s a mm -S—i ri i ■ m ZJs B* t leto.. .$0 96 .......$1.50 o.....$2.00 NASLOV uredništva in uprav, ništvm: I §51 W. MmI Plača, Chicafo, IU. T«Ufoa: Caaal 2487 Organ m OF THE GRAND CARNIOLIAN; SLOVENIAN CATHOLIC UNION 4 Entered m Second-Class Matter January 18, 1*16, at the, Post j Office at Chicago, Illinois, under the Act of Avgust 24, 1912. ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1$17, No. 38.—Štev. 38. The largest Slovenian Weekly in the United StateS of America. Subscription prioo: For member«,yearly 40.96 For noamembera.. .$1.50 Foreign Countries.. $2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. Telepheaa: Caaal 2487 Ameriške vesli. Pozor Slovenci in Slovenke iz Chicaga! Prihodnjo nedeljo, dne 29. sept. "ob 2. uri popoldne se vrši v Hoer-berjevi dvorani na Blue Island Ave in W. 21 Place patrijotično zborovanje v prilog kampanje prihodnjega Vojnega "posojila. To zborovanje sklicuje Združeni slovenski kampanjski odbor, ki zastopa vsa slovenska društva našega mesta. Na tem zborovanju bodo nastopili razni angleši in slovenski govorniki. Naj bi ne bilo Slovenca, ali Slovenke iz Chicaga, *ki bi se ne vdeležil tega shoda! ' Pozor slovenski državljani iz Čhi-caga! Dne 5. in 15. oktobra se vrši v našem mestu splošna registracija. Registrirati se mora ali 6, ali 15. oktobra sleherni državljan (lika) ki se hoče vdelešiti phirod-njih volitev dne 5. nov. Ne pozabite torej te svoje državljanske dolžnosti! - W 26. letnica ' Glas Naroda. ' Naš prvi in največji slovenski dnevnik "Glas Naroda" je obhajal dee 23. t. m. svoj srebrni ju-oilej, ali 25. letnico obstanka. V to svrho je izšla posebna slavnostna izdaja, katere pa še nismo prejeli'po posti. Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" izraža tem potoni *svo-jemu tovarišu na iztoku iskrene ♦ estitke k temu pomembnemu jubileju. — Vivat! Floreat! Cre-seat \ Xm. konvencija N. H. Z. Dne 16. t. m. se je pričela v Če-čko-ameriski dvorani v Chicagu XIII. konvencija Narodne Hrvatske Zajedniee, na katero je došlo okrog 200 delegatov z glavnimi odborniki vred. Prvi in drugi dan je bilo precej burno v konveneni dvorani pri izb Van ju delegatov. Nekega delegata iz Gary, Ind., je konvenena zbornica odslovila, ker se je izrazil, da je pristaš zloglasne organizacije I. W. W. Minuli teden se je na tem zborovanju določilo kupiti iz gl. bla-Kajne za $200,000 bondot Svobode IV. izdaje; tako se je darovalo tudi $50,000 v patrijotične namene za razne Rdeče križe. Dne 21. t. m. dopoldne je pozdravil delegate te konvencije u-rednik "Glasila K. S. K. Jednote" in sicer v imenu gl. odbora naše K. S. K. J. in v imenu vsega članstva. Predsednik zborovanja se je govorniku iskreno zahvalil v in imenu 42,000 članov N. H. Z. povdarjajoe znane besede, da naj ostane Slovenae i Hrvat za uvjek brat i brat! Kakor se poroča, bodo delegate te konvencije s svojim deldm danes, ali jutri gotovi. Kardinal Farley umrl. York, N. Y. 18. sept. — Sinoči ob 9:17 je umrl na svojem letovišču v Mamaroneck, N, Y. newyorški kardinal J. M. Farley v 76. letuu svoje starosti. Odlični cerkveni prelat Farley je bolehal 6 tednov za pljučnico; dasiravno »o ga zdravili najboljši profesorji, ga vendar niso zamogli ohraniti več pri življenju vsled visoke starosti. Kardinal Farley je bil pomaknjen v to visoko službo leta 1911. P« Pok. papežu Piju X. V ameriški javnosti je igral pokojnik veliko ulogo, ker so ga spoštovali kot cerkvenega, kneza in vnetega dotaoljuba vsi Amerikanci iztočnih držav. Blag mu spomin! Chicago, 111., 25. septembra (September) 1918. PODPISUJTE IN *ONDE 8VOBODE! KUPUJTE Nadškof Ireland nevarno bolan. St. Paul, Minn. 23. sept. — Tukajšnji nadškof John Ireland je pred nekaj dnevi tako nevarno zbolel, da se je bati najhujšega. Zdravniki so mnenja, da ne bo več preživel 48 ur, ker je njegova srčna bolezen vedno hujša. Lahka odplačila bondov Svobode. Washington, D. C. 23. sept. — Vlada je sestavila naslednjo odplačilno lestvico pri izdaji, ozir. pri podpisovanju bondov Svobode prihodnje izdaje: Takoj pri subskripciji( podpisu) je treba plačati 10 odstotkov nominalne vrednosti bonda. Za $100. — vreden bond je torej treba precej plačati $10.— Dne 21. novembra bo treba odplačati 20% $20. dne 19. decembra zopet 20% $20.) dne 16. januarja 1919. istotako in dne 30 januarja 1910 pa po 30% (30.) Vlada je vsled tega odredila več odplačilnih rokov, da bo lahko vsakemu mogoče podpisati kak bond prihodnje izdaje. Vojni proracan. -Washington, D. C. 20. septembra. — V zgodovini Združenih držav ni bilo v kongresni zbornici še nikdar kako glasovanje za toliki vojni kredit, kakor se je to vršilo danes. Na glasovanju je bilo namreč eitanje vojnega proračuna v znesku 8 biljonov dolarjev. Za sprejem istega je glasovalo vseh 350 navzočih kongresni-kov. V Ta zakonski načrt je bil potrjen v ravno taki obliki, kakor-šno je odobril posebni odsek še 3. tega meseca. Sedaj pride ta zadeva na glasovanje še pred senatsko zbornico. Državni zakladničar Mc Adoo bo skušal pri senatu iziposlovati neka tere amendmente iz razloga, ker bo odpadlo nekaj dohodkov pri davkih od piva. Kakor znano se bo z varenjem pive prenehalo že letos s 1. decembrom. Vlada misli razliko $240,000,000 nadomestiti s primernim davkom na sladkor, kavo in čaj. Poročilo generala March-a. Washington, D. C. 21. sept. — Načelnik generalnega štaba, March se je danes izjavil, da so Združene države dosedaj poslale preko morju 1,700,000 vojakov Do 1. oktobra bo doseglo to število že 2 qpiljona. Zaeno je general povdarjal, da je sedanja situacija za Amerikan-ce na bojni fronti v oh£e povolj-na, pred vsem po situacija ameriške armade v Loreni. Istotako je general March pohvalil ponovni nastop Srbov na solunski fronti, ki imajo sleherni dan lčpše uspehe. Proti ruskim tiranom. Washington, D. 0. 