa pose-1 stva in njegovih otrok, zato naj oglasi, če pa kilo čita tej vrstice, naj pa opozori. — 1 'pravuištvo tllas Nar«i«la. (—9 ) Dr. Koleri SLOVENSKI ZDRAVNIK I 638 Pen Ave. Pifttsbvgk, Ps.1 _____ Dr. Koler ]• naj-~ itmrcJU alovenaki i ad ravnik. Iu«c{** ' /f. lUt « 11tt»b«r»hu. I »ie ki Ima »-letno A prakao ▼ adravlje ^J^fcj. Zaatrupljenje kr ■ vi adravl a ao vitem tOi. ki n K 1 sume I dr. prof. BrUch. Ča Imate moaoUa ali manur-tke po teleau v grlu. Izpadanje laa. bolestne v koateh. pridite I a tsOatS vam bom krt. Na £a£ajte. k«r te ba lesen aa naiesa. Vse tn.*ke ooleraal adravtm po kraji&cl metodi, kakor hitro opazita da vara prenebuje zdravje, na Čaka] te. temve£ pridite in Jas vam Ca bom aopet povrnil. j Hydros^le alt vodno ldlo oadravtm ~ t SC. uru ln aloer Lres o~ »racije. Bolem 1 MabcrJa. ki porrrofr-to to čelna v krilu In hrbta ln veaata tudi pri puieanja vode. mCk/ia a Koto-voatjo. Revmatts«-». trjeanj«. V>]*Ra« o tekllne. srbačlea. »kro.le In dru«a kotne bolezni, ki naatm..ejo veln»«l-ata k**vt. osdra ,tm v kratkem 6aau ni potrebno letati. Uradne ura: vaak dan od 8. ura sjn-traj do «. sveder; v petkih od ». 'tu-traj do B. popoldne: ob nedeljah ofl | zjutraj do 1. oopoldoa. _/ "* COLUMBIA _ VELIKA ZALOGA — _ _ PLOŠČ V VSEH JEZI- GRAMOFONE VIGTOR NAVINSEK, 331 6reeve SI., G0MEMAU6H, PA. 1 NAZNANILO K fl^^a Prof. dr. BAER, ipečialut nmd 30 let !■ in ved let znan v Pittsburphu ter okolici se je preselil P ^^K^P/vl' v avoj nov urad na 534 SMITH FIELD ST., Pittsburgh. I Če pridete v mojo pisarno, ae boste prepridali. da je to L ^^Elr' najboljše vre jena pisarna, kar sta Jih kdaj videli. Na- if bavil sem si vse n-.odern* |n znanstvene aparate v do- ^^mbrobit mojih bolnikov. Ča potrebujete preiakuinjo kr- ■ I^^Hgj^L^^^^I vi. kemično analizo vode. preiskavo z X-*arfcl. ali kar- g koli zahtevate, sem jaz v stanju, da Vam postrežem, j IV-J^^^H Jaz 'mam svojo lastno lekarno, napolnjeno z najbOljftl- ■ — ■■ " mi evropskimi in ameriiklmi zdravili. J Za krvne bolezni uspeino uporabljam Chrllcnov tO*. Z dr a vi je- m nje revmatizma. jetrnih, ledi£nih, meHarnih in ielodinlh bolezni ter zdrav. J i jen je molkih bolezni je moja ipecljaliteta. N« izgubljajte Caea -s dru- J 0i*ni. Izvejte v vatetn lastnem jeziku resnico • vašem studa iu ter ozdra- I vite. Uradne ure: Vaak dan od devetih dopoldne do testih svfeer, J V sredo in soboto od devetih dopoldne do osm• n zvečer. ^ V nedeljo od detetih dof>oldne do ene popoldne. !■ PROF. DR. BAER, ipecljalist 534 Stmthfirfd Sc. U PWPiolM od teste Avenue. __■aWRCKFA JH 4' ^^^•mt——bimm»i——— ALI STE BOLNI? Jaz v» bom ozdra« il. Že ver kot tridnH let iVhO-7? p^jf zdravil v*r liolezni. Kožne. knne. živrne. ie- Ln^* J / 4 lodenr in rrvmatizrm ter vsakovrstnr dru^e bole fr nil. I^ahko vam pokaiem vef dokazil na.