Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
{
vili
Leto XXXVII. - Štev. 17 (1848)
Gorica - četrtek, 25. aprila 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Papežev poziv mladim Gonja zoper Metodovo leto
(Iz okrožnice Janeza Pavla II. za XXII. svetovni molitveni dan duhovnih poklicev 28. aprila 1985)
Že dvaindvajset let je četrta velikonočna nedelja posvečena molitvi za duhovne poklice. Kot pastir vesoljne Cerkve čutim nujno potrebo spodbujati kristjane, da sodelujejo z nenehno molitvijo in pastoralnim delom pri rasti duhovnih poklicev ter Bogu posvečenemu življenju v njegovih številnih oblikah.
To je veliko življenjsko vprašanje Cerkve. Od te rešitve zavisi njena bodočnost in razvoj njenega vesoljnega misijonskega poslanstva odrešenja. V tem letu je moja posebna želja približati mladim vrednoto duhovnih poklicev. Svetovni molitveni dan je idealna priložnost, da poživimo, razširimo in poglobimo svojo dejavnost.
KRISTUS VAS LJUBI
To je veselo oznanilo, ki vas navdaja morda z začudenjem. Moja poslanica do vas ne more biti drugačna kot evangeljska. Mladina, Kristus vas ljubi s posebno ljubeznijo in vaš odgovor naj bi bil ljubezen.
Po vsem svetu, kjer sem se pogovarjal z vami, sem povsod srečal mlade, željne ljubezni in resnice, čeprav vas vznemirjajo mnoga vprašanja in problemi, kakšen smisel dati lastnemu življenju.
Žal neredko naletite na krive voditelje in učitelje, ki se vam laskajo in zlorabljajo vašo velikodušnost, da bi vas pritegnili v aktivnost, ki poraja grenkobo in razočaranje.
Vprašam vas, ali ste srečali Tistega, ki se je razglasil za edinega pravega učitelja (Mt 23, 8)? Mar veste, da ima samo On besede večnega življenja (Jan 6, 68) in ima najbolj pravilne odgovore za vse vaše probleme? Kristusova ljubezen je najmočnejša sila na svetu, je vaša moč. Ali ste že odkrili to čudovito skrivnost?
KRISTUS VAS PROSI
Ko je Gospod Jezus ustanavljal Cerkev, je hotel postaviti različne službe in jih zaupal tistim učencem, katere svobodno izbira. Tako tudi mnogim izmed vas, številnejšim kot si moremo misliti, hoče božji Odrešenik podeliti duhovniški poklic, da bi delili človeštvu Evharistijo, odpuščali grehe, oznanjali evangelij in vodili božje ljudstvo. Duhovniki so potrebni svetu, ker mu je Kristus potreben.
Mnoge izmed vas Jezus prosi, da bi vse zapustili in sledili njemu, ubogemu, čiste-
mu in pokornemu. Do mnogih mladih pošilja svoj skrivnostni poziv, da bi živeli v izključni ljubezni do njega deviško življenje. Mislite morda, da ti klici ne zadevajo vas, da niso namenjeni vam? Se vam zdijo zelo težki, ker zahtevajo odpoved, žrtev in daritev vašega življenja?
Občudujte pripravljenost apostolov! Glejte na veličino številnih zgledov duhovnikov, diakonov, redovnikov, redovnic, posvečenih laikov, misijonarjev, ki so z junaštvom pričali za trpečega in poveličanega Kristusa.
Glejte velikodušnost tisočerih mladeničev v semeniščih, v noviciatu in drugih ustanovah, ki se pripravljajo na posvečenje, na obljube evangeljskih svetov, na misijonsko delovanje.
Smo na pragu tretjega tisočletja, odkar je Kristus prišel na svet, a je še vedno velika množica ljudi, ki jih ni dosegla luč evangelija in se nahaja v stanju revščine in krivice. Sam Gospod govori o neizmerni potrebi vesoljnega odrešenja in nezadostnem številu njegovih sodelavcev: »Žetev je velika, delavcev pa malo« (Mt 9,37) je vzkliknil, ko je videl množice izmučene in razkropljene, kakor ovce brez pastirja.
Na svojih apostolskih potovanjih po vseh delih zemlje ugotavljam vedno bolj resničnost te Gospodove tožbe. Samo milost božja, ki jo pospešuje molitev, more spo-polniti žalostno pomanjkanje duhovnih delavcev.
Boste ostali brezbrižni ob klicu človeštva, ki prihaja iz množic? Rotim vas, da molite, da se darujete, ako vas Gospod želi poslati kot delavce na svojo žetev. Postavite se v prvo vrsto med one, ki so pripravljeni zapustiti lastno zemljo za poslanstvo brez meja. Potom vaše osebe želi Kristus dospeti do vsakega posameznega in do vsega človeštva.
■ Pred 40 leti, 22. aprila 1945 so zavezniške čete osvobodile nacistično koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen v Južmi Saški. V zvezi is to obletnico je zahodno-nemški kancler Kohl v nedeljo 21. aprila obiskal ta kraj in opozoril svoje rojake, da je priznanje lastnih napak iz preteklosti nujen predpogoj za spravo z nasprotniki iz onega časa. Nemčija je odgovorna za nacistične zločine, ki nikdar ne smejo preiti v pozabo. To taborišče bo 5. maja obiskal tudi severnoameriški predsednik Reagan.
Enotna slovenska delegacija pri novem vladnem komisarju
Nov! vladni komisar in tržaški prefekt De Felice je v torek 16. aprila sprejel Enotno slovensko delegacijo, ki so jo sestavljali Rafko Dolhar (SSk), Igor Tuta (PSI), Stojan Spetič (PCI), Boris Race (SKGZ) in Ferruccio Clavora za Slovence videmske pokrajine.
Člani delegacije so vladnega komisarja seznanili z vsemi prizadevanji Slovencev v Italiji, da se ustvari ozračje sodelovanja in sožitja. Poudarili so tudi, da sta sožitje in zaščita manjšine najboljše jamstvo za mir ob meji.
Prefekt De Felice je s svoje strani zatrdil, da bo nadaljeval z delom svojega predhodnika prefekta Marrosuja, s katerim sta dobra prijatelja in sta se večkrat srečala. Zagotovil je, da bodo njegova vrata vedno odprta, da se ustvari sodelovanje in da se morebitne težave in nevarnosti preprečijo že vnaprej. Podrobneje je obravnaval odprto mejo in sodelovanje ob meji, o čemer je nekaj prej govoril z jugoslovanskim veleposlanikom v Rimu Antejem Skataretikom. Na meji obstajajo dobri odnosi ne samo med obema državama, temveč tudi med ljudmi in tako ozračje je treba ustvariti tudi znotraj Trsta.
Isti dan je imela Enotna slovenska de-
V Velehradu, mestu na Moravskem v češkoslovaški državi so se 6. aprila letos zbrali češkoslovaški škofje in duhovniki ter na tisoče vernikov, da proslavijo spomin blagovestnika Slovanov sv. Metoda ob 1'100-lelniei njegove smrti. S tem se je začelo Metodovo leto, ki bo zajelo ves katoliški svet. Na Dunaju, v Rimu, Vare-seju in še marsikje drugod bodo s 'tem v zvezi mednarodna zborovanja.
Čeprav je bil letošnji 6. april delovni dan, so verniki veliko baziliko v Velehradu do kraja napolnili, veliko pa jih je ostalo tudi zunaj njenih zidov. Praški nadškof kardinal Tomašek je pri službi božji prebral poslanico papeža Janeza Pavla II., v kateri sv. oče poziva duhovnike in vernike k pogumnemu izpričan ju vere. Tudi sv. Metod ni navzlic raznim političnim nasprotjem in oviram s strani cerkvenih krogov nikdar izgubil poguma. Češkoslovaški duhovniki in verniki naj neustrašeno pričajo za Kristusa sedanjim in prihodnjim rodovom ter sprejemajo sedanjo zgodovinsko danost v prepričanju, da je tudi ta del božjega odrešitvenega načrta. Vse pa je papež povabil k edinosti z Apostolskim sedežem in poslušnosti cerkvenemu učiteljstvu.
TAJNA NAVODILA KOMUNISTIČNE PARTIJE
Že pred pričetkom Metodovega leta pa je češkoslovaška komunistična stranka poslala na oblasti, partijske organe, znanstvene ustanove in sredstva obveščanja
t
navodila, kako naj se vedejo in ukrepajo ob 'cerkvenih slovesnostih v čast sv. Metodu. V njih je med drugim rečeno: »Ceščenje Cirila in Metoda je dobilo pretirane razsežnosti. Temu botruje vatikanska "vzhodna politika”, ki se poslužuje ekumenizma, da bi prodrla v Češkoslovaško in druge evropske socialistične
Rimski parlament ie odobril novi konkordat
Po več neuspešnih glasovanjih je poslanska zbornica odobrila konkordat med Italijo in Vatikanom. Težave sta povzročala dva člena, s katerima nekatere stranke ne soglašajo.
Prvi od njiju določa, da bodo od leta 1989 davkoplačevalci lahko odbili do dveh milijonov dohodkovnega davka za prostovoljne prispevke Ustanovi za vzdrževanje duhovščine, drugi pa dopušča, da bodo državljani od leta 1990 osem odstotkov svojega davka na dohodke lahko namenili ali dobrodelnim pobudam države ali pa Cerkve.
Za ta sporna člena so glasovali poslanci DC, PSI, PCI, PSDI in PRI, proti neodvisna levica in demoproletarci, vzdržala sta se PLI in MSI, radikali pa se glasovanja sploh niso udeležili.
legacija tudi razgovor z jugoslovanskim veleposlanikom Skataretikom. Ta je orisal mednarodno politiko Jugoslavije ter opozoril na izredno živahno diplomatsko in politično dejavnost, do katere je zadnje mesece prišlo med Italijo in Jugoslavijo. Člani delegacije pa so se predvsem osredotočili na vsebino zaščite, pri tem pa izrazili svojo zaskrbljenost zaradi naraščajočega pritiska nacionalističnih sil zoper zaščitni zakon.