21. sept. — Ker se vršijo pod boljševiško vlado na Ruskem vedno večja grozodejstva in umori, je vlada Združenih držav posipa vsem svojim ministrom v inozemstvo, ter vsem nevtralcem primeren oklic, da naj ves svet nastopi proti tem ruskim tiranom. Ta nastop Združenih držav m v nikaki zvezi z vojninti razmerami, pač pa hoče Amerika opozoriti ves civilizirani svet na krvavo početje boljševikov, ki ravnajo s svojim ljudstvom na pravi barbarski aačin. - # Vsebina tega oklica se glasi sledeče: "Naša vlada je dobila zadostne dokaze v roke, da grozno trpijo mirni ruski meščani v Moskvi in Potrogradu vsled kampanje teroristov. Tam so sedaj usmrčenja na debelo kar na dnevnem redu. Na tispče oseb je bilo ustreljenih, ne da bi se iste preje zasli- šalo pred kako poroto; slabe in nezdrave jetnišnice so polne ruskih meščanov, kater se brezobzirno obsoja na smrt. Ruske lopov-ske bande trpinčijo in morijo nedolžne osebe v mnogobrojnem številu. Ker želi ljudstvo Združenih držav ostati v prijateljskih razmerah z ruskim ljudstvom, ter mu nuditi vsakojako pomoč v njegovi borbi za preuredbo naroda na podlagi demokracije in samovla-danja, zato nastopamo s tem v korist ruskega ljudstva. Ta vlada se ne more več vzdržati da bi molčala pri takih grozotah in terorizmu. x Upamo, da se bo morda omejilo nadaljno morenje Rusov s -tem, če državljani vseh civiliziranih narodov izražajo svoje ogorčenje nad tem barbarizmom. Vprašajte torej, če bi bila vlada, pri kateri ste pooblaščeni —■ pripravljena ukreniti takojšnje korake, neoziraje se na sedanji vojni položaj — da bi uplivalo to na dotične zločince da ne bodo več doprinašali takih ločinov. Robert Lansing, državni tajnik." # S to izjavo, oziroma s tem oklicem hoče ameriška vlada pred celim svetom rakrinkati boljševiki za morilce m roparje svojega lastnega naroda. To bo skoro gotovo tndi vplivalo na. rusko ljudstvo, AUTHORIZED ON JUNE 22, 191S. Leto IV. Volume IV. va bolezen španska hripa, za katero je podleglo že 65 vojakov. V Rockfortu (Camp Grant) boleha za to boleznijo še okrog 1000 vojakov v Great Lakes Station pa okrog 4000 pomorščakov. * Dosedaj je bilo v obče V/2 odstotkov smrtnih slučajev izmed celokupnega števila obolelih! Oblasti so podvzele vse potrebne korake za omejitev te nalezljive bolezni. Pred vsem se nahajajo bolniki v izoliranih poslopjih pod atrogo kontrolo. Vsled te bolezni tudi ne sme nihče izmed vojakov v kako bližnje mesto iz strahu, dabi se to hripo še med občinstvo ne zaneslo. s,rm^laviU Un™ '"flfclovanje Amer. Rd^ga krti. na Francoskem! Trotzkija. Poravnava delavskih sporov. Washington, D. C. 21. sept. — Danes je vojni department naznanil, da se mora ^se delavske spore, tikajoče se vladnih dobav naznaniti vojnemu tajniku; osobi-to se mora temu uradu predložiti tozadevne pritožbe ali morebitne vzklice od strani stavkarjev. 12. oktober — Dan Svobode. Washington, D. C. 20. sept. — Predsednik Wilson je izdal včeraj uradno proklamaeijo", s katero proglaša 12. dan oktobra kot narodni praznik povodom 426.-letnice odkritja Amerike. Namesto Kolumbovega dneva se bode 12. oktobra obhajalo Sirom držav Dan Svobode. Pregradba pivovarne v tvornico municije. Louis, Mo. 21. sept. — Ord-eksperti iz Washingtona na potu v St. Louis, Mo. da bodo pregledali veliko-Anheu-ser-Bush-ovo pivovarno, katero je lastnikAugust A. Busch ponudil vladi za tvornico municije. .; Danski princ v Washingtonu. Washington, D. C. 22. sept. — Danski princ Axel, ki je gost a-rneriške mornarice, se je mudil danes na Mount Vernon, kjer je družbi tajnika Danielsa položil krasen venec na Washingtono-vo grobnico. Ameriški Ogri za republiko. Dne 22. t. m. so priredili v Chicagu in okolici živeči Ogri v bližnjem White City veliko patrijotično manifestacijo, na kateri so razvili svojo novo republičansko zastavo. Prisotni zastopniki raznih ogrskih društev in organizacij iz države Illinois so sprejeli resolucijo, da zahtevajo svojo lastno ogrsko republiko. Njih ge« slo je bilo: "Doli z vsemi kralji in cesarji!" Označena resolucija zavzema jednake ustavne točke, na kakorsnih sloni vlada Združenih držav. Tega zborovanja se je udeležilo nad 2000 Ogrov. Španska hripa (inflnenca) v vojaškem taborišču. V vojaškem taborišču Camp je skušal sovražnik v dveh vrstaii zavzeti naše pozicije. Junaške čet^VI. čeho-slovaš^e divizije so pa ta napad odbile. Vsled uspešnega napada s strojnimi puškami se je moral sovražnik končno v divjem begu nazaj pomakniti. Izmenjava vojnih ujetnikov. Ženeva, Švica. — 22. sep* — Sinoči so došli v Bern ameriški zastopniki, ali delegatje na posvetovanje z nemško komisijo v zadevi medsebojne izmenjave vojaških in civilnih vojnih ujetnikov. Komisija sestoji iz sled, novi poslanik za Anglijo; gen. Francis J. Keman in kapitan Henry H. Hough. Nemški zastopniki bodo došli danes. Tozadevna posredovanja in posvetovanja med zastopniki švicarske vlade se bodo pričela v pondeljek ter bodo gotovo trajala več tedno^. Namen tega zborovanja je, da naj bi se izmenjalo vse onemog.e ameriške vojne ujetnike z one% moglimi nemškimi ujetniki. 800,000 vdov na Nemškem. Amsterdam, Holandska. -- Znani zdravnik Hans von Hcrting je priobčil te dni v nekem moi.akov-skem listu obširen članek, v katerem poživlja vlado, da naj postavno prepove zopet no možitev vdo -vam z otroci; kolikor je še preostalih moških, naj bi se ženili samo z dekleti ali samicami, kar bi pomnožilo naraščaj nemškega ljudstva. V tem članku zatrjuje dr. Heiiing, da je sedaj na Nemškem najmanj 800,000 vdov. OfJ Ml Iz urada it. 1. Chicago, HI Oziraje se na sklep zadnje seje, obveščam tem potom vse člane našega društva, da se bo vršila prihodnja redna seja prvo nedeljo v mesecu, to je dne 6. oktobru popoldne ob 2. uri v navadni zborovalni dvorani in ne več ob sobotah kakor dosedaj. Znano je vam, da imamo v naših društvenih pravilih določeno, da se vršijo seje od oktobra do meseca a-frrila prvo nedeljo v mesecu; v poletnem času pa prvo soboto. To naznanilo naj služi vsem članom v ravnanje glede prihodnje seje. Posebnih kart ali pisem glede premembe časa seje ne botti pošiljal članom po pošti, Iter je bilo sklenjeno, da naj ^e to dvakrat objavi v Glasilu. Pridite torej cenjeni člani v o-bilnem številu na prihodnjo sejo, ker bomo na tej seji razvili manjšo ameriško in slovensko društ. zastavo. S sobratskim pozdravom Matt Grill, I. tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva "Marije Sedem Žalosti" štev. 50, K. S. K. J. Allegheny, Pa. S tem naznanjam vsem članom našega društva, da je bila na zadnji seji prečitana in z večino sprejeta prošnja (vabilo) našega bratskega društva Sv. Mihaela št. 163 K. S. K, J. da se udeležimo slavnosti ali parade označenega društva štev. 163 ki se vrši v nedeljo, dne 29 sept. povodom razvitja in blagoslovljenja svoje prve .ameriške zastave. Zbirali se bomo točno oh 1). uri dopoldne v K. S. Domu ua 57. Str., odkoder skupno odkorakamo v Millvale v hrvatsko cerkev, kjer se vrši razvitje te zastave. Dolžnost veže vsakega člana, da sc gotovo vdeleži te parade, ali te slavnosti, h kateri so pozvana in vabljena slovanska društva iz Pijtsburgha. Pričakujemo torej velike udeležbe od strani društev in upam, da bo tudi naše društvo častno zastopano. K sklepu pozdravljam vse članstvo K. S. K. J. Frank Trempus. tajnik, 5146 Carnegie Ave, I'bgli, Pa. Kar sem že čuia, sem sedaj je K. S. K. Jo nom to, kar je sk jim otročičem