ših rojakov. II \ kalerr «m ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko druži U n'so mos1' N«- čakajte. Pridte k meni predno je UJV^MBfp; prepozno, ('roe so take, da jih lahko vsakffia zmore. Preiskava brezplačna. European Medical Office 1 ŠPECMALLST 311 Smithfield Street N«pro« poatn^s urada. Pittsburgh, Pa. i _______________ _ __ _ i _~ _" Pozor! Slovenci, Hrvati m Srbi j ki potujete skozi New York. | Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite naj-j boljša prenočišča in boste najbolj postre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. August Bach "JBVr i ■■ ■ 11 — i DOCTOR LORENZgT" soi ni slovensko govoreči zdravnik i » f/ tpecijalist moških 80luni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka j« zdravljenje akutnih in troničnia bolezni. Jaz mt že zdravim nad 23 let ter imam skuinje v vseh boleznih in kefl mam jlovezsko, sato vas motem popolnoma razumeti in q>ozns ti Taic bele^en, da vas ozdravim in vrnem mod in sdrsrje. Sko* a 23 le» sem pridobi^ posebno skušnjo pri ozdravljenju nmifcit 'j bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na men«, moja skrl '' pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odkiajta, *wip»k pridi t« čimprej«. Jaz ozdravim zaeftrupljeno krt, masuljo In lisa po talaaa. be leant v gn«, ta-padanje laa. bolečine v kosteh, stare rano. tiv£n* bolezni. oditokMt bo tedni v mehur j u, led ca h, jetra h In telodcu. rmonieo. rsvmatilzsm. katar. Zlata fttta. taivha Itd. Orodno ure so: V pondeljok. sre#sh In petkih od ura zlutral do s. »opoldne. v torkih, četrtkih In eobotan od S. ura zjutraj do m, ure zvečer. Ob nedeljah pa do L uro pipoldno. W POftTI NE ZORAVIM. PRIDETE OSEBNO. NC POZABITI 1MB IN NASLOV. Dr. LORENZ Penn Ave. PITTSBURGH. PA. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmača, da vaa^azumajo. Jo« znam hrvatske •o Iz otaroaa kraja, zate vaa latjo zdravim, kar vso roaiiain. ^^n^mHMVMevoHMaamomMmmmamaaMeMk t ■ — Mojim pacientom: Tempotom naznanjam, da sem pripravljen aedaj sprejemati paciente v obeh svojih pisarnah in sirer: Ob pondeljkih in petkih na štv. 24? Ka*t 72 Street, New York Telephone: Rhinelander 20C3. Tre: Od 10. dopoldae do 8. zvefer. Ostale dni na štv. 2399 Silver St.. Kid^enood, Brooklyn, N V. Telephone: Evergreen 1445. Ure: Od 10. dopcldne do 8. zreter. Ob nedeljah po dogovoru. dr. Josef M. Pleše _____" ' "—-r-- Potrebuje se 100 premogarjev! Največje majne y Upshur County. > Največje plače v državi West Virginia. Naši možje zaslužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec. Zgradili 3mo nove hiše' in jih nanovo opre- H mili. To nam omogoča zaposliti še sto delavcev. Če ste tujec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj. Naš premogorov je šest čevljev visok in imamo stalno delo. Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se samo tujezemci. C. T. GRIMM, Gen. Supt., Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va. ■i 30 dnevna ponudba J« ■B za sne. ki iele 14-karatne zlate ure. Imam jih sd 130. naprej. Ver!- J žice sd $15. naprej. Ker imam ogromno zalogo fie iz preJinjUi tssav, | g1 prodajam tako poceni. Vaak ae lahko sam prepriča* ka H»c§ dobi _ I Pihite. kaj ieUte in jaz vam pošljem C. 0. D. Tako zamere** blago I _ | videti sb iasu sprejema. Prodajam srebrne in pstlafeus ure po pri-Urinih cenah. Pozlačene verižice Jednotini In drugi prlveaki od $2 ■ ■C ~peej. M. POGORELO " i ■ B 7 W. Madisoa Street Room 605 Chicago, HI a > i " % \ ' ■