Reaganovo pismo papežu
Ameriški predsednik Reagan je papeža Janeza Pavla II. v pismu seznanil s svojimi najnovejšimi načrti, kako doseči mir v Nikaragvi. V teh načrtih naj bi tudi Cerkev igrala vlogo posrednika med san-dinisti in gverilci.
Predsednik je svoje »mirovno pismo« papežu zaupal republikanskima senatorjema Dolcu in Paxaltu, ki sta ga izročila Janezu Pavlu II., ko ju je med obiskom v Rimu sprejel v avdienco.
Znano je, da so sandinisti odklonili dosedanji Reaganov načrt za spravo v Nikaragvi, kajti nočejo se pogajati z gverilci, ki zahtevajo demokratično ureditev države brez diktature ene same stranke,
Obisk jugoslovanskega veleposlanika
Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ante Skataretiko je bil pretekli teden od torka do petka na obisku v naši deželi, kjer je imel vrsto razgovorov s predsednikom deželne vlade Biasuttijem in s tržaškim županom Ricchetijem, nadalje s predsednikom deželnega sveta in z novim generalnim komisarjem De Falicejem. Razgovori so se nanašali na nadaljnji razvoj gospodarskega, kulturnega in političnega vprašanja ob i t a 1 ij an Kko-j u gos lava ns k i meji.
V sredo je jugoslovanski veleposlanik posvetil svoje razgovore izključno Slovencem in njihovim organizacijam v Trstu. Obiskal je Narodno študijsko knjižnico, Kulturni dom, uredništvo Primorskega dnevnika in se razgovarjal z zastopniki slovenskih gospodarstvenikov. V četrtek je imel sestanek z videmskimi, v petek pa z goriškimi predstavniki oblasti in slovenske manjšine.
Ko so se samostani spremenili v zapore
Pred 35 leti, 17. aprila 1950 je komunistični režim na Češkoslovaškem dal zapreti vse samostane in druge redovne hiše. Približno dva tisoč redovnikov in 10.500 redovnic je bilo s silo odpeljanih v tako imenovane zbirne hiše. Stare so poslali v domove za ostarele, mlajše pa porazdelili po tovarnah in rudnikih. Predstojniki
redovnih hiš so bili obsojeni kot »vatikanski vohuni« in »zaradi izdaje« na visoke zaporne kazni. Samo nekateri frančiškani, redemptoristi in salezijanci so dobili dovoljenje delovati v dušnem pastirstvu. Vsi drugi, ki ne morejo več delati, so prisiljeni živeti v skrajni revščini, ob pomanjkanju sanitarnih naprav, obleke, jedi, zlasti pa svobode v za to izbranih bivših samostanih.
Ko so tiste redovnice, ki so delale po tovarnah, postale s svojim življenjem živo oznanilo za evangelij, so jih premestili v zavode za onemogle, duševno bolne ali v hiše za upokojence. Ko se je m. Terezija iz Kalkute mudila na Češkoslovaškem, je z žalostjo ugotovila, da so te redovnice na robu svojih moči. Novih poklicev seveda ni, saj oblasti ne dovoljujejo hiš za noviciate.
Kar se tiče duhovskih poklicev, vlada določa, koliko mladih fantov lahko vstopil v semenišče. Leta 1983 se jih je prijavilo 83, a dovoljenje jih ije dobilo le 53. Kardinal Tomašek vedno znova zahteva, da se bogoslovja odprejo vsem, ki želijo vstopiti in da se dovoli redovom sprejemati nove poklice, a brez. uspeha. Oblasti ostajajo neme in gluhe.
■ Vsako leto za prvomajske dneve navadno odpro cesto čez Vršič, ki povezuje Bovec s Kranjsko goro. Letos pa bo cesta ostala do nadaljnjega zaprta, ker je popolnoma dotrajan leseni most pod Vršičem na primorski strani. Ni denarja za popravilo niti v cestnem podjetju Nova Gorica niti na Združenju slovenskih cestnih podjetij. Ce bo pri tem ostalo (kaj slabo spričevalo za samoupravno gospodarjenje!), bo temu koncu Slovenije zadan velik udarec na turističnem področju.
■ V zahodnem Bejrutu, kjer živijo muslimani, je prišlo do spopada med pravovernimi suniti in razkolnimi šiiti, katere so podprli še Druži (posebna verska skupnost). Po 16 urah krvavih pouličnih bojev so bili suniti premagani, šiiti in Druži pa so se polastili vsega zahodnega deda mesta (vzhodni je v rokah maronitskih kristjanov). Iz protesta proti tem dogodkom je odstopila libanonska vlada narodne enotnosti, ki jo je eno leto vodil sunit Karame.
države. Pobudnik te politike je papež Janez Pavel II., ki bi rad prikazal evropsko kulturo kot sad krščanstva. Ta propaganda poudarja, da se imata češki in slovaški narod zahvaliti bizantinskima odposlancema Cirilu in Metodu za svojo kulturo in za svojo državnost.
Vatikan že nekaj časa pripravlja praznovanje obletnice Metodove smrti z mednarodnim srečanjem, ki bo letos oktobra v Rimu. V ZR Nemčiji nekaj podobnega pripravljajo v drugi polovici aprila; isto se bo ponovilo na Dunaju. Jasno je, da se bodo teh zborovanj udeležili številni češki in slovaški emigranti. Ni treba posebej opozoriti, da bo vse to imelo proti češkoslovaško obeležje.«
OBLATITI SPOMIN SOLUNSKIH BRATOV
Na ta način je češkoslovaški režim začel svojo vojno proti Metodovemu letu. 2e prej je molče obšed vabilo kardinala Tomašeka sv. očetu, da se udeleži jubilejnih svečanosti, čeprav je prejel prošnjo češkoslovaških katoličanov z 20.000 podpisi, naj povabi papeža na omenjene proslave.
Češkoslovaška partija je tudi sklenila organizirati poseben simpozij v Nitri na Slovaškem v dneh 14. in 15. maja letos. Tu naj bi se dokazalo, da sta apostola Slovanov prišla kot predstavnika bizantinskega kolonializma, da ni v Velehradu nobenega groba z ostanki nadškofa Metoda in da sta solunska brata Slovane usužnji-la Rimu.
To »znanstveno marksistično« obravnavanje Cirila in Metoda naj bi odvrnilo ljudstvo od češčenja teh svetnikov. Dokler vidi narod v njih začetnike svoje kulture in očete svoje narodnostne identitete ter hodi na Metodov grob, bodo napori partije vedno udarili ob zid verske obnove, ki ji dajeta ta svetnika neprestanih novih vzpodbud. Partija se jih enostavno boji, ker ogrožajo njen obstoj.
PROTEST PRAŠKEGA NADŠKOFA
Praški nadškof Tomašek, ki mu je prišel omenjeni dokument partije hitro v roke, k temu ni molčal. Predsedniku partije in države Husaku ge poslal pismo, v katerem protestira proti izkrivljenemu prikazu zgodovinske resnice o poslanstvu Cirila in Metoda. To, da partija poudarja samo kulturni vidik v delovanju svetih bratov, ne omenja pa njunega verskega in misijonskega poslanstva ter njih pomena za državni razvoj, očitno priča o nameri partije, da osiromaši njuno versko češčenje. Kardinal je ogorčen nad takim ravnanjem. »Pobude in slovesnosti,« pravi v protestnem pismu, »s cerkvene strani v zvezi z jubilejem sv. Metoda doslej nikoli niso imele protidržavnega značaja niti ogrožale edinosti in varnosti naše države. In vendar se bije plat zvona kot da bi bila ogrožena republika.«
V pismu uredništvu časopisa »Tribuna«, ki je dopustilo objavo napačnih zgodovinskih podatkov o blagovestnikih Slovanov pa protestira nadškof zlasti proti vsebini članka »Delo bratov iz Soluna — legenda in resničnost«. V članku mrgoli potvarjanj zgodovine in grobih napadov na sedanjega papeža.
Partijcem pač ne gre v račun, da Cerkev poudarja predvsem versko in duhovno poslanstvo sv. Cirila in Metoda. In da ju sv. oče stavi pred oči češkoslovaških državljanov kot pogumna moža, »ki se nista ustrašila postavljati tomeljeiv za novo družbo na osnovi svoje vere in v borbi za novo pravičnost in mir. Za ta načela sta se tudi bojevala in trpela.«
J. K.
■ SevernoamerišKi predsednik Reagan namerava med svojim bližnjim obiskom v ZR Nemčiji obiskati nemško vojaško pokopališče v Bitburgu, kar je vznovoljilo židovske organizacije in zvezo ameriških vojnih veteranov, ki so začeli močno protestirati. Zato je Reagan svoj načrt spremenil v toliko, da bo obiskal tudi eno nacističnih taborišč v Nemčiji.
Podlaga za duhoune poklice	OB mašneg duhovnika-misijonarja
Za duhovne poklice je zelo pomembna družina. V njej se duhovni poklici rojevajo in v njej rastejo v prvem obdobju. Družina jih daje in ohranja. Res je, da družina ni sama pri tem, vendar je upravičeno vprašanje: Kakšna mora biti družina, da bo to zmogla?
Družina mora biti taka, da bo »sveto ljudstvo Gospodu«, ki »hodi v Gospodovi postavi«. Biti mora Cerkev v malem. To pa pomeni, da v njej oznanjajo evangelij drug drugemu in vsi skupaj drugim družinam, da častijo Gospoda kot bratska skupnost in nosijo bremena drug drugega. Pomeni tudi, da se družina povezuje z župnijsko skupnostjo in z njo plodno sodelujejo na mnogih ravneh župnijskega življenja. Sodelovanje z župnijo se seveda lahko uresničuje samo po sodelovanju posameznih družinskih članov. Vendar morajo ti nastopati kot zastopniki svoje družine. Zato njihove dolžnosti v družini sami v tem času prevzamejo drugi.
To pa zahteva od vsakega člana, da se trudi, da bi uresničil Gospodovo zapoved: Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Mt 5, 48). Zato, če v naših časih prosimo Boga za naše družine, da bi jih usposobil za njihovo težko nalogo, prosimo tudi za duhovne poklice.
Trdna krščanska vzgoja otrok, ki je gotovo potrebna podlaga za duhovne poklice vseh vrst, obsega mnogokaj. Vsega ne bi mogli ob tej priložnosti našteti. Radi bi predvsem opozorili na božjo pomoč.
