Kronika. = Naš parlament. Začasno narodno predstavništvo šteje 296 članov, ki se razdele približno tako, da pride po en poslanec na približno 40.000 duš. Po ,podedovauih'" državnih in deželnih mejah pripade: na bivšo kraljevino Srbijo, vštevši Maeedonijo 108 poslancev, Crno goro 12, vojvodino (deli Backe, Baranje in Banata) 30, kraljevino Hrvatsko in Slavonijo z Medjimurjem 62, kronovino Dalmacijo 16, Bosno in Hercegovino 32, kronovino Istro 3, mesto Reka 1, Slovenija (bivša vojvodina Kranjska, slovenski del bivse vojvodine Koroške, slovenski del bivše vojvodine Štajerske, slovenski del bivše mejne grofije Goriško-Gradiščanske, mesto Trst in slovensko Prekmurje) 32 poslancev, skupaj torej 296 poslancev. = Šola za o6ete. Neki francoski list priporoea ustanovitev šol za očete. Te šole naj bi obiskovali mladi ljudje, kjer bi se jih poučevalo o vsem, kar potrebujejo za vestno izpolnjevanje bodoeih očetovskih dolžnosti. = Strokovna izobrazba voditeljev posvetovalnic za izbiro poklica. Na Dunaju so otvorili prvi tečaj za strokovno izobrazbo oseb, ki delujejo v posvetovalnicah za izbiro poklica oziroma se nameravajo temu delu posvetiti. Pogoj za sprejem je srednješolska ali tej primerna izobrazba in dovršeno 24. leto. Tecaj bo trajal 3 mesece in se bo deloma vrsil skupaj s tečajem za uradništvo delovnib posredovalnic. — Za tehnlčno ljudsko izobrazjbo. Na Dmiaju se je ustanovila »Svobodna zveza za tthnično ljudsko izobrazbo«, v kateri iO zastopane vse tehnične organizacije in zavodi, predvsem tehuična visoka šola in telmični rnuzej. Predsedmik je inž. dr. W. F. f?xner. Društvo hoče izpolniti veliko vrzel v splošnl izobrazbi Ijudstva z ozironi na tehnične vede in znanje in v to svrho prirejati javna predavantia o tehniki, rudarstvu. kmetiistvu, gozdarstvn in dr., izdaiati posebno glasilo »Telinika in Knltura«, ustanoviti lasten arhiv filmov, knjisr itd. ' ." = Zgodnfe počitnice v Avstriji. Terceljem zdravniških preiskaA' so dognali. da je na dunajskih šolah nad dve tretjini •otrok potrebnih okrepitve. Na tisoče in tisoče dnnajske dece je že odšlo v inozemstvo, kjer so jo razmi narodi človckoUiibno vzeli pr.d slreho. Ostalo je dama Se 16.000 oslabelih olrok, ki jili pošlje ob^iiia sedaj na dieželo. Da dobi zanje prostora v šolah. se bodo začele letos velike »očitnice že 15. junija; v dttnaiskih šolah, ki so tnalone i/praznjenc, bi sc nadaJjnji Ponk istntako' ne izplačal. x Avstrijsko katollško šolskc drti- ^vo ie imelo 11. t. m. na Fhina.iu svoj redtii občni zbor, na kateretra je poslal Bapežev mmci.i Agna Serra papeževo pisnjo. Društvo Stejfc 107.000 članov. Zbor le spretd resr>tticijo, v kateri zolitcvn: Bodoča državna ustava naj zagotovi svobodo pouka in vzgojc, fakultativno vcrsko šolo ter zajamči in zavaruje verskonabožni pouk in vzgajo; šolska preosjiova naj ne zavrže vsega dosedanjega, marveč naj se izvede v zmislu organičnega razvoja tega, kar je postalo zgodovinsko; v šolsko-preosnovane komisije naj se y primernem številu pokličeio tudi katoliški strokovnjaki; katoliški starši se pozivljojo, da sodelujejo v društvih staršev, ki so se osnovali za Sole. = Velika potreba »adaljevalnih šol. Neki dunajski list se peča z veliko škicdo, k[ jo trpi na svoji temeljtii izobrazbi mlatfina, ki je hodila začasa vojne v šolo. Znanje, ki ga je otrok pred vojno prinesel z ljudske ali meščanske šole, je bilo vse kaj drugega nego je tisto, kar so pridobili otroci v §oli za časa vojne. Ta primanjrcljaj bo cel rod tako težko čutil vse živlienie, ako tisti, ki so v to vpoklicani, aie bodo poskrbeli. da se ta primanjkljaj koliknr mogoče nadomesti. To nalogo moralo prevzcti nadalj^valne šole, ki se morajo kolikor mogoče izpopolniti in razširiti. Obvezni obisk midaljevalne šole se mora raztegniti na vso mladino — razen one seveda. ki obiskujejo druge šole — c!o 18. leta starosti. Predvsem pa se morajo preosnovati nadaljevainošolski sveti. da bodo iineli več zmisla za potrebe in koristi delavske mladine. = Vprašanje ženskih srednjih šol na Dunaju. Na Dunaju so ženske srednje šole, ki so vse zasebne, na tem, da se zapro. Kljub temu, da so zvišale šolnino od 300 na 900 in 1200 K, ne morejo zmagovati stroškov. Učitelji in uciteljice dobivajo po 400 do 800 K mesežne plače, s čiraer seveda ne morejo živeti. Sedaj so uvedli akcijo za podržavijenje vseh ženških srednjih šol. = Zakon o davku na vojne bo«rataše je predložil finančni minister prestolonasledniku v podpis. Sedaj so zagotovljcni novi državni dohodki, in sicer: 1. Po /akonu o proračunskih dvanajstinah so v vsem kraljestvu uvedene sodne in administrativne takse. ki so bile v veljavi na teritorijti kraljevine Srbije. 2. Uvedene so nove takse na zabave. gledališča, kinematografe. cirkuse itd. 3. Zakon o davku za vojne bogatašc, je, kakor rečeno, sankcijoniran. = Koliko ie judov na svetu. Judovski zgodovinar Frietsch ceni število iudov na svetu na 15,430.000. Od teh živi v Palestini satno 100.000 judov. Največ uidov živi v Evropi: Na Poljskem 3 mii jOTie in približno toliko tudi v Ukrajini in ilanasnji Rusiji; v Sibiriji 900.000, naRujuunskem 600.000. v Nemčiji 540.000, ua Ogrskem 450.000. na Češkoslovaškem 450.000, na Francx>skem 300.000. na Litvanskem 250000, v .lugoslaviji 200.000, na ^folandskem 110.000 in na AnglcSkem in Irskem 3 milijone judov. V Zdmženih državah Sevenie Amerike je 3,300.000 Juciov.