in to ljem potrdim h svoc nje. Besede so veliko presuhopar- ne, da bi mogla ž njimi izraziti svoja čustva in hvaležnost katero Čutim napram K. S. K. Jednoti in njenim glavnim uradnikom. Rojaki katoliški Slovenci (ke)! Toplo Vam priporočam, da pristor pite v K. S. K. Jednoto; le ona vam zamoro deliti dobrote kakor nobena druga ne. Skrbela bo za vas v slučaju nesreče z materinsko ljubeznijo in vam priskočila na pomoč v trenutku nesreče. Zato bi pa ne smelo biti nobenega Slovenca in Slovenke v Ameriki, ki bi ne bila član(ica) te največje in najmočnejše in danes še e dino prave katoliške slovenske Jednote v Ameriki. Ona ni katoliška samo z besedo in po imenu, ampak tudi v dejanjih in zato je tudi naša dolžnost, da ji vračamo dobro z dobrim in gledamo na to, da napreduje in cvete tudi v prihodnje. Torej še enkrat: prisrčna zahvala K. S. K. Jednoti. Njenim glavnini uradnikom pa kličem: Živeli še na mnoga leta! Terezija Sedej V Rock Springs, Wyo., 17. sept. 1918. da se bodo Nem- ... ....----napadih kaj na- ij pomaknili; pa v tem smo s * vsi zelo motili; končno smo bili glede tega vsi celo iznenadeni. Ko smo bili z našo bolnišnico kake 3 ure preeej zaposleni, je nam do-šlo poročilo "C. O.", da se ne moremo več vzdržati ysled premočnega obstreljevanja od strani sovražnika. To je bil ponovni slučaj, da so grdi Huni nalašč bombardirali kako vojaško bolnišni « . . .'; CO. Med 14.—15. julijem, o polnoči se je to bombardiranje zopet pričelo in sicer v takem obsegu, da tako hudega še ne pomnim, kar traja ta vojna. Mi smo se na hajali v naših prostorih kakih 20 milj zadej za bojno črto. Jtar naenkrat nas je zbudila eksplozija naših velikih topov, ki je bila tako silna, da so se kar poslopja tre sla. Stotnik Campbell in jaz sva bila v eni in isti sobi bolnišnice. Poklical sem ga rekoč: 4'Ifej tovariš, igra se pričenja, vstanij, Campbell je pričel nato prisluz kovati ter je med tem lahko ču grmenje naših "75" topov. Najhujša nevihta in grmenje ni niti primera z bobnenjem in zračnem tresenjem; kakoršno je bilo gro merije teh topov pri bombardira- fasa napada hi Nismo bili g ZAHVALA. _m gotovi s to ope- ____w./so nam prinesli zopet nekega nemškega pilota (letalca), ki je bil prideljen oni bombni eks-iciji. Pogodil ga je eden izmed naših. Ta pilot je umrl, predno smo zamogli Raj zanj storiti. Od suknje tega sovražnega letalca sem odtrgal epauleto, katero ti pošljem za spomin v prihodnjem pismu. V sredo zvečer nisem delal v o-peracijski sobi med bombardiranjem. PaČ sem se pa s Cookom in M urbadiom postavil pred vrata neke barake odkoder sem z daljnogledom opazoval eksplozije "anti Hircrcaft" topov. Rad bi izsledil kak nemški aeroplan, ki je nekaj ogromnega. — Kar naenkrat za-čujemo v zraku neko sikanje. Neka bomba je priletela ravno na streho one barake oddaljeno samo 5 čevljev od prostora, kjer smo mi stali. Ne morem ti povedati, kako smo tedaj čutili; reči pa moram, da ima človek v takem slučaju res posebni občutek. Kaj sem ravno tedaj mislil še sani ne vem več. Čul sem le piš male bombe. Ko je ista zadela našo streho, sem bil mnenja, da je že po nas. Samo par sekund še. . . Če bomba Štev. NAZNANILO. Iz urada dr. "Friderik Baraga" št. 93. Chisholm, Minn. S teni prosim in vabim vse člane tega društva, da se polnošte-vilno vdeleže društvene seje dne 13. oktobra. Na tej seji imamo za razijiotrivati več važnih stvari v korist društva med tem bo tudi točka o zvišanju bolniške podpore. Na zadnji seji je bilo namreč predlagano, da naj bi bolniško podporo zvišali z $30. — na $40. — V sedanjih časih se človek težko preživi samo z $30. — podpore na mesec. Dalje opozarjam vse one člane ki mi niso še prinesli spoved-nih listkov, da naj to storijo v kratkem, ker jih moram poslati duh. vodji K. S. K. J., kakor uradno zahtevano. Držite se reda, da ne bomo imeli kakih sitnosti pri našem društvu! Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. John Kochev&r, tajnik. Tukaj navajam številke dfu-štev K. S. K. J., ki so darovala gotove zneske v pomoč bolancmn in onemoglemu Josip Strobe!, članu našega društva sv Alojzija št. $3,; K. S. K. J. v Fleming, Kans. in si-' cer: .............$6.75 ............. 7.00 ............. 2.00 ............. 1.50 ............. 5.50 . ;........... 4.oo . ;........... 4 Yo ............. 4.00 ............. 5.00 ............. 6.00 ............. 6.50 . ............. 2.80 ............. 3.10] ............. 2.75 ............. 2.00 ............. 3.00 ............. 3.00 ............. 2.75 . ......... 10.60 ............. 2.85 ............. 5.00 ............. 2.00 ............ 2.50 ............. 5.00 ............. 8.00 ............. 4.20 ............. 5.00 153 86 112 110 103 70 4 146 0 65 108 51 11 120 79 94 23 111 14 145 43 29 33 30 1 123 106 ' 5 78 63 135 62 NAZNANILO. Iz urada društva sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., se s tem lia-znanja vsem članom našega društva, da bomo priredili dne 29. septembra t. 1. slavnost povodom Razvitja nase ameriške (zvezdnate) zastave, (barjaka.) Vsled tega je uljudno prošen vsak č.lan, da se te slavnosti zanesljivo udeleži inače bo moral plačati $2.00 'jrlobe. Na minuli seji se je naš bivši predsednik zahvalil na svoji ča-' sti in je bil na njegovo mesto izvoljen sobr. Mike Sambol. Toliko v prijazno naznanilo vsem članom. S sobratskim pozdravom Thos. Bclanič, tajnijc. Dr. sv. Barbare Hibbing____ 5.00 Dr. sv. Roka, Frontenac.. 6.40 Neko dr., Cleveland, 0..... 2.00 Neko dr., Aurora, 111....... 5.00 Dolžnost me veže, da se v imenu nesrečne družine Strubel in v imenu našega društva prisrčno zahvalim vsem darovalcem in Vjun kličem: Bog Vam povrni! S sobratskim pozdravom Anton Skubitz tajnik. JAVNA ZAHVALA. k'. , * Ako ravno že nekoliko pozno, se tem potom prisrčno zahvaljujem K. S. K. Jednoti, oziroma njenim glavnim uradnikom, za hitro točno izplačilo posmrtni-ne po mojem umrlem soprogu. Pisma naših članov vojakov. Sobrat John Oerm, predsednik društva sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J. v Pueblo, Colo., nam je poslal te dni daljši izrezek lista "The Pueblo Chieftain "v i katerem je bilo priobčeno daljše pismo našega sobrat a dr. Josip F. Snedec-^, člana omenjenega društva, ki se nahaja že od meseca novembra J. 1917 kot poročnik zdravilskega oddelka na francoski fronti. Pismo je bilo poslano z bojne fronte dne 21. julija 1918 njegovi ženi in sipkotu ter se glasi v slovenskem prevodu sledeče: Draga mi žena in sinko! Odkar smo dospeli semkaj, je bil minuli teden najbolj zanimiv, razburljiv in naporen. Ravno pred enim tednom je pbhajal francoski narod svoj največji