Samo Bog more pomagati. To je srž poročila o stiski Judov v pregnanstvu in o rešitvi, ki jo je izpeljala kraljica Estera. Kljub temu, da je Estera sama krepko posegla v dogajanja, pa je vse to storila v zaupanju v Boga, ki končno edini more pomagati. To upanje mora spremljati tudi kristjana, posebno v najtežjih trenutkih, ki ga kdaj pa kdaj zatečejo v življenju. Takrat se zave, da nima brez Boga nobene možnosti. In to ga reši pred obupom.
Bog pa tudi hoče pomagati. O tem nam priča naša lastna in tuja izkušnja. Tako zatrjuje psalmist: Ko sem te klical, Gospod, si me uslišal. Kristus pa je obljubil: Kdor prosi, prejme in kdor išče, najde (Mt 7, 8). Vemo pa, da je Bog vedno zvest svoji besedi In vsako obljubo tudi izpolni.
Takšno zaupanje v Boga je potrebno v vseh duhovnih poklicih. Končno pomeni neskončno zaupanje v Boga že sam pritrdilni odgovor na njegov klic. Pa tudi
■ V Rimu so se zbrali pristaši tradicionalističnega nadškofa Lefebrea in uprizorili na trgu Montecitorio protestno manifestacijo pred kinodvorano, kjer se predvaja versko sramotilni film Jean Luc Godarda »Je vous salue, Marie« (Zdrava Marija). Manifestanti so z rožnim vencem v rokah glasno vzklikali Kristusu in Mariji ter »Proč z bogokletjem!« Film se norčuje iz Marijinega devištiva in smeši vlogo sv. Jožefa z ozirom na ženo Marijo in varovanca Jezusa.
■ V Bologni so preteklo nedeljo slovesno proslavili 40-letnico osvoboditve mesta, ko so poljske čete generala Andersa vkorakale v ta kraj in ga zasedle. V zvezi s tem je bil v Bologni mimohod vojaških čet in partizanskih oddelkov, igrale pa so vojaške godbe iz Italije, ZDA, SZ in Vel. Britanije. Obrambni minister je v svojem govoru najprej omenil italijanski prispevek za osvoboditev izpod nacifaši-stične oblasti, se ustavil ob dialogu med velesilama, ki naj zagotovi preživetje človeštva in obsodil terorizem, ki ne bo nikdar uspel v svojih namerah, saj ga italijansko ljudstvo odločno odklanja.
■ Na otoku Mindanao, ki je drugi največji otok Filipinov na Daljnem vzhodu, je bil ubit italijanski misijonar 39-letni Tullio Favali. Bil je član papeške ustanove za zunanje misijone, PIME imenovane. Deloval je na ozemlju province Co-tabaito, kjer je dejavna močna muslimanska gverila. Proti njej nastopa redna vojska, a brez pravih uspehov. Obe strani se poslužujeta nasilja, zaradi česar hudo trpi krajevno prebivalstvo.
■ Po večtedenski bolezni, ko so zdravniki s številnimi operacijami skušali rešiti mu življenje, je umrl predsednik zvezne države Brazilije Neves Tancredo. Bilo mu je 75 let. Po 21 letih vojaškega režima je bil izvaljen od obeh poslanskih zbornic, da kot civilni predsednik spet popelje državo v smeri demokracije. 15. marca letos naj bi prevzel vodstvo republike, a v noči pred zaprisego je bil nujno prepeljan v bolnišnico in operiran na čre-
rast v poklicu in uresničevanje poklica ni mogoče brez zaupanja vanj. Posebno pa v trenutkih razočaranj in neuspehov, ki sodijo k bistvu duhovnih poklicev, je zaupanje v Boga tisto, kar drži človeka nad vodo.
Ob vsem povedanem pa je potrebno veliko spoznanje, ki si ga moramo pridobiti v Letu duhovnih poklicev, namreč da so vsi nosilci duhovnih poklicev tudi samo ljudje. Zato veljajo zanje vse zakonitosti življenja kot za ostale vernike. Sam božji klic in odgovor nanj jih še ne spreobrneta in posvetita, zahtevata pa od njih, da se posvetijo. To je zanje duhovni poklic poleg krsta še en razlog več za prizadevanje postati popoln, kakor je popoln Oče v nebesih. Tudi pred njimi zija nenehna in grozeča možnost »meglenih glo-gin greha« (Pij XII.). Tudi oni morajo moliti: Iz globočine kličem k tebi, Gospod (Ps 129), in so potrebni božjega odpuščanja. Tudi zanje velja Jezusovo opozorilo: Če torej prineseš svoj dar pred oltar... (Mt 5, 23-24).
Kakor za vse kristjane, velja tudi zanje nenehni klic: »Spokorite se in verujte evangeliju.« Tega pa nikoli ne zmorejo iz lastnih moči. Zato potrebujejo našo molitev. Molimo zanje, da bo njihova in naša pravičnost obilnejša kot pismoukov in farizejev (prim. Mt 5, 20).
Duhovniški poklici v misijonskih deželah
Cerkev v Afriki ima 274 malih semenišč, v katerih je 29.000 dijakov, velikih semenišč pa je 69 s 6.714 bogoslovci. Lani je bilo posvečenih 420 novih duhovnikov.
Cerkev v Aziji ima 146 malih semenišč z 9.642 dijaki. Velikih semenišč je 44 s 5.300 bogoslovci. Lani je bilo posvečenih 326 duhovnikov.
Oceanija ima 12 malih semenišč s 465 dijaki in 4 velika semenišča, v katerih se pripravlja na duhovništvo 218 bogoslovcev. Lani je bilo posvečenih 13 duhovnikov.
V Afriki ima največ bogoslovcev Zaire in sicer 1.601, potem Nigerija 1.244 bogoslovcev, Uganda 629, Tanzanija 401, Kenija 388, Ghana 277. Druge afriške države imajo manjše število bogoslovcev.
V Aziji je na prvem mestu Indija, ki ima 2.594 bogoslovcev, sledi Koreja z 909 bogoslovci, Indonezija s 697, Ceylon z 272, Birmanija z 225, Tailandija s 157, Japonska s 108.
vesju. S tem se je začela njegova borba za življenje, ki je organizem ni prestal. Nasledil ga bo, kot to določa ustava, podpredsednik 54-letni Jose Sarney.
■ V Amsterdamu na Nizozemskem so se pojavili plakati, ki ponujajo 15.000 guldnov (deset milijonov lir) tistemu, ki bi ubil papeža Janeza Pavla JL, ko bo prihodnji mesec obiskal to državo. Podpisane so »Nordijska fronta nasilja«, »Delavska avtonomija Nizozemske«, »Bojevita avtonomna fronta« in »Avtonomnih 80«. Policija je prijela štiri osebe, ki so plakate lepile. Obenem je ustanovila posebno preiskovalno skupino, ker smatra vso zadevo za zelo resno.
■ Notranji minister Južnoafriške republike Frederick de Klerk je v tamkajšnjem parlamentu objavil sklep vlade, da bodo v prihodnjih mesecih ukinili dva zakona, ki sta prepovedovala mešane zakone ter spolne odnose med belci in pripadniki drugih ras. Zakon o prepovedi mešanih zakonov je veljal v Južni Afriki 36 let, spolni odnosi med belci, mešanci in azijati pa so bili prepovedani od leta 1957. Odprava teh nečloveških zakonov bo gotovo povzročila velike družbene spremembe v tej do sedaj skrajno rasistični državi in pomeni prvi odstop od načel »apartheida« (rasnega ločevanja).
Zakriti napako z lažjo pomeni nadomestiti madež z luknjo (Aristotel).
Porast duhovnih poklicev na Poljskem
Na Poljskem je opaziti v zadnjih letih močno povečanje števila duhovnih poklicev. Leta 1979 je študiralo teologijo 5.845 slušateljev (4.179 škofijskih in 1.666 redovnih). V petih letih se je to število zvišalo za skoraj 40 odstotkov na 8.130 (5.365 škofijskih in 2.674 redovnih). Leta 1979 je bilo v duhovnike posvečenih 589 bogoslovcev, lani pa 822.
Stanko Pavlin je danes misijonar v Hongkongu. V pismu smo mu zastavili vprašanje, kako je našel pot do duhovnika in misijonarja. Tako je orisal svoj »poklic«.
Rodil sem se med prvo svetovno vojno kot begunec na Dolenjskem. Po vojni smo se vrnili v porušeni Grgar. V osnovno šolo sem začel hoditi, ko je bila ta že italijanska. Učiteljice so prihajale iz južne Italije in niso nič razumele slovenščine. Verouk nas je učil g. župnik Alojzij Filipič, ki je bil strog in avtoritaren. Mene so v Grgarju vsi poznali, ker sem znal lepo peti in ker sem bil vsem v nadlego. G. župnik je trdil, da sem poreden.
Postal sem mašni strežnik. Ni bilo vremena tako hudega, da ne bi šel zgodaj zjutraj pomagat župniku pri maši. Tam pred grgarskimi oltarji iso me začele mikati tiste rdeče debele bukve (mašna knjiga), lepi plašči	in	zlate	cerkvene	posode, ki jih je naš	župnik nosil tako	do-
stojno in slovesno. Pa pridige g. Filipiča, ki so donele s prižnice ikot bi sam Jahve govoril svojim »butastim« Izraelcem. Vse to je vplivalo na maj »poklic« postati »gospod nune«. Torej »vertikalnega«, nadnaravnega ni bilo nič. Samo Bog in božja Mati sta me imela	rada.
Pa se je zgodilo,	da	je g.	Filipič poslal
nekaj fantov iz Grgarja v Piemont k salezijancem, da bi študirali za »g. nunca«. Po dveh letih so se vrnili na počitnice in večkrat vpraševali, če bi tudi jaz šel z njimi. Jaz bi šel rad, toda g. župnik je zmajeval z glavo: »Stanko pa ne!« Pozneje se je premislil in na jesen je tudi »poredni« Stanko, star 13 let, odpotoval v Piemont v salezijanske zavode. Tam sem študiral po raznih hišah in dokončal gimnazijo, napravil obljube in zaprosil za misijone na Japonskem.
Leta 1935 sem res odpotoval na Japonsko. Tam so me predstojniki določili, da bom v Tokiu delal v tiskarni kot stavec. Pet let sem stavil in tiskal, ko sem bil poslan v Nagasaki in okolico, kjer sem delal vsega malo. Pa je prišla druga svetovna vojna: 8. decembra 1942 so Japonci zahrbtno napadli ameriško ibrodovje v Pearl Harbourju (Havaji). Začela se je vojna med ZDA in Japonsko. Evropski misijonarji so morali prepustiti vodilna mesta Japoncem. Se prej je japonska vojska zasedla Kitajsko in še druge dežele v Aziji do Burme na jugu.
V Šanghaju so salezijanci potrebovali tolmača za japonski jezik. »Stanko Pavlin bi bil primeren,« so presodili predstojniki. In Stanko Pavlin je med vojno prišel v Šanghaj kot tolmač. Pri tem je našel čas, da je študiral filozofijo (nekdanji licej) tri leta.
Po končani vojni je zvedel, da sta v Kunmingu msgr. Kerec in Majcen, oba salezijanca. Zaprosil je, da bi jima šel pomagat. »Učil sem angleščino, vodil petje, organiziral igre, asistiral fante. Po treh letih sem se vrnil v Šanghaj za študij bogoslovja. Toda po enem letu smo se umaknili v Hongkong pred Maocetungo-
Nedavno je izšla 24. številka revije za mednarodno literaturo »Log«, ki jo na Dunaju izdajata Lev Detela in Wolfgang Mayer Kdnig. V celoti je posvečena lanskoletnemu jesenskemu simpoziju o blaznosti in kulturi, na katerem so v nižje-avstrijskem mestecu Drosendorf sodelovali znanstveniki, medicinci in umetniki.
S to številko sta urednika zaključila sedmi letnik revijinoga izhajanja. Leta 1984 je »Log« v štirih zaporednih številkah vedno znova opozarjal tudi na dogajanja v slovenski literaturi. Tako so v 21. »Logu« natisnjeni eseji in zapisi o prevodih slovenske literature Gustava Januša, Branka Hofmana in Žarka Petana v nemščino, predstavljena je prva nemška antologija prozaistov iz »Mladja«, a tudi knjižni dar Celovške Mohorjeve družbe za leto 1984. Prav tako sodeluje v tej številki »Loga« s pesniškim prispevkom »Sfinga« Milena Merlak, medtem ko je odlomek iz nemško napisane proze pod naslovom »Lepota razvaline« objavil Lev Detela.
Največja zanimivost 21. »Loga« je natis prevoda »Nemškega dnevnika« Edvarda Kocbeka in številnih Kocbekovih pesmi, Prevedla sta jih Milena Merlak in Lev Detela, esej ob 80-lctnici Koobekovega rojstva pa je napisal Lev Detela. V 'isti številki je objavljen tudi zapis o zborniku ob 60-letnici dunajskega slovenskega študentskega kluba in poročilo o slovenskem pesniškem svetu Milene Merlak iz nemškega zornega kota augsburške slavistke
Misijonar Stanko Pavlin krščuje v Hongkongu v cerkvi sv. Antona 21-letnega Japonca
(na sliki v sredi).
Na levi je misijonar Pavlin, ob njem
s. Anica Miklavčič, na desni krstni boter.
vimi silami. Tu sem dokončal bogoslovje in bil posvečen v mašnika leta 1952.
Prav teden dni pred mojim mašniškim posvečenjem so prišli v Hongkong msgr. Kerec, g. Andrej Majcen, misijonski zdravnik dr. Janez Janež in šolske sestre, ki so delale v misijonu msgr. Kereca. Komunistična oblast je vse izgnala iz države. Tako je bila moja nova maša še posebno
V prvih desetletjih po zadnji vojni so na Goriškem in Tržaškem nastali številni župnijski domovi od Bazovice do Štever-jana: nastali iso iz pastoralnih potreb časa.
Na proslavi 20-letnice župnijske dvorane v Štandrežu je dr. Humar poudaril: »Razmere, v katerih živimo danes, zahtevajo poleg cerkve še pastoralna središča oz. župnijške domove. Današnja družba v Italiji in tudi med nami Slovenci je politično in ideološko pluralistična. Ideološki pluralizem je posebno izrazit med nami Slovenci zaradi razmer, ki so nastale med zadnjo vojno in po njej. Poleg tega zahteva današnje dušno pastirstvo širših oprijemov za učinkovito evangelizacijo; poleg liturgičnih prostorov so potrebni še drugi, kjer naj se razvija dopolnilno delovanje bogoslužnemu življenju. Gre za kulturno prosvetno, pa tudi socialno rekreacijsko dopolnjevanje. K temu delovanju so na poseben način poklicani laiki obeh spolov, ki naj na svetnih področjih, ki so njim na poseben način zaupana, gradijo boljšo človeško družbo in boljše kristjane.«
Župnik msgr. Jožef Žorž je v svojem nagovoru ravno to prikazal, kako je župnijski dom »Anton Gregorčič« v dvajsetih letih življenja izpolnjeval to pomožno poslanstvo pri evangelizaciji domače župnije in tudi celotne maše slovenske cerkvene skupnosti v goriški škofiji. Nanizal je vrsto dejavnosti in naštel skupine, ki
dr. Hilde Bergner.
V 23. »Logu« se s pesmijo »Drugo dete Dovice Marije« oglaša koroški rojak Janko Ferk, prav tako je zastopana s prozo in poezijo na Dunaju živeča Milena Merlak, medtem ko Lev Deteila predstavlja srbohrvaškega avtorja Rajka Katunaca in njegovo poročilo o taborišču smrti v povojni Albaniji. V isti številki piše Feliks Bister o pesniški zbirki znanega koroškega avtorja Waltherja Novvotnega.
V vseh številkah »Loga« je poleg tega z eseji in v prevodih predstavljenih veliko avtorjev iz ZDA, Madžarske, Italije, Južne Amerike, Kanade, Sovjetske zveze, a tudi iz Avstrije.
Napovedano poročilo o ozadju umora nadškofa Romera
Julio Adolfo Rey Prendes, minister v salvadorski vladi, je na tiskovni konferenci izjavil, da bo komisija, ki raziskuje ozadje umora nekdanjega sansalvadorske-ga nadškofa Oscarja Arnulfa Romera najkasneje v treh meescih objavila svoje poročilo. Posebna komisija namreč po naročilu predsednika Napoleona Duarteja raziskuje vzroke in okoliščine, v katerih je bil ubit Romero. Njegov naslednik nadškof Arturo Rivera Damas je 24. marca pri spominski maši v stolnici zahteval od oblasti (bila je to že peta obletnica umora), naj končno razkrinkajo Romerove morilce in ozadje zločina.
lepa in slovesna. Po maši smo se vsi skupaj fotografirali: bilo je čudovito...«
Tako je »poredni« mašni strežnik, ki so ga v Grgarju mikale rdeče mašne bukve in lepi mašni plašči, sam v zlatem mašnem plašču daroval prvo sv. mašo v kitajskem Hongkongu, star 36 let. Po pravici lahko sklenemo: Čudovita so božja pota!
imajo v domu svoj sedež
Te skupine so med akademijo nastopile vsaka s svojim programom: mladinski zbor je pod vodstvom Elvire Chiabai nastopil prvi, saj se spodobi, da je predvsem mladina vesela župnijskega doma. Poleg zbora so nastopili še -učenci glasbene šole in sicer trije pari, ki so igrali klavir štiriročno (Kristina Marušič in Silvan Zavadlav, Aleksander in David Co-ceani, Valentina Pavio in Tiziana Zavadlav) ter skupina petih harmonikarjev, ki je z dokajšnjo gotovostjo podala dve narodni. Akademijo so popestrile še učenike iz ritmične šole z baletom. Vodi jih prof. Nataša Sirk. Skupina veveric, volčičev in skavtov je nastopila s prizorom iz skavtskega življenja, ki ga je sestavil in režiral njihov Akela. Dokazali so, da si skavt zna pomagati, tudi če se za hip na odru zmede. Akademijo je zaključil domači mešani zbor pod vodstvom Mirka Špacapana.
Domače prosvetno društvo in dramska skupina na akademiji nista vidno nastopila, bila je pa tem bolj opazna njuna prisotnost pri organizaciji in izvedbi programa, ki ga je povezovala Majda Paulin.
Štandrežoi so za to slavje povabili tudi dva gosta od drugod in sicer moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice in dekliški zbor iz Števerjana. Oba sta odpela vsak po tri pesmi. Naj posebej pohvalimo števerjan-ska dekleta, ki so isto nedeljo popoldne nekatera nastopila v okviru Primorska poje na Otlici ter od tam prišla še do časa za nastop v Štandrežu.
Akademije so se udeležili tudi številni gostje. Med njimi dokaj duhovnikov iz štandreškega dekanata. Povabljena g. nadškof in škofov vikar dr. O. Simčič sta svojo odsotnost opravičila. Med laiki beležimo: dr. Mirka Špacapana, pokrajinskega odbornika za kulturo, prof. Andreja Bratuža, tajnika deželne SSk, senatorja Nerea Battella, dr. Kazimira Humarja, ki je zastopal odbor Katoliškega doma v Gorici in Svet slovenskih organizacij. Odsotnega župana dr. Scarana je zastopal dr. Damjan Paulin, občinski odbornik. Vsi ti so na akademiji tudi pozdravili in izrazili svoja voščila za nadaljnje uspešno delo župnijskega doma, dr. Špacapan je v imenu pokrajinske uprave izročil tudi spominsko plaketo.
G. Žorž je omenil, da so v župnijskem domu imeli tudi kuharske tečaje. To se je izkazalo po akademiji, ko so štandre-ške žene in ddkleta vse navzoče obilo postregle z raznimi dobrotami.
Naj še omenimo, da so organizatorji za ta jubilej izdali posebno brošuro, ki je v njej opisan nastanek, razvoj in delovanje župnijskega doma »Anton Gregorčič«. Gradivo bogatijo številne fotografije.