praznik, ki je sličen naŠfemu 4. juliju. Mi smo preživeli ta dan v neki mali naselbini brez Očakih posebnosti tekom dopoldneva. Stvar se je pa izpremepjla popoldne. twMWmmM .j---vi-. i .iS'''' ••••••>-..v"- • •>• ic®"*so imrlfc v oskrbi usmiljene sestre; eno poslopje' te bolnišnice je bilo določeno za Amerikance. Junaške sestri so smatrale zadnje, bombardifanje kot svarilno znamenje; bile so prepričane, da bodo divji Huni pritegnili še eno bolnišnico velikemu številu bolnišnic, katere so lako na zverinski način porušili. Svoječasno sen^ pač mislil, da Nemci (Huni) ne bodo bolnišnic nalašč obstreljevali. Pa^-itka izkušnja od zadnje nedelj je moje naziranje predrugačila. Že minuli teden so Nemci nalašč napadali našo bolnišnico s katero smo se naprej pomikali; pri tem so bili trije ranjeni vojaki na mestu u-biti. Ravno ko je neki vojak prestal nevarno operacijo, mu je sovražna bomba odtrgala celo roko: poleg tega sta bila tudi dva poslopja bolnišnice porušena, v katerih ni bilo k sreči nobenega bolnika. Iz vsega tega smo razvideli, da Nemci nalašč obstreljujejo naše bolnišnice. Okrog nas ni bilo nič vidnih predmetov, nič mostov, skladišč itd. Vsaka taka bolnišnica je celo označena z velikim Rdečim križem. Noč je bila jasna in čista, da je lahko sovražnik videl in ločil našo bolnišnico cd kakega drugega poslopja*. Med bombardiranjem minulo f;redo so naši strelci pogodili dva sovražna letalca na tla. V vsakem neroplanu sta dva častnika, eden izmed teh je pilot, drugi pa metalec bomb in mehanik. Edino zado- Sobr. Dr. Jos. Snedec z družino. nju. Stotnik je omenil, da tega bombardiranja. ne more nihče prestati in da bomo dobili najbrž na tisoče ranjencev ter bolnikov. Mislili smo, da bo naša divizija na mestu uničena. O številu izgub na naši strani ne moreni govoriti, ker bi mi ne verjela, tako maloštevilne so bile. Naša divizija se je spopadla s sovražnikom, pri tem se ni za ped umaknila; pač pa devetkrat odbila sovražne navale z velikanskimi izgubami na strani Hunov (Nemcev); sama pa ni imela občutnih izgub. Dobili smo ukaz, da naj naša kompanija prevzame neko francosko vojno bolnišnico v bližnjem mestu. Pred vsem, da bi mi skrbeli ondi za vse težko ranjene vojake, katerih se ne more naprej pošiljati. Z našim osobjem smo vzeli sabo še dve operacijske sekcije (skupine), tako, da nas je bilo skupaj četvero skupin. Polovica izmed teh je delala na dan 8 ur neprestano, 8 ur pa v presledkih; torej po 16 ur dnevno. Ondi smo ostali do četrtka zvečer. Ko so pa začeli Nemci metati bombe v ono mesfo in blizo nas, so vojaške oblasti določile, da moramo bolnišnico zapustiti. V pondeljek po noči sem bil zaposlen pri operacijski mizi med tem ko so na* okoli grmele bombe. Vendar ni bila ta nevarnost tako velika, ker so mislili Nemci, da bodo naši bolnišnici prizanesli za kak bodoči čas. V torek ponoči so nas napadli z bolj močnim bombardiranjem. K sreči pa ni'bilo nobeno naših eksplodira, bomo vsi na kosce raztrgani. K sreči pa bomba ni eksplodirala. Ali ni bila to čudna rešitev? To nas še ni prepričajo, da bi bili v kaki uevarni poziciji. Prižgali smo si cigarete in sklenili o-stati na onem kraju do konca. Čez 15 minut zatem smo začuli zopet žvižganje v zraku.'Kakih 100 jardov pred nami so padle zopet 3 bombe na tla; to nas je prestrašilo, da smo si poiskali zavetje. - Rad bi ti pojasnil srčna čutila in občutke vojaka v takem kriti enem času. To je nekaj skrajno groznega in de.moraličnega. Vsakdo ima večji strah pred bombar diranjem po noči, kakor pa pred pravim dnevnim streljanjem. Nikakor ti ne moreni dopovedati, kaki občutki so me tedaj navdajali. Prvo noč so bili ti občutki bol] zanimivi, drugo noč malo manj, — glede tretje noči pa raje molčim. V četrtek ponoči je zopet vpri-zoril sovražnik' zračni napad na nas, vendar ne tako blizo, kot prejšnje noči. V petek je padlo v naši bližini najmanj 100 bomb. Kapelica naše bolnišnice se je popolnoma razrušila, zadeta od one bombe; tako so bila tudi pobita vsa okna na poslopju. Več bomb je padlo na dvorišče bolnišnice. Jaz sem bil skrit v kleti večjega poslopja, ko je padla neka' bomba kakih 20 čevljev oddaljeno. Če bi ne bilo zidovje poslopij iz železobetona in dobro zgrajeno, bi se bile gotovo vse stene podrle vsled prehudega zračnega jmm zatiranih narodov niča Jugoslovanskega Odbora^ pisarno, ki ji je cilj poleg ki ga imajo vse druge po< ce in londonski Odbor sam. zbližavanje ilalijanskega iV jU. goslovanskega naroda in organi! ziranje jugoslovenskih dobrovoli cev v Italiji. V ti pisarni sem nastavljen kot uradnik tudi jaz, ki sem po dve in polletni službi kot oficir-dobrovoljec I. Jugoslovan ske Divizije prispel v Italijo na rimski kongres z misijo jugoslo. vanskih častnikov. Kot tak smatram za svojo dolžnost, da na svoji novi postojanki delam i vsemi močmi za naš cilj — za našo svobodo in zjedinjenje; zato pa je potreba, da se dobro poznamo. Kajti ako hočemo doseči z našimi silami največji rezuultat, moramo te naše sile najprvo temeljito preštudirati in organizirati tako da odločilnih trenotkih lahko z matematično točnostjo računamo na uspeh. Žal i bog se je začelo delati na tem spoznavanju in eentraliziranju sil šele zadnja leta. Ali bolje pozno, kot pa nikdar. K stvari: — Kapitan inženir g. Jager mi je za časa prebivanja v Rimu dal .Vaš naslov in nasvet naj kolikor mogoče preje stopim v korenspondenčno zvezo z Vami, češ to je človek, ki resno dela za našo stvar in ki mi bo drage volje poslal potrebne podatke o stanju ameriškega jugoslovanskega gi-banja. Na podlagi teh besedi se obračam na Vas s sledečimi prošnjami : I. Ako imate na razpolago časopise brošure in revije, iz katerih hi ^m o gel črpati informacije sčenje pri tem je sedaj to, da lin katere bi mogel potem razda* ležijo trije sovražni letalci v naši ti našim fantom dobrovoljeem, bolnišnici. Njih bomba, ki je u- Vas prosim, da mi jih pošljete, pičila našo kapelico je padla sa- II. Ako Vam ne bo prizadevalo mo 50 čevljev oddaljeno od one mnogo truda, Vas prosim, da mi » celice, kjer sedaj leti ležijo. Dobili j sau^ napišete svojo osebno nme-fo torej zasluženo plačilo. nje in da mi pošljete informacijo Sobotno noč sem prebil zunaj o stanju /Slovenske Narodne Zvena planem, ker ni bilo varno v ze, njem delovanju in njenem bolnišnici, ali v mestu. Bil sem že razmerju k Jugoslovanskem gi-zelo utrujen, zaspan in potreben Wnju z eno besedo vse, kar ve-počitka. Pa tudi na polju nisem ste, da more interesirati človeka, mogel spati, ker so padali v t\epo- ki je bil 4 leta na poziciji in ki o 4 redno bližino neprestano šrap- j Vas nima mnogo