★
■ Britanski prestolonaslednik Charles in njegova žena Diana sta v Italiji začela svoje 17-dnevno potovanje. Prvi kraj je bila Olbia na Sardiniji, od tam sta šla v Milan in Firence. Nato se bosta ustavila še v Rimu, Kataniji in Bariju, obisk pa bosta zaključila 5. maja v Benetkah. Princesa Diana je vzela na pot kar 75 novih oblek, ki so stale sto tisoč funtov (230 milijonov lir).
OKNO V DANAŠNJI SVET
Novi zvezki literarne revije „Log“
Predstavitev dvefe eevih koiio
V mali dvorani Katoliškega doma je v četrtek 18. aprila bil /lop večer, ko je SKPD »Mirko Filej« pripravilo predstavitev dveh novih -knjig, in sicer Zore Saksidove »Sračje gnezdo« ter Marize Pera-tove »Goriški sprehodi«. Predsednik Viktor Prašnik je ob začetku pravilno poudaril važnost, ki so jo nekdaj imele knjige v življenju naših ljudi, ko so šle iz rok v roke do izrabe. Pa tudi danes je knjiga ohranila svojo veljavo in smo lahko veseli, da je v zadnjih letih izSšlo kar Precej novih knjig primorskih avtorjev. O tem priča tudi ta večer, ko bomo predstavili kar dve novi knjigi.
Nato je dr. Kazimir Humar spregovoril o pesniški zbirrki Zore Saksida »Sračje gnezdo«. Najprej je kratko orisal življenje pesnice, ki je iz Ljubljane prišla z družino v Gorico leta 1942. Najprej je sodelovala pri OF kot kurirka, bila zaprta v raznih zaporih do 9. sept. 1943. Ob nemški zasedbi se je spoznala z domabranči in dobila službo pri »Goriškem glasu«. Maja 1945 so jo partizani aretirali in odvedli v zapore v Idrijo in Ajdovščino. Konec junija 1945 so jo izpustili. Potem je učila na osnovnih šolah na Tržaškem, nato na Goriškem, najdalj časa v Dolu in Rupi.
Kot učiteljica se je ves čas posvečala tudi pisateljevanju in pesnikovanju. Izdala je zbirko črtic Nageljčki leta 1946; pri Mladiki je izhajala njena povest Tujci povsod (1963-65), pri Gor. Mohorjevi družbi pa je izdala povest v dveh delih Mami. Lani je v samozaložbi izdala samostojno pesniško zborko Sračje gnezdo. O tej zbirki je prof. M. Jevnikar objavil ugodno oceno v letošnji Mladiki št. 1. Tudi v Argentini so zbirko v Glasu Kulturne akcije pozitivno ocenili. Med predstavitvijo je učiteljica Barbara Rustja prebrala več pesmi iz zbirke, da so navzoči lahko še bolj občutili lepoto teh otroških in mladinskih pesmi.
Zora Saksida tudi veliko sodeluje na tržaškem radiu.
Sledila je predstavitev knjige Marize Pe-ratove Goriški sprehodi. Predstavila jo (je prof. Lojzka Bratuževa. Tudi ona je na kratko spregovorila o avtorici knjige in nastanku Goriških sprehodov. Peratova je učiteljica na slov. osnovnih šolah in se rada posveča mladini tudi izven šole, ko pripravlja z njo igrice in nastope. Je tudi zvesta sodelavka tržaškega radia, ki prinaša njene pravljice in igrice.
Še bolj pa je zvesta sotrudnica Pastirč-
ka, pri katerem sodeluje že veliko let. V Pastirčku je tudi začela objavljati svoje Goriške sprehode, ki so na koncu zrastli v samostojno knjigo. V njej je obdelana zgodovina gorišikega mesta, njegovi kulturni spomeniki, njegove ustanove s posebnim oziram na Slovence. Knjigo krasi in dopolnjuje besedilo veliko število slik iz preteklosti in sedanjosti. Naslovno stran je zamislila Danila Komjanc.
Prof. Bratuževa je rtudi poudarila, da so Goriški sprehodi pravzaprav prva tovrstna iknjiga v slovenščini, knjiga, ko je nekak zgodovinski in turistični vodič po Gorici. Kako je bila takšna knjiga potrebna in koristna, priča dejstvo, da ljudje zelo radi segajo po njej.
Papeževa poslanica libanonskim kristjanom
Papež Janez Pavel II. je maronitskemu patriarhu kardinalu Khoraichu poslal posebno velikonočno poslanico, namenjeno libanonskim kristjanom maronitom. Povabil jih je, naj kljub nasprotjem in razkolom Skušajo najti pot do ponovne sprave in miru v odkritem dialogu. Papeža močno skrbi, ker so Libanonci izpostavljeni raznim notranjim napetostim, ki še krepijo njihov strah in razočaranje. »Bog naj ne dopusti, da bi nesloga med kristjani privedla k temu, da bi bila ogrožena rešitev Libanona,« je poudaril papež v poslanici.
Ne z nasiljem, temveč z ljubeznijo se gradi človeka vredna prihodnost (papež Janez Pavel II.).
If
Pl
ii
V ponedeljek 15. aprila je znani kulturni delavec Saša Martelanc prejel za svojo prvo knjigo »Melodija« literarno nagrado »Vstajenje«. Knjiga je izšla lani pri gori-ški Mohorjeva družbi, Že 22 let se v Društvu izobražencev okrog Velike noči ponavlja to slovesno nagrajevanje, namenjeno pisateljem, pesnikom, znanstvenikom in glasbenikom v zamejstvu in zdomstvu. Za to leto je komisija izbrala Marte-lančevo »Melodijo«, ki po njenem mnenju najbolj dosega vse pogoje za omenjeno nagrado.
Slovesnost se je začela z odprtjem likovne razstave ljubljanske umetnice Ve-seljke Šorli-Puc. Ta razstava zelo preseneča. Na eni strani Peterlinove dvorane samo cvetje, sami cvetlični motivi. »Tako za oddih v ustvarjanju so zacveteli ti šopki«, je v prijetnem nastopu pojasnjevala sama umetnica; »viseče ikabane« so rekli prvi opazovalci. Na drugi strani pa popolnoma drugačen svet, skoro same težke kompozicije v krogu, ki naj spominjajo na trpeče in dolgo porajanje vesoljstva. Zelo je bilo poudarjeno, da je to prva ljubljanska razstava v Peterlinovi dvorani in da enotni kulturni prostor prav kliče po takšnem sodelovanju.
Glavni del slovenskega večera je bil posvečen Martelančevi Melodiji. Prof. Jevnikar je utemeljil odločitev komisije, ki se je med petnajstimi knjigami odločila prav za to knjigo. Prof. Suban je izročil denarno nagrado kot predstavnik open-
ske posojilnice, ki vsa ta leta omogoča hvalevredno denarno nagrajevanje. Matej-ka Peterlin je iz revije »Zvon« prebrala pozitivno Rebulovo oceno, Marjan Kravos pa je živahno in smiselno podal nekaj odlomkov iz posameznih črtic.
Številni udeleženci, med njimi veliko Goričanov, so vsak po svoje doživljali pravo melodijo, simfonijo prijateljstva, ki se čuti in opaža samo ob takšnih večerih. Kdo ne bi bil vesel, ko nagrajenec večera daje slutiti, da njegovo pero ne bo obstalo ob tem prvencu, da je izredno vesel, ponosen, ker je nagrado »Vstajenje« prejel prav v tem času, ko beseda vstajenje tako veliko človeku in Slovencu pomeni. Ko je predsednik Sergij Pahor pozval prisotne na razgovor o nagrajeni knjigi, je Saša hitro rešil položaj in navzoče povabil v sosednjo dvorano na prijateljski pomenek. - ek.-F. Š.
Notranjšična nove telovadnice, ki nastaja ob Katoliškem domu v Gorici
Kandidatne liste SSk za občinske volitve 12. maja na Tržaškem Občina DEVIN-NABREŽINA
Brezigar Bojan, Antonič Ivan, Brecelj Martin, Gruden Leonida, Kralj Ivo, Legi-ša Igo, Pahor Sedmak Adele, Pahor Fabio, Pahor Mirko, Pahor Maurizio, Pertot Vojko (neodv.), Pertot Niko, Radovič Minko, Semec Mario, Štubel Jurij, Švara Slavko, Šemec Šuligoj Darinka, Tavčar Marko, Terčon Ivan, Terčon Brezigar Marinka. Občina ZGONIK Rupel Albin, Briščak Miroslav, Emili (Milič) Bruno, Gruden Srečko, Kocman Ivan, Milič Andrej, Milič Mario, Škerlj Just, Skupek Zdravko, Štolfa Srečko, Živec Boris, Živec Teodor.
Občina REPENTABOR Guštin Emil, Guštin Edi, Piščanc Franko, Milič Alojz, Bertolino Bruno (neodv.), Čok Boris, Bizjak Černuta Marija, Guštin Bertolino Milena, Kavalič Roman, Mulič Franc, Hoth Pahor Licinia, Škabar Karlo. Občina DOLINA Mahnič Sergij, Tul Alojz, Gombač Boris, Slavec Branko, Petaros Glaivko, Jurjevič Zorko, Zahar Mario, Hrvatič Stojan, Rehar Adriano, Sedmak Zmaga, Vodopivec Ludvik, Zahar Stevo, Smotlaik Andrej, Kocjančič Danilo, Štrajn Pepi, Kocjančič Valentin, Terčič Žafran Darinka, Vodopivec Srečko, Tul Damjan, čurman Miroslav.
Krajevni sosvet ZAVLJE-ŠTRAMAR (Občina Milje)
Šavron Danilo, Clari Fabio, Antoni Luiza.
Revija cerkvenih pesmi v Ricmanjih
Zveza cerkvenih zborov v Trstu prireja že nekaj let v času po veliki noči revijo cerkvenih pesmi. Letos je bila revija posvečena priložnostnim pesmim. Vršila se je v nedeljo 21. aprila ob petih popoldne v župnijski cerkvi v Ricmanjih.
Revije se je udeležilo poleg domačega otroškega zbora »Naša luč« še šest zborov, ki redno sodelujejo pri nedeljskem bogoslužju. Otroški zbor »Naša luč« iz Ric-manj vodi s. Karmen Koren. Zapel je O sveti Jožef (F. Kimovec), V samotni celici (Z. Harej) in Pozdrav škofu (U. Vrabec). Cerkveni zbor Novega sv. Antona vodi Edi Race. Zapel je dnevno zvonjenje (G. Zafošnik), Kjer je resnična ljubezen (A. Mav), Hvalite Gospoda (F. Kimovec). Zbor »Sv. Jernej« z Opčin vodi Franc Pohajač. Zapel je Hvaljen, hvaljen (A. M. Slomšek - U. Vrabec), K tebi, Oče naš dobrotni (A. Dolinar) in Sveti Jožef (B. Potočnik - pr. S. Malič).
Za tem zborom je povedal spremne misli dr. Angel Kosmač. Razložil je, zakaj je ZCPZ letos priredila revijo v Ricmanjih. župnija slavi 80 let svoje samostojnosti. Poudaril je še, da slavimo letos 1100 let od smrti sv. Metoda. Smo v letu duhovnih poklicev in v letu glasbe. Cerkveni pevci lepšajo nedeljsko bogoslužje in s petijem izpovedujejo vero v Kristusa. Zahvalil se je Zvezi in zborom za sodelovanje.
Po govoru je nastopil zbor PD »Kolon-kovec«, ki ga vodi Natalija Šturman. Zapel je God svetnika zavetnika (neznan avtor), Gospod, duhovnikov nam daj (M. Tomc) in Pridi, Sveti Duh (A. Foerster). Cerkveni zbor iz Sv. Križa, ki ga vodi Albin Verginella, je zapel Sv. Jožef, rodovine Davidove biser zlat (neznan avtor), Presveto Srce slavo naj poje ti srce (A. Foerster) in Sveta Peter in Pavel (F. Kimovec). Cerkveni zbor iz Mačkolj vodi Cveto Marc. Zapel je Radostna se tebi klanja (F. Gačnik), Sveta Cecilija (V. Vodopivec) in Pridi, Kristus Kralj (F. Gačnik). Revijo je zaključil zbor iz Rojana, ki ga vodi Humbert Mamolo. Zapel je Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod (S. Premrl), Boga slavijo (Beethoven) in Opevajmo junaka dva (F. Jurkovič).
Zbori so nam predstavili lepo vrsto priložnostnih cerkvenih pesmi, seveda so še mnoge druge. Napovedovala je Tanja Prinčič Mamolo. Po reviji je bila zakuska in družabno srečanje v Baragovem domu. Lepa sončna nedelja je zvabila mnogo ljudi v naravo, vendar se je revije udeležilo lepo število ljudi. - ZS
Cerkveni pevski zbor »Sv. Jernej« na Opčinah v letu 1984
Zbor je bil v letu 1984 zelo delaven tako na področju cerkvenega kot posvetnega petja. Poleg petja pri mašah ob nedeljah in praznikih je že prve dni februarja pod vodstvom g. Franca Pohajača snemal božične pesmi za radio Trst A. Snemanje je dobro uspelo in bilo v veliko zadoščenje tako pevcem kot dirigentu. To je dalo zboru precejšnjega zagona, da se je začel marljivo pripravljati za nastop na zborovski reviji Primorska poje in istočasno vadil tudi velikonočne pesmi.
V februarju je kot vsako leto priredil Prešernovo proslavo v Finžgarjevem domu in na njej tudi pel. Takoj po veliki noči je zbor že vadil Marijine pesmi in se pripravljal na koncert ob sklepu šmarnic. Na tem koncertu nastopijo tudi zbori »Vesela pomlad« in zbor-gost iz kake bližnje vasi. V tem letu je pel ženski zbor iz Devina. Meseca julija že več let gostujemo v Terski dolini.
S pesmijo je povezana seveda tudi družabnost, saj priredi zbor vsakoletni izlet. Pevci in prijatelji smo si izbrali Salzburg. Slabo vreme, ki je ves čas spremljalo izlet, ni pokvarilo prijetnega razpoloženja in veselja. Naša pesem je krajšala ure v avtobusu, ubrano donela pri maši v lepi vaški cerkvici v predmestju Salzburga ter veselo odmevala v veliki pivovarni.
Na praznik Marijinega vnebovzetja so pevci poromali na Repentabor in tam sodelovali pri maši na prostem. Tudi farnega patrona sv. Jerneja 24. avgusta je zbor počastil pri slovesnem bogoslužju, čeprav nekoliko okrnjen; je bil pač čas počitnic.
Nato smo spet začeli marljivo vadiiti pod vodstvom vedno bolj zahtevnega g. Franca Pohajača. Novembra smo peli na pokopališču, da smo počastili naše pokojne, decembra na reviji Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu. In že so bili pred vrati božični prazniki, ko je zbor sodeloval pri vseh obredih in istočasno priredil na sam božični dan popoldne koncert, tokrat s sodelovanjem otroškega in mladinskega zbora Vesela pomlad. Zbor je sodeloval tudi pri božičnem koncertu v stolnici pri Sv. Ju-stu.
Naj bi se to delo uspešno nadaljevalo, da bo slovenska pesem še dolgo donela po naših cerkvah in dvoranah!
Še en zlatomašnik
Openski rojak g. Franc Malalan, pomočnik v svetišču na Vejni, bo imel zlato mašo 21. decembra. Posvečen je bil v Rimu. * * *
Čestitke
Mešani zbor »Sv. Jernej« z Opčin izreka svojemu članu Petru Škabarju iskrene čestitke za 50-letnico rojstva in mu kliče še na mnoga zdrava in srečna leta!
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 29. aprila srečanje s p. Francem Husujem. Predstavila ga bo prof. Ferluga Petronio. Začetek ob 20.30.
Umor nizozemskega jezuita
V bližini libanonskega mesta Baalbeka v dolini Bakaa so 1. aprila našli mrtvega nizozemskega jezuita Nicolasa Kluitersa, ki so ga neznani ugrabitelji že štirinajst dni prej odpeljali v neznano smer. Po podatkih krščanske milice je treba umor in ugrabitev tega 41-letnega redovnika pripisati pripadnikom šiitske »svete vojske«. Kluiters je bil kaplan v samostanu fran-čiškank v bližini mesta Hermil. Tu je zgradil postajo za prvo pomoč in medicinsko oskrbovalno središče.
			
Duhovnikova pot
Kadar premišljujem Gospodove besede: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev,« se sprašujem: »Ali Gospod nikogar več ne kliče na delo v svoj vinograd?«
O, kliče in vabi, a njegov klic zaduši hrepenenje po udobnosti.
Starši! Ali podpirate sina, ki je zaslišal božji klic, ali ga skušate zatreti? Rotim vas, ne delajte tega! Zahvalite se Gospodu za veliko milost, ki jo je naklonil njemu in vam, zakaj za starše je to največja odlika. In če vam je ta žrtev težka, bodiite kakor Simon iz Cirene, ki se sicer ni ponudil, vendar je ubogal in Jezusu pomagal nositi križ. Pomagajte tudi vi svojim sinovom na poti do oltarja in tudi potem, ker bo vedno potreboval vaše molitve.
VI.
“Kdor bo mene priznal pred svetom, tcga bom jaz priznal pred Očetom.«
Za vso čredo, ki mi jo je Gospod iz-r°čil, imam skrb. Kako srčno želim, da
bi vse nasitil in napojil z božjo besedo, zakaj vera pride od poslušanja božje besede, ki ji sledi milost. Vsi pa je ne poslušajo.	Vem.	Mnogi	so	dobri in ve-
rujejo, a jih zadržuje strah pred ljudmi. O, da bi bili vsaj kot Nikodem, ki je ponoči prišel k Jezusu. Molim zanje, da bi prišli, ker spadajo k čredi, ki mi jo je Gospod izročil; a jih zaman pričakujem vsak dan, vsak večer...
Gospod, ne daj, da bi bili ti, katere si mi izročil,	med	tistimi,	o	katerih pra-
viš: »Kdor se bo sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval Sin človekov, kadar pride v svojem in Očetovem in svetih angelov veličastvu« (Lk 9, 26).
Daj jim	moč, Gospod,	da	bodo premagali strah	pred	ljudmi	in	bili podobni
Veroniki, ki se ni ustrašila ne velikih duhovnikov ne vojakov ne razdivjanega ljudstva, pač pa je pogumno pristopila k tebi in ti ponudila potni prt.
Daj nam, Gospod, pogumnih vernikov, ki se ne bodo sramovali vere vate!
VII.
»Slabosti ves prevzet Zveličar pade spet...«
Tudi srebrni jubilej je za mano.
Truden sem. Tako malo uspehov sem dosegel v času svojega pastirovamja, a koliko neuspehov! Sem bil morda premalo delaven? Premalo goreč? Kje je vzrok, da je v cerkvi vedno več praznih prostorov? Je krivda moja? Ljubim vse, katere si mi izročil... Vsem skušam biti oče in brat, a vendar čutim okrog sebe tako praznino! Kaj naj še storim, da jih privedem k tebi? Povej, Gospod, zakaj tvoj služabnik spet leži pod križem? Teža neuspehov me je potrla.
Ne daj, Gospod, da sredi pota omagam!
Kaikor bi angel Gospodov priplavali k meni s kelihom tolažbe, so me okrepile tvoje besede: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so k tebi poslani; kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli« (Mt 2,3 37).
Potolažen sem se dvignil.
»Učenec ne more biti nad učiteljem...«
Če je Gospod tožil, se smem tudi jaz, njegov služabnik zjokati nad svojimi neuspehi, saj sem se trudil, kolikor je bilo v moji moči.
In čutil sem kljub neuspehom, da je Gospodov jarem sladak in njegovo breme lahko. Zakaj po milosti božji sem smel pogledati v globine človeških duš... In tam sem videl — v vseh poklicih — mnogo gorja in razočaranj nad življenjem. Srečen sem bil, da sem duhovnik, da smem in moram pomagati ljudem v duševni stiski.
VIII.
»Jezus nagovori jeruzalemske žene...«
Žene moje župnije, tudi jaz vas nagovorim.
Glejte, staram se. Srebro mi je pobelilo glavo. Zgaral sem se v delu, molitvi in skrbi za čredo, ki mi jo je izročil Gospod.