pojma, reli. ni. Kap. g. Jager mi je tudi Isto noč sem bil celo bolj v stra- svetoval, naj se obrnem na Vas hu, kot kedaj prej. Stal sem rav- s prošnjo, da po mogočnosti zbe- no pokonci, ko začujem ropot sovražnega aeroplana. Pogledal sem 7. daljnogledom v ono smer in flej ga spaka, aeroplan je bil samo kakih 100 čevljev nad mano ter se je naravnost proti meni bli- rete prispevke v Vašem društvu in da za ta denar pošljete tobak za naše vojake dobrovoljce. Evropa je v tem pogledu že popolno/ha izčrpana, za take stvari lahko obračamo samo še na Vas Sal. Bal se nisem tako bombe, pač j Amerikance, ki Vas ta vojna ^ pa strelov iz strojne puuške. Vie-1 »i oglodala do kosti, l-el sem se torej strahom na tre- V kratkeimse bodo zaceli ziii-buh. In res se je začulo knialo rati in organizirati v dobrovolj-"tit" "tat"-anje strojne puuške ške čete naši fantje, zdaj italijanski ujetniki, katerim bo zelo všeč, onega letalca; čul sem razločno tudi njegove glasove, s katerimi ako vidijo, da se za nje brigamo je strašil naokoli. K sreči se ni oni! i" da jih podpiramo. Take malen-letalee spustil preko mene. Drugo kosti kot tobak, časopisi in dru-jutro sem zvedel, da je oni letalec 1 igrajo pri agitaciji in zbiranju skušal dobiti našega divizijskega i dobrovoljcev veliko vlogo. Poši- ljatev lahko adresirate name, ker sem ravno na mestu, ki ga bodo pasirali naši dobro vol jci. Tobak zdravnika, končno so pa tega hun-skega letalca naši fantje pognali na tla z avtomatičnimi puškami. Ni dvoma, da ne boš do tegajbi bil seveda sam0 21 s,oveTls^ dne že tudi čula o čudovitih in ju- j dobrovoljce vseh treh plemenskih naških odbijanjih naše divizije; R*z«nie kar se ml lec. Našo divizijo je opetovano ! Je zdel° v Prveni hiP11 Potrebn®' pohvalil vrhovni francoski po- da X as P™sim. Znajte, da vsak veljnik. Takozvana "Rainbow*.' korak> ki sa "«Pravlte v teni (mavrična divizija) je zaslužila že Pravou» vodi k svobodi našega dvakrat slično priznanje. Gotovo fnaroda» in da zdai om trf"°* je lahko vsakdo ponosen, ki spa-)tek' ko velja na-T>eli vse moft' . da k tej diviziji, katera se je že j te*a trenotka ne bo nikdar vec v tako junaško izkazala tukaj v bo- *£odovini. ju. Vse kar je treba je to, da po- Prosim Vas za odgovor, veste kakemu francoskemu čast-, Z 2lobokim spoštovanjem niku, ali vojaku, da spadate k 42 Joža Ravnik, podporočnik, diviziji in dotičnik ti bo takoj če- XasloV: Comitato Jugoslavo Sezi- stital z ozirom na sijajne zmage one di Roma via Si<,iHa 24' I?omd te divizije. f I Italy Nemški vpad se je popolnoma j i izjalovil. Sedaj smo mi v ofenzi- Opomba tajnika SNZ. • y ____.. v i Iz tega pisma vidite cenjeni ci vi. Jaz ne morem pomagati, pač,. , • >', ■ iinAu> v * j ~ ji v., tatelji, kaj delajo nasi ljudje * pa verujem, da je to sedaj odločil- , . , .. . , . . .„7. • t„. l j i . . - , starem kraju m kaj nn tukaj, i" ni trenotek vojne m da ne bo Ne- ... J . , ..u ____ itt,._\ ___x l-i ii kaj imamo sam prepir med sami. mec (Hun) vec skusal s kako o- „ i u - u-*- I - £ ♦ Ta . v Eden hoče biti vec kot drugi lenzivo. ------ Dajemo mu sedaj že dobro po hrbtu da beži in tako bomo delali še v prihodnje. Lieut. Joseph F. Snedec. PISMO SLOVENSKEGA JAKA. VO- Podporočnik Joža Ravnik, piše med sledečimi na glavnega tajnika "Slovenske Narodne Zveze." Rim, Italija, dne 2. jul. 1918. Velecenjeni g. Hudovernik! V Rimu se je osnovala kot naravna posledica kongVesa od Av- j\o malo je ljudi, ki kaj žrtvujejo svojemu narodu v korist, ne verjamejo nam prav nič. da <* kedo tukaj kaj daruje, da se našemu narodu ne pomaga. Iz pisem lahko vidite prošnjo, ki prosijo za cigarete, tobak itd« da je le Amerika še tukaj, ki im> to zalogi in da je Evropa v teni že izčrpana do kosti. Radi te?1 apeliram na vso Jugoslovansko javnost v Ameriki, da je se(lal prišel oni trenuutek. da p< "lahko svojim . ljudem. Sedaj ali pa nikoU ne? ne bo tep tre; notka, tako piše nain slovenji vo ja k. ki so se dedaj Kedor želi kaj prispevati naj pošlje svoj dar na glavni urad Slovenske Narodne Zveze 1052 East 62nd St. Cleveland, Ohio. Vsi darovalci bodo priobčeni v javnost in denar bo odposlan na svoje pravo mesto. Z Jugoslovanskim pozdravom Frank Hndovernik, gl. tajnik. V Cleveland-u, O. dne 18. septembra 1918. NASTOP CHICAŠKIH SLOVENCEV ZA KAMPANJO VOJNEGA P080JILA. Ker smo dobili tudi v Chicagu živeči Slovenci poziv od vlade Zdr. drž., da naj se vdelež. prihodnje kampanje za Vojno posojilo, se je vršila minulo soboto zvečer, dne 21. t. m. v dvorani "Little Bohemia" na 18. St. in Loomis St. tozadevna posvetovalna seja zastopnikov vseh slovenskih društev iz našega mesta in bližnje okolice. Tega pomenljivega zborovanja se je vdeležilo 21 zastopnikov(ic) raznih slovenskih društev organizacij in listov iz Chicaga in sicer sledeči: Za žensko dr. Mar. Pom. št. 78 K. S. K. J. gdč. Mary Chernoff. Za društvo sv. Neže W. C. O. F. in Zvezo Jug. Žena in Deklet: gdč. Mariy Merlak. Za Pevski in tamb. zbor "Lira" — Jacob Muha. , Za S. R. Z., in list "Proletarec" — Frank Zaje. Za dr. "Slov. Dom" št. 86 S. N. p. J.—Anton Putz.' Za dr. "Fr. Ferrer" št. 131 S. N. p j.—Fr. Gottlicher Za dr. "Slavija" št. 1 S. N. P. J.—Josip Verščaj. Za dr. št. 19 S. S. P. Z.—Jakob Tisol. Za list "Čas" —Frank Kerže. Za list "Prosveta" in Slov. Soc. klub—Jože Zavertnik ml. Za dr. "Lincoln" št. 351 S. N. P. J.—Joe Knaus. Za dr. "Jugoslovan" št. 104 J. S X J.—Jos. Blish. Za dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J.—John Terselich. Za Slov. S. M. P. dr. "Danica" —Frank Mravlja. Za slov. postajo M. W. of A. št. 16211 m za Slov. Stvb. in Posoj. ., Cook okraj Is Ivan Zupan, ^^^^^^^^^ K. S. K. Jedno te". Načelniki za društva in agi tacijo pri sejah: Za centralno na selbino (22. St. in Lincoln St.) — Jos. Steblay; za severni del mesta Chicaga^-Frank Postič. Za zapad-ni del: Jos. Zavertnik mlajši. Za So. Chicago: Ralph Kompare. Za Pullman: Jakob Tisol. Za Lyons in Summit ; Frank Vidmar. V publikacijski odbor so bili izvoljeni uredniki lista 'Prosveta,' "Čas", "Glas Svobode", "Prole-tarec" in "Glasilo K. S. K. Jed note". i V odbor za kampanjo pri slovenskih cerkvah je bil izvoljen Rev. Anton Sojar. Temu je sledila še volitev ^>dbor-nikov za posamezne volilne okraje (warde) in sicer so bili izvoljeni za okraj št. 8 (So.. Chicago): R. Kompare; št. 9. (Pullman): Jos. Knaus in Al. Skerbec; št. 10.: Fr. Udovich in Jos. Košiček; št. 11.: Frank Mravlja, Jos. Kremesec, Iv. Tenselič, Mrs. Matilda Duller, gdč. Marija Chernoff in gdč. Mary Merlak; št. 12.: Karol Vesel in Jos. Zavertnik ml.; št. 17.: Ant. Putz; št. 34.: John Koren, Fr. Gottlicher in V. Skubic. Za Cicero: Jos. Verščaj, za Lyons: Martin Potokar. Ker bo priredila Slov. postaja M. W. of A. št. 16211 v soboto zvečer dne 28. sept., na začetni dan kampanje prih. Vojnega posojila v svoji dvorani na 2001 W. 22. St. veliko patrijotično zborovanje, so se vsi navzoči zastopniki društev izjavili udeležiti se te seje, tako tudi agitirati med drugimi Slovenci za večjo vdeležbo pri tem prvem kampanjskem shodu. Dalje se je sklenilo na minuli seji prirediti v nedeljo popoldne, dne 29. sept: ob 2. uri pop. v veliki Hoerberjevi dvorani na Blue Island Ave. in W. 22. PI. veliko patrijotično zborovanje vseh Slovencev iz Chicajja, na katerem bo nastopilo več znanih govornikov, ki bodo razložili pomen in važnost nakupovanje bondov Svobode. Tega zborovanja naj se udeleži sleherni Slovenec in Slovenka iz Chicaga, da bo s tem pokazal (a) ljubezen in spoštovanje ,do naše nove domovine (Amerike), ki se bori za dosego svetovne demokracije in trajnega miru. —n. , Chicago, ID. S tem se uradno naznanja vsem cenj. delničarjem*in delničarkam, da se vrši letna delniška seja, v četrtek, dne 26. septembra 1918. ob 8. uri zvečer in sicer v cerkveni dvorani, W. 22 Plače in So. Lincoln Str. Torej ste uljudno vabljeni, da se te važne seje zanesljivo udeležite. Ob enem se tudi naznanja slovenskemu občinstvu, da bo izdalo naše društvo 41. serijo delnic in sicer jjne 1. oktobra t. 1. kakor po navadi. Naj še omenim, da obhaja naše društvo letos 10. letnico obstanka. Naše društvo je bilo ustanovljeno dne 29. septembra 1908. I-stočasno so začetni delničarji vplačali za delnice in pristop $146.40; v teku 10-letnega poslovanja društva se je pa vplačalo $398.951.80. Posojenega je na prvi Mortgage do danes $ 89,450.00 Na (Stock Pledge) ali knjige 7,255.00 Ročna blagajna 3,058.70 Skupaj $ 99,763.70 Iz tega se razvidi, da je odbor vestno in natančno vršil svoje naloge in delo spadajoče v to podjetje. Z velespoštovanjem Louis Duller,, predsednik. Joseph Steblay, tajnik. 1840 W. 23. Str. (Advertisment.) društvo—Jos. Steblay. Za dr. št 100 S. S. P. Z.—Al i NAlZNANILO IN VABILO. Skerbec. Dne 29. septembra priredi Dru Za dr. sv. Družine št. 9 (D. sv.jštvo Krščanskih Mater za Brook-D.)—John Verbiščar. lyn, N. Y., svojo prvo zabavo v slo- Za Slov. Del. Sokol in Sloven- venski dvorani na Greenpoint ob sko S. P. Z. št. 1—Vikt. Skubic. 4. Uri popoldne. Pri tej priliki bo-~ Za dr. sv. Jurija št. 960 C. O. F. do nastopili tudi slovenski otroci, —Jos. Kremesec. ki so obiskovali slovensko počitni- Za dr. Nar. Vitezi št. 39 S. N. ško šolo za slovenščino, katero je p. j _John Koren. vodil Rev. K. Zakrajšek, in bedo Za "Glasilo K. S. K. Jednote"U petjem in deklamacijami poka-in podr. "Woodrow Wilson" št. zali, kaj so se naučili ta čas. Nasto-7 S. N. Z.—Ivan Zupan. pili bodo s takozvanim malim Predsednikom tega zborovanja "Minstrel Show-om". ki bode med je bil soglasno izvoljen rojak Josip nami Sloveli nekaj novega, ki je Zavertnik, ml., zapisnikarjem pa|pa jako udomačen med Amenkan rojak Ivan Zupan. ci. - Čisti dobiček je namenjen v .. . . , • cerkveni občini. Matere bodo pre- Ker zeh glavni skrbele, da bode vse lepo priprav- da bi se pndruzih pri bodoči kam- d& ^ ^ dobrega pri_ panji za Vojno posojilo tukajfitgi ^ ^ žba Rojaki> Slovenci skupim Jugoslovanov je J ^ nagim malim> da odob,a_ bil ta predlog soglasno sprejet s * ni* NAZNANILO IN VABILO. S tem se naznanja vsem članom Slov. postaje M. W. of A. št. 16211 Chicago, 111., da se bo vršil v soboto, dne 28. sept. zvečer ob 8. uri patrijotično zborovanje ,ali shod glede kampanje Liberty bondov. Zborovanje se vrši v navadni društveni dvorani 11a 2001 W. 22. St. Nastopilo bo več znanih angleških in slovenskih govornikov. Tudi nečlani ali vsi Slovenci dobro došli. Zaeno poročam, da se bo vršilo 11a tej seji žrebanje dobitka v korist društvtue blagajne. Vsakdo, ii še nI prodal žre bal 11 i h "tTkllov, naj iste vrne do seje nazaj ,ali naj jih izroči tajniku 11a prih. seji, ker sasneje se 11c bo jemalo več teh S pozdravom Jos. Steblay, tajnik. (Advertisement.) predlog soglasno pripombo, da naj se dostavi k označbi 4Jugoslavs" še 1 Slovenes," (Slovenci) ker se delijo Jugsl. v vate njih marljivo obiskovanje slovenske šole med počitnicami, ki za otroke ni posebno vabljiva. To bode navdušilo otročičke, da bodo tri različne narodnosti, ozir. v trt.^ ^ ^ y yečjem gtevilu pri. jezike. Priporočalo se je vsem za-, ^ ~ ^ ^ ^ potrudiH in Se kaj J lepšega priredili ob sklepu. Nihče zijo svojim članom jasno, h katenj ^ £ ^ ^ ^^ doma Pre stopnikom društev, da naj , b kateri lepšega priredili ob sklepu. . . , ', • naj ta dan ne ostane doma narodni skupim da spadamo>mi slJbljena je tudi dobra godba, da Slovenci m da naj pove, all ozi£ ^ obilo prilike se či sleherni izmed naših rojakov da | Pr-H M zabav0; Va- je Jug;oslovan-Slc«vene (Jugoslav- na Slovene), kar bo označeno prošnji podpisa za bond Svobode. To velja tudi za vse one Slovence, ki bodo podpisali te bonde v to varni, kjer delajo. Na ta način zavrteti, bijo Vas Slovenske matere. Chisholm, vsem NAZNANILO. ___________________Iz urada podr. "Simon Gregor- bomo šele zvedeli, za koliko svotol&č" štev. 13 S. N. Z. bondov Svobode so chicaški Slo- Minn. | venci kupili in bomo dobili konč- Tem potomo naznanjam no tudi za to od vlade priznanje, članom naše podružnice, da se oo ali kredit. vršila prihodnja seja, v nedeljo Vlada Združenih držav hoče popoldne dne 29. sept. ob 2. uri v namreč pri sedanjem razpisu Voj- Joe Karlovi dvorani -. nega posojila natanjko zvedeti, Uljudno prosim £ opozarjam, kako 3e bodo odzvali tozadevnemu da bi se izvolili prinounj ^ m™ „„ na^t Gotovo ne mesečne seje polnostevnno nue S£ «UU siolci v zadnjih | ležiti. Obenem bomo ta dan t ud. Naj SLOVANI. Začetkom leta 1913, se je na- štelo nad 165 miljonov Slovanov, to je ravno ena desetina celokupnega človeštva. Slovani se dele takole: 71,300,000 Velikorusov, 35,600,000 Malorusov, 32,500,000 Poljakov, 10,390,000 Srbov in Hrvatov, 7,650,000 Čehov, 7,550,-00 BeloruSov, 4,740,000 Bolgarov, 2,800,000Slovakov, 1,530,000 Slovencev, 1,200,000 makedonskih Srbov, vsega vkup torej 165 miljonov 550,00 duš. Če vpošteva lazili potujčeni Slovani, ki se u-tegnejo ob ugodnih razmerah vrniti bo Slovanov blizo 200 miljonov. Od 165 in pol miljona Slovanov živi v Rusiji 118 miljonov, v Avistro-Dgrski in Nemčiji 31 miljonov, v balkanskih slovanskih krajih 10 miljonov, v Ameriki"5 miljonov in , ostali v Rumuniji, Italiji, Franciji, Švici, Mali Aziji, na Kitajskem, Buhari, Perziji in Kitajski. (Nadaljevanje.) '' Iz dveh razlogov ne: prvič, ker ni noben drug iz Vaše soseske dal odškodnine v denarju, in drugič, ker se je Lojze namoje vprašanje, če je zdaj pustil lovsko tatvino, kar na kratko odrezal, da tega še ne ve natančno!" "Ne bi irilo napačno!" Gozdar se je zahvalil za podpo -ro, kurat ga je zavrnil, češ, da je storil samo *vojo dolžnost, na kar je oni zapustil župnišče. • • Predno se začne za vas doba odločenosti od ostalega s^eta, hoče kurat še enkrat obiskati svojega duhovnega sobrata v dolini, in ker vreme ravno še ne obeta snega, se napoti gospod z gorsko palico po poti navzdol. Takole eno urico s tovarošem kramlljajti de dobro, če se je treba za cele mesece odreči razgovoru z enako izobraženim človekom. Kako je vendar dolinski tovariš potraten pri kajenju! Župnik s samotne planine kadi zmdraj samo najcenejši tobak v pipi iz porcelana, dolinski župnik pa trati denar za kube po grošu, ki mu torej požro skoraj desetino mesečne plače. "Tako živijo zapravljivci!" se pošali planinec, si prižge ponujeno kubo in pije vodo. "Ti si mi že pravi zapraviiivec s tvojo vodko!" se smeje dolinec. "Hahaha! Čakaj! Ti si pa svoje f a rane trdo vzel v roke!" "Kaj se ti moje ravnanje ne zdi prav?" "Seveda, prijatelj, pa zdi se mi, da opomin ni za dolgo pomagal . . ." "Kako to?" "Ker hodi poglavar vaše soseske zdaj na našo stran!" "Ni mogoče!" "Pa je vendar tako! Tega človeka moraš še posebej prijeti, če i*e, ti vse nič ne pomaga in njegov zgled ti še druge spridi!" Kozarec rdečega tirolca in časa vede trčita složno skupaj, potem se duhovna gospoda ločita. Ob Zdravi Mariji je bil planinski župnik spet doina in takoj je morala kuharica poklicati Lojzeta v iftipnišče. V mraku je res prišel Lojze, poglavar lovskih tatov, pa tako ponižno stoji pred župnikom, da je težko verjeti ,da je ta človek ne -poboljšijiv tat. Z resnimi besedami opomni ku -rat Lojzeta 11a njegovo obljuhp iz tistega časa, ko je ležal obstreljen in prosil, da bi ga previddi; ali je že vse pozabil? "Prav zares seni nesel denar gozdarju, gospod župnik!" jeclja hlapec. "Dobro! To je bilo prav! Zdaj kradeš pa 11a drugi strani gore!" "Odkod pa veste to?" "Torej priznaš?" "Ne priznaei prav nič!" "Potem se mi spravi vun, Lojze! Ti si in ostaneš malopriden! Vun!" Lojze si tega ni dal dvakrat reči i nhitro izgine ifc župnišča. Pozneje se je župnik kesal, da se je tako razsrdil iri pamet mu je rekla, da še sveta jeza ni vselej dobra. Pa ta zanikarnež je vendar preveč malopriden. . Hlapeč stoji boječe pred duhovnikom in vrti klobuk v roki; ne ve, kako bi povedal svojo stvar, tudi mu ni jasno, kako bo gospodu župniku ugajalo. Nazadnje pa začne? "^e zamerite, gospod župnik! Ker vi tako hočete, seni dal gozdarju denaf za divjačino in sem povrnil škodo. Ne zamerite, sem pa spet denar prinesel ,topot k vam! — Jaz vam dam polovico izkupička, vi »ni dajte zato — od -vezo . . Župnika bi bdlo skoraj obrnilo, in vroča kri mu je stopila v glavo; sveta jeza in,neizrečen srd ga obideta pri tej nezaslišani zahtevi in tlesk —- dobi hlapec zaušnico, da se opoteče, in predno more kurat odpreti vrata, je Lojze že zunaj, roko na bolečem licu . . . Dolgo je hodil župnik gori in doli po sobi, da bi si potolažil raz-vneto kri. Počasi se je malo umiril in paniet mu pravi, da je prav storil, ko je z udarcem kaznoval to nesramno zahtevo;.toda vest ga spomni na to, da se duhovnik nikdar ne sme lotiti bližnega. Zdaj je pa z Lojzetom nasilno ravnal in ga na vso moč udaril! Kurat sklene prostovoljno se pokoriti za to dejanje, ki bi se morda še dalo o-pravičiti. S tožnim smehljajem vzame svojo ljubo pipico, odpre okno in jo zavihti daleč v sneg in usta mu pri tem šepečejo: "Poravnati hočem to napako in nič več ne bom kadil! Odpusti mi, Gospod, to prenagljeno dejanje, jezo, strast, in sprejmi milostno ta spravni dar."-- Kar ni dosegla pridiga, — vda-rec na Lojzetovo lice je naredil velikansko izpremetmbo v mislih lovskih tatov po vasi. Ravnanje njihovega župnika in močni udarec se je zdelo vaščanom talno imenitno: začeli so se bati odločnega dušnega pastirja in so opustili lov. Mislili so si prav priprosto: če je kurat .močnejjii Lojzeta z eno sa-mto zaušnico tako zdelal, bo pri -hodnjemu loškemu tatu polomil vsa rebra, ko ga pride prosit od -veze. Brez župnika pa se ne da živeti, in tako «e je 1a nerednost vedno bolj manjšala na veliko veselje logarjevo. (Dalje prihodnjič.) Predsednik Wilson častni ^piesčan it&lijanskega mesta. Rim Italija. — Občinski svet mesta Arezzo v Italiji je na svoji zadnji seji enoglasno sklenil podeliti preds. Wilsonu naslov častnega meščana v priznanje njegovih velikih zaslug in pomoč kot zaveznik Italije. Mesto Arezzo se prostira kakih 50 milj južno od Florence. V tem mestu je bil rojen slavni rimski zgodovinar in pesnik Petrarka. PODPISUJTE IN BONDE SVOBODE! KUPUJTE SLOVENSKE RAZGLEDNICE. vrstah N*i hi ne bilo torej nil sprejemali nove člane in članice, vrstah. Naj bi ne on ^ v&limo, da bi vsak stari član pn- •nega izmed nas, ki bi ne stopil vrsto celokupnih amer*k* upati> da bč štela naša po- d°V Pna C^Tp^ilo naziv-1 - ^hodniič že 50 čla- ^v našo po- odbornikov za prihodnjo V8ak po svojih močeh 7 " v »» Mo^pliri- i Delajmo vsa k po s njo "Posojila za za^ašo Jugoelarijo. kom (chairman) za sloven^a j otAnyom aek 7. Feder. rez. distrikta (drzavej * Mt* iai Ul., Ind., Mich., Ww. in Iowa) je Frances Brit«, tajnica. Pomanjkanje živeža v Evropi. V nesrečni Belgiji stoji sleherni dan okrog 1,500.000 ljudi v vr--sti, kjer čaka za košček kruha, ali Skodelico juhe. Na Francoskem primanjkuje kruha za polovico pod normalnimi razmerami; sedaj so odmerek kruhu pomanjšali že na eno tretjino. Na Angleškem so vporabo sladkorja za polovico prikrajšali. V Franciji in Italiji je določeno samo en funt sladkorja na osebo sleherni mesec. Vse evropske države pečejo "vojni kruh"; za kar. rabijo raz na močna nadomestila. Meso se po vseh državah uživa na predpisani način — okrog 1 funt na osebo tekom tedna. Od začetka vojne do sedaj, je umrlo že okrog 4 milijone ljudi v Evropi vsled lakote. Vsi zavezniki v Evropi so odvisni na hrano in živila, poslana iz Amerike. S. N. Z. je založila nekaj lepili slovenskih razglednic. Najnovejši sta posneti po^krasnih slikah slovenskega slikarja Maksima Gasparija "Olčna nedelja v slovenski vasi." in "Velika sobota v slovenski vasi". Te razglednice se dobijo 11a prodaj pri glavnem uradu S. N. Z.: 1052 East 62nd Str., Cleveland, O. Cena $2.50 za 100 razglednic. Slovenski trgovci in posamezni rojaki! Naročajte te razglednice v obilnem številu, kajti čisti prebitek te prodaje se bo stekal v sklad Slov. Narodnega Davka, ki je določen za pomoč našim sobra-tom v stari domovini. Mal položi dar, rodu na oltar! NAZNAILO IN ZAHVALA. S tem naznanjam globoko potrtega srca v svojem imenu in i-menu svoje družine žalostno vest o nepričakovani usodi, ki nas je zadela dne 9. t. m. Ta dan je u-mrla namreč naša ljubljena hčer ka Bernarda (Bemice) Thomas v nežni dobi 7 let, po 16 dnevni hudi vročinski bolezni. V dolžnost si štejem, da izrekam iskreno zahvalo vsem sose -dom in prijateljem, ki so nas tolažili v bolezni in ob času smrti naše ljubljene Bernardke, kakor tudi onim, ki so darovali krasne vence in rože pokojnici v zadnji pozdrav. Tebi, nepozabna nam hčerka pa kličemo: Na svidenje tamkaj had zvezdami! Žalujoči ostali: George Thomas, oče Mary Thomas, mati, Rose M. sedaj pri Rdečem križu v San Antonio, Tex, (sestra.) George G. sedaj pri mornarici, na velikem morju (brat.) Joseph E. bivši "Wireless operator" torpedirane bojne ladje Mt. 'Vernon", (brat). Menda se nahaja sedaj na Francoskem? Ne vemo, ali je še živ, ali ne? Albert in Peterj brata, Katy in Reginr sestri (doma). Pueblo, Colo dne 17. sept 1918. Ali ste pripravljeni? Ali čakate? Prve dni meseca jutijja so nam klicali naši fantje preko morja: "Mi smo pripravljeni. Mi čakamo!" Sedaj, ko je nastopila zopet doba revmatizma, da trpimo 11a mišicah in sklepih; sedaj, ko se bližajo dnevi živčnih bolezni —ali rečete sedaj lahko, da ste pripravljeni in da čaakte? Tako se lahko izrazite le tedaj, če i-mate doma Trinerjev Liniment. Naj tedaj le pridejo zopet stare neprilike in bolezni — vsa njih ofenziva bo premagana. Trinerje-vi Liniment je neprekasno zdravilo pri izpahkih, otiskih, oteklinah, itd. Cena 35 in 65 c. v' lekarnah; po pošti 45 in 75c. — Če i-mate slab želodec, oslabele živce, vzemite Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, ki bo pomagalo pri prebavi, ki vam bo povrnilo zopet okus in ki bo utrdilo ves notranji sistem. To vino tudi izčišča črevesje brtez kakih bolečin ter je zelo prijetnega okusa. Dobiva se v lekarnah $1.10. — Joseph Triner Company, 1333— 1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Ad ve rt is.) Zima je prišla; več metrov de -bel sneg leži na višavi. Dvakrat na dan je treba odkidati pod od župnišča do cerkve, drugače župnik sploh nc bi mogel priti do zakristije. Vaška mladina je pustila «muči, ker je sneg predebel, mesto tega se kratkočasijo otroci s tem, da skačejo s šolske strehe — šola je bila revna lesena koča — na zasneženi vrt: pa še to veselje bo treba pustiti, ko zraste sneg še bolj visoko in ljudi čisto zapre v hiše. Kurat se mnogo trudi, da mu ostane vodnjak odkrit, iz katerega dobiva pitno vodo in večkrat 11a dan mora sneg odstraniti. Ravno kida gospod pri vodnjaku, ko pristopi Lojze in pove s skrivnostnim obrazom, da bi rad z njim govoril. "Kaj pa bi rad, Lojze?" "Ne zamerite, gospod župnik! Pa to bi vam v župnišču rad povedal!" "Potlej pa počakaj, da opravim svoje delo, ali pa mi pomagaj. Hitro vzame Lojze lopato in kmalu je vodnjak v redu. "Tako, zdaj pa pojdi noter, pa dobro si sneg ostrgaj s čevljev. V sobi ga vpraša kurat, kaj ima na srcu. Food '[lil1 Tii mi ro«t*Vi [Om{.W-1 i m IIMmII a r/... . . v MNMMHHW ET^ JT ' laMKBjBfofoi 1" mi w«at 22nd PUc# U1 UprBVOJBlYO I T«l«fon: « I«®............................................. 6................................................. == OFFICIAL ORGAN • ' of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION * of the UNITED STATES OF AMERICA _ (Spisal L. Yarnum Vouife.) najbolj sveta in pomenljiva stvar v našem jeziku. Za svobodo so se borili že naši predniki ter žrtvovali zanjo svoje življenje. ja v vseh porih. 2.) Popolna svoboda morja v mirovnem in vojnem času -__Issued every Wednesday. % s. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of th» United States of America. It61 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price: , For Members, per year........................................t®«*® For ...................................................... For Foreign Countries...............................'......... MoJemu narodu. " I • - .* JSložil Jos. Stritar. Narodi boje bi je jo krvave. Oblastno zemljo z mečem si delijo; Narodom v. jeklom pišejo postave, Ki v sužnih sponah žalostno medli jo; Krvavi lavor si vijo krog glave, Pridobljen z jokom vdov in podrtijo; Brat z bratovo krvjo si piše dela, Da slava njih na veke bi živela! In ti moj rod? — Kjer sodijo oscde Narodov se, tam glas »e tvoj ne čuje; Trobojna tvoja kdaj zastava bode Vihrala tam, kjer bojni bog kraljuje ? Kdaj ti ponosno vodil boš narode, Kdaj pride doba, da Slovan kraljuje ? — Oj tiho, če ti zdaj je sreča kriva, Slovana slava čaka nevenljiva! Po svetu koder se oko ozira, Razsaja maščevanje, srd, krivica; Mogočni brata slabjega zatira, Trpi človeštva večja polovica. Sovraštva svet je poln in poln prepira, V temo zavita sveta je resnica; Kdo v bran se stavil bode sili jezni, Kdo luč prinesel bratovske ljubezni? ' Ti rod moj, mili rod! ti hudobije, Sovraštvo razdejal boš carstvo kleto. Komu pač v prsih blažje srce bije, Komu za bratov srečo bolj je vneto? Ti boš pomiril smrtne razprtije, Prinesel ljudstvom bratoljubje sveto; Tvoj bode venec zmage nekrvave: Naprej moj rod — "Naprej zastava Slave!" dlagi mednarodnega p 3.) Odprava vseh ekonomski zaprek in ustanovitev enukoprav « , , , nih trgovinskih pogojev med vse- *SŽ$t ŽSlFM^Jii&t«! n"««. ki ugotavljali mir in ki bodo podlaga njili zadružnega obstanka. 4.) Garancija, da se bo redu- f . veza narodov, ki medsebojne garancije po-neodvisnosti, in enako te-jalno pravido za Velike in ivt. WE1 Domovina Vas kliče. Rojaki ameriški Slovenci! Ali ste že čuli glas naše nove domovine, ki kliče te dni vsem narodom: Vstanite! Zdramite se! Pri-pomagajte do zmage. Kupujte Voirde Svobode! — Ta klic velja tudi za nas, ameriške Slovence, bodisi že podanike, ali nepodanike Združenih držav. In še več! Ta klic ne prihaja samo iz glavnega mesta naše nove domovine, čuje-mo ga tudi preko morja iz naše stare domovine, ki ječi že Poletja pod krutim avstrijskim jarmom. Xudi naša tužna .uiajka Slovenija nam kliče: "Ameriški Slovenci! Vstanite. Zdramite se! Pomagajte Ameriki do zmage, da bom enkrat tudi jaz rešena in svobodna kakor Vi! Ce bo zmagala Amerika, imam še trdno upanje do rešitve. Kupujte torej njene bonde Svobode, ker s terrv bo pomagano tudi meni!" — l)ragi><»jaki in rojakinje! Pred-vsew-P^iijeni člani in članice K. S. K. J. (lotovo Vam je že znano, da bo vlada Združenih držav razpisala 4. Vojno posojilo z dnem 28. sept. Podpisovanje teh bondov bo trajalo 