Našel sem vas tu kot deklice, mlada dekleta in mlade žene. Vzgajal som vas; poročal; krščeval vaše otroke in jih učil... Ko gledam zdaj vaše odrasle otroke, posebno fante, se sprašujem, če je katerega izmed teh, ki sem jih krstil in pripravil na prvo srečanje z Gospodom — ali je katerega od teh Gospod povabil: »Hodi za menoj!« In če ga ni, če se v vseh teh letih ni nihče odzval božjemu klicu, smo delno krivi vsi skupaj. Premalo smo molili, premalo prosili, saj je Gospod na-
ročil: »Prosite in se vam bo dalo...«
Molite, žene in matere, da bi se vsaj zdaj Gospod milostno ozrl na našo župnijo in izbral koga, ki bi kot pravi apostol neutrudno širil božje kraljestvo med nami. Molite, prosim vas, da kdaj ne pride do tega, da boste jokale pred praznim tabernakljem, zakaj takrat bi imel Gospod za vas iste besede, kot jih je imel za jeruzalemske žene: »Ne jokajte nad menoj; jokajte nad seboj in nad svojimi otroki.«
(se nadaljuje)
Misijon v Ljubljani
Prihodnje leto v postnem času bodo vse ljubljanske župnije obhajale misijon. Z letošnjo veliko nočjo se je začela velika molitvena priprava za ta misijon, ki bo skušal obnoviti ljudi in njihovo duhovno okolje.
Misijon naj bi čim več ljudi zbudil iz njihove zaverovanosti v ta svet, kakor da bi bilo to vse, in jih notranje pretresel, da bi spoznali in se zavedeli, kako zelo potrebujejo še nekaj drugega, božje resnice, božje pomoči in božjega varstva.
^r-	>.	•;■	l-	*gtf.
ZBOR RUPA-PEC
prireja 28. aprila in 1. maja v Rupi tradicionalni
PRAZNIK
SPORED:
28. aprila
14.00 odprtje kioskov;
16.00 nastop folklorne skupine »Danzerini di Lucinico«, nato ples ob zvokih ansambla »Taims«.
1. maja
14.00 odprtje kioskov;
16.00 nastop dramske skupine PD Štandrež s Povšetovo veseloigro »Milijonarji v oblakih«. Sledi ples ob zvokih ansambla »Souvenir«.
Oba dneva bo deloval dobro založen buffet s specialitetami na žaru, domačo frtaljo in dobro vinsko kapljico. V primeru slabega vremena se praznik prenese na nedeljo dne 5. maja.
Pesnica Ljubka Šorli na srednji šoli »Ivan Trinko«
Letos proslavljajo 4Metnico konca druge svetovne vojne povsod in na vseh ravneh. Tako so se tudi na srednji šoli »I. Trinko« v Gorici spomnili te obletnice z raznimi pobudami. Najprej so skozi vse leto profesorji zgodovine seznanjali dijake z dogodki med obema vojnama, ki so privedli do druge svetovne vojne in do končne osvoboditve izpod fašističnega jarma. Dijaiki so brali spomine na to tragično dobo iz slovenske in tuje literature. Obiskali so Rižarno, spomenik bazoviških junakov, grobnico-spomenik žrtev taborišča v Gonarsu. Najgloblje je pa segla v srce dijakov živa beseda tistih naših ljudi, ki so v prvi osebi doživeli te tragične dogodke.
V sredo 17. in četrtek 18. aprila je obiskala šolo goriška pesnica Ljublka Šorli, žena pok. glasbenika in pevovodje Lojzeta Bratuža, ki je v letih med obema vojnama postal žrtev fašističnega nasilja. Govorila je dijakom tretjih razredov o tistih žalostnih dneh, ko našemu ljudstvu ni bilo dovoljeno, da bi v javnosti spregovorilo v svojem jeziku. Topla in prepričljiva beseda gospe Šorlijeve je segla globoko v srce vseh dijakov, ki so jo zavzeto poslušali in nato spraševali o dogodkih tistih temnih dni in ob koncu se ji toplo zahvalili za sprejeto povabilo in doživeto pričevanje. - r-
Štandreška dramska skupina bo nastopila v Parizu
Na povabilo Društva Slovencev bo štan-dreška dramska skupina nastopila v soboto 27. aprila v Parizu z vedro igro »Milijonarji v oblakih«, ki jo je napisal Ja-neiz Povše. S tem gostovanjem nadaljujejo člani PD »Štandrež« s svojo dejavnostjo, ki so jo začeli v mesecu januarju, Iko je dramski odsek slavil 20. letnico delovanja. Ob tej priložnosti so se štan-dreški igralci predstavili s krstno izvedbo omenjene igre.
V treh mesecih so igro ponovili sedemkrat in povsod, kjer so nastopali, so bili deležni navdušenega sprejema, tako v Gorici kot v Doberdobu, v Ricmanjih, v Devinu, pri Sv. Ivanu v Trstu in v Braniku, kjer so gostovali v nedeljo 14. aprila.
Na dolgi poti v Pariz želimo skupini, da bi v francoski prestolnici uspešno zaigrala in se prijetno počutila med tamkajšnjimi Slovenci.
Sovodnje
V domačem Kulturnem domu je bila v soboto 20. aprila prireditev pod naslovom »II. revija pevskih zborov sovodenjske občine«. Njeno organizacijo je tudi letos prevzelo KD Sovodnje.
Jubilejni Pohod prijateljstva je potekel v nedeljo 21. aprila po ulicah Gorice in Nove Gorice. Bila je to res uspešna, mogočna manifestacija mladih z obeh strani meje, saj se je pohoda udeležilo okoli
6.000	mladih in njihovih spremljevalcev.
Pred desetim leti je za Pohod prijateljstva dala pobudo skupina za Posoški mladinski socialni turizem (TGS Isontino) iz Gorice. Takoj je pritegnila k sodelovanju tudi Občinsko zvezo telesno kulturnih organizacij iz Nove Gorice ter ostala društva in šole na Goriškem. Drobno seme se je razraslo v veliko drevo sodelovanja.
Tokrat sta se na 12 km dolgo pot podala tudi predsednik Skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin ter goriški župan dr. Antonio Scarano. Udeleženci in organizatorji pohoda so to pobudo sprejeli z velikim navdušenjem, saj morata biti oba »prva meščana« tudi prva živa zgleda miroljubnega sožitja in prijateljskega sodelovanja med dvema narodoma ob meji, ki je med pohodom bila res odprta.
Odhod je bil kot vedno s Travnika. Živa pisana reka mladih se je napotila po Kor-zu Verdi, po ul. 9. avgusta, Leopardi, I. Brass, po Semeniški, Gosposki, Sv. Gabrijela in nato po Erjavčevi v Novo Gorico in Solkan. Pot je ipeljala nazaj po Svetogorski in Don Boskovi ulici do cilja pri salezijancih.
Pohod je potekel v najboljšem redu in brez nezgod. K temu so pripomogli tudi Slovenski goriški skavti s sodelovanjem
Lani je bila 25. februarja in posvečena Dnevu slovenske kulture, kajti v mesecu februarju se spominjamo našega velikega pesnika Franceta Prešerna in drugih slovenskih kulturnih velikanov, ki so s svojo ustvarjalnostjo dvignili slovensko besedo na raven velikih narodov.
Letošnjo prireditev je s pozdravom odprl predsednik KD Sovodnje Vilko Fajt. Dajal je, da so ob takih nastopih besede skoraj nepotrebne, kajti »pesem naj govori!«
Nastopilo je pet zborov: Ženski iz Sovodenj (vodi Rezi češčut), Sovodenj ska dekleta (Sonja Pelicon), Sovodenjski nonet (Zdravko Petejan), zbor Skala iz Gabri j (Antek Klančič), ki je v tem domu prvič nastopil v mešani zasedbi in mešani zbor Rupa-Peč (Zdravko Klanjšček). Zal letos iz tehničnih razlogov ni nastopil pevski zbor Danica z Vrha, pa tudi otroški zbori niso nastopili, ker so isti dan sodelovali na prireditvi ob 404etnici obnovitve slovenskih šol na Primorskem. Program so povezovali mladi člani dramskega odseka KD Sovodnje: Elizabeta Tomšič, Anka Kuzmin, Tanja Kuzmin, Nataša Butkovič in Nataša Čavdek.
Tako je lanska zamisel o Skupni prireditvi sovodenjskih zborov postala dejstvo in prav je tako, saj je pesem slovenskemu človeku tako draga. Ne bi smela nikdar razdvajati, temveč le družiti. Želeti bi bilo, da bi ta krajevna revija postala tradicionalna. Ne bi bilo tudi napak, ko bi bila vsako leto posvečena kakemu kulturnemu dogodku ali našim pomebnim kulturnim ustvarjalcem. - Remo Devetak
★
Šolska prireditev. V domačem Kulturnem domu so otroci iz treh šol sovodenj-ske občine (Sovodnje, Rupa, Vrh) v soboto 20. aprila s pesmijo in recitacijami proslavili 40-obletnico obnovitve slovenskega šolstva v teh krajih. O pomenu tega jubileja je spregovorila didaktična ravnateljica dr. Mirka Braini Saksida. Navzoči sta bili tudi goriška pesnica Ljubka Šorli in mladinska pisateljica Branka Jurca.
Na isti prireditvi so tudi podelili 85 bralnih značk. Letos je bila ta podelitev že petič. Otroci so na začetku in ob zaključku združeni z vseh treh šol zapeli venček pesmi in prebrali nekaj misli, ki so jih ob letošnjem jubileju slovenske šole v zamejstvu napisali nekateri mladinski pesniki in pisatelji.
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
pri startu, na kontrolnih točkah in predvsem na cilju.
Vsak udeleženec je pri raznih okrepčevalnicah dobil bombone in pijače, ob koncu tradicionalno paštašuto, na cilju pa spominsko značko, ki predstavlja Travnik s cerkvijo sv. Ignaoija. Med skupine je bilo razdeljenih nad 80 pokalov. Največ-joga je odnesla osnovna šolo iz Šempetra s 451 udeleženci pred osnovno šolo »Milojka Štrukelj« iz Nove Gorice z enim manj.
Najštevilnejša skupina iz Gorice je bila iz italijanskega Alojzijevišča (250), med Slovenci pa je naj več je število (110) zbrala osnovna šola O. Zupančič iz Gorice. Čeprav z majhnimi skupinami smo bili Slovenci s te strani meje zadovoljivo zastopani. Slovensko beseda je v Gorici zopet prišla na dan.
Prve nagrade so podelili številni predstavniki oblasti z obeh strani meje. Nagrajena sta bila tudi najstarejši <87 let) in najmlajši udeleženec pohoda (2 meseca). Izžrebani najhitrejši so bili deležni posebnih nagrad.
Program so popestrile folklorne skupine iz Gubbia, Ločnika in osnovne šole iz Solkana ter godbi na pihala (iz Nove Gorice in vojaška). Še najbolj pa prijeten sončen dan.
»Kdor si pridobi prijatelja, najde zaklad« je geslo te velike vsakoletne prireditve. Da bi se vsi trudili za dosego le-tega skozi celo leto, ob pohodu prijateljstva pa svoje »dosežke« zavzeto praznovali!
Deset let deželne
Slovenske skupnosti
Letos maja poteka deset let od ustanovitve deželne SSk v Furlaniji-Julijski krajini. Leta 1975 je namreč prišlo do organizacijske povezave med goriško in tržaško SSk. V novi deželni povezavi pa so tudi predstavniki iz videmske pokrajine.
Svoj prvi deželni kongres je imela SSk maja istega leta v Devinu. Ob tej obletnici prireja SSk večjo proslavo, ki bo v nedeljo 28. aprila popoldne v Mavhinjah.
Proslava bo na odprtem. Na njej bodo nastopili razni govorniki, pevski zibori in godba.
XIII. dijaško obmejno srečanje Primorske
Tega srečanja, ki je potekalo v soboto 20. aprila v Trstu in je pomenilo uvod v proslavljanje 40. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji, se je udeležilo 511 dijakov-tekmovalcev iz Ajdovščine, Celovca, Čedada, Gorice, Idrije, Kopra, Nove Gorice, Pirana, Postojne, Sežane, Tolmina, Vipave, italijanske srednje šole iz Kopra in Trsta. Pomerili so se v 12 športnih panogah in na 10 kulturnih tekmovanjih. Spremljalo jih je 63 ravnateljev in profesorjev.
Na skupni lestvici so Tržačani osvojili največ pokalov in 232 točk, Postojna 152, Gorica 123, Koper, slov. šole 120, Nova Gorica 90, Piran 85, Ajdovščina 68, Koper, ital. šola 68, Sežana 63, Idrija 55, Tolmin 53, Celovec 41.
Udeleženci so se zjutraj zbrali na bazoviški gmajni in položili venec pred spomenik Bazoviškim junakom, nato pa so se razkropili po raznih krajih in zavodih. Večina tekmovanj je bila v Borovem športne centru. iPo kosilu je bil glasbeni kviz, čemur je sledila zaključna slovesnost in nagrajevanje. Slovesnost je odprla folklorna skupina učiteljišča »Slomšek« iz Trsta, vse pa je navdušil pevski zbor slovenske gimnazije iz Celovca.
Smrt na j stare jšega slovenskega izseljenskega duhovnika
V kraju Freyming-Merlobach, severno-vzhodna Francija, je v četrtek 18. aprila umrl starosta slovenskih izseljenskih duhovnikov msgr. Stanko Grirns, duhovnik ljubljanske škofije. 7. maja letos bi dopolnil 84 let. Do zadnjega je bil aktiven. Umrl je nenadoma. Med slovenskimi izseljenci v Franciji je deloval od leta 1935. Pokopali so ga ta torek 23. aprila. Naj ga Bog poplača za njegovo nesebično delo v korist naših ljudi v tujini. Več o njem bomo zapisali prihodnjič.
DAROVI
Za Katoliški glas: šolske sestre, Boršt 8.800; R. T., Barkovlje 5.000; Vidali, Opčine 10.000; Sosič M. 5.000; N. N., Gorica 50.000; N. N. 15.000 Ilir.
Ob smrti ljubljene mame Pavle Čehovin vd. Levak daruje hčerka Ksenija z možem za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu, za cerkveni zbor istotam in za zbor »M. Kogoj« ter za svetoivanski odsek Slov. Vincencijeve konference v Trstu po
100.000	lir.
V spomin na pok. Pavlo Levak so darovali: družina M. Bajc za Slovensko Vincencijevo konferenco 25.000; družina Bizjak 10.000; M. Bajc za svetoivanski Marijin dom 25.000, v isti namen družina Bizjak 10.000 lir.
Za lačne po svetu: Marcela Tence 10.000; bratje pok. župnika V. Komaca 100.000; N. N., Gorica 200.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OPOZORILO DOPISNIKOM. Zaradi prvomajskega praznika bo šel naš list v tisk že en dan prej v torek 30. aprila. Vsi dopisi naj bodo zato na uredništvu do ponedeljka zvečer, le obvestila sprejemamo v torek do 10. ure.
■
OBVESTILA
Romanje na Sv. goro goriških mestnih župnij bo skupno s sv. mašo letos na binlkoštni praznik 26. maja popoldne. Vabljeni so tudi verniki Slovenske goriške duhovnije. Poromajmo v obilnem številu na to našo Marijino božjo pot, ki nam je primorskim Slovencem bila vedno tako draga.
Občni zbor Društva slov. upokojencev
za Goriško bo v soboto 4. maja ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20.
Župnijska skupnost Devin, »Fantje izpod Grmade« in Dekliški zbor Devin prirejata v soboto 27. aprila ob 20.30 v cerkvi Sv. Duha v Devinu
KONCERT orgelskih skladb
ob 300-letnici rojstva J. S. Bacha.
dela bo izvajal
V sklopu praznovanj Metodovega leta bo
v ponedeljek 29. aprila ob 16. uri v semeniški dvorani v Trstu, ul. Besenghi 16 predavanje o svetih bratih. V italijanščini bo govorila prof. Fedora Ferluga Petronio in obenem predstavila Grivčevo knjigo, ki jo je prevedel dr. Franc Husu, ki bo prisoten in bo tudi spregovoril o svojem delu.
O Srečanju italijanske Cerkve v Loretu
bo tekla beseda v ponedeljek 29. aprila v tržaškem semenišču. Škof msgr. Bel-lomi in tržaški delegati bodo poročali o tem srečanju. Pričetek ob 20.30. Še posebej vabljeni tisti, ki so sodelovali v raznih komisijah.
Novi pomožni koprski škof msgr. Metod Pirih bo prejel škofovsko posvečenje v ponedeljek 27. maja popoldne v koprski stolnici.
V Stični bodo v nedeljo 7. julija popoldne slovesno proslavili 850-letnico cistercijanske opatije in 1100-letnico smrti sv. Metoda. Somaševanje v prenovljeni stiški baziliki bo vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.
Duhovne vaje za slov. duhovnike bodo v Trstu v hiši »Le Beatitudini« 28., 29. in 30. avgusta.
Do konca maja poteka v Katoliški knjigarni v Gorici razprodaja starega blaga. Predvsem so na voljo star papir, svinčniki, pisalni pripomočki, nabožni predmeti, slike ipd. Informacije tel. 84407.
Spored od 28 .aprila do 4. maja 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 »Od miljskih hribov do Kanalske doline«. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Kmetijski tednik. 14J0 Nediški zvon.
15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Smer: slovenske gore. 13.20 Deželni zbori na letošnji Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček:	»Ciciban, na dan, na plan!« 15.00 Iz šolskega sveta. 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana.
Torek: 8.10 Med Brdi in Jadranom. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Proti filmskemu ustvarjanju. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Raziskovalno delo: Dolina ’84. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 Ciril Kosmač: »Balada o trobenti in oblaku«.
Sreda: 9.00 Beseda in pesem. 10.00 Koncert RAI iz Rima. 11.30 Beležka. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Deželni zbori na letošnji Primorska poje. 14.10 Od miijskih hribov do Kanalske doline. 15.10 Otroci umetnosti: Modest Musorgski. 15.35 Zbor osnovne šole v Saležu. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Glas harmonike.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10,10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Primorska poje.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Po poteh kralja Ludvika II. 13.20 Mladinski pevski festival v Celju. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 V svetu filma. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 iNabožna glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Godalni kvartet Slov. filharmonije. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14,10 Kocka na kocko. 16.00 človek v sodobnem svetu. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »Smeh na domačih tleh«.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
RAZPISUJE usposobljenostni izpit — v smislu člena 5 kolektivne delovne pogodbe — za sprejem v službo dveh uradnikov 1. kategorije in uradnika 3. kategorije.
Pogoji za pripustitev k natečaju:
1. Diploma višje srednje šole za uradni-ke/ce 1. kategorije oz. diploma nižje srednje šole za uradnike/ce 3. kategorije.
2. Opravljena vojaška služba (za moške).
3. Popolno obvladanje slovenskega in italijanskega jezika.
Za pripustitev k pismenemu izpitu bodo morali kandidati uspešno prestati strokovni razgovor.	,
Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost civilni invalidi.
Rok za predložitev prošenj zapade 3. maja 1985.
Strokovni razgovor bo v petek 10. maja 1985 ob 18. uri na sedežu Hranilnice, pismena naloga v slovenščini pa v soboto 11. maja 1985 ob 17. uri.
Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti javijo v tajništvu Hranilnice.
Upravni odbor
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ganjena ob sočustvovanju, človeški toplini in opori, ki sem jih bila deležna ob nenadomestljivi izgubi svoje zlate mame
Pavle Čehovin vd. Levak
se iz srca zahvaljujem vsem plemenitim osebam, ki so jo imele rade, jo cenile ter počastile njen spomin s cvetjem in darovi v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujem g. Milanu Namaou za občutene besede med pogrebno sv. mašo, cerkvenim pevcem, šolski sestri Darini ter gospema Rezi Mljač in Mirandi Bajc, ki sta mi nudili nesebično pomoč.
Žalujoča hčerka Ksenija z možem
Trst, 20. aprila 1985
10, pohod prijateljstva
Njegova prof. Hubert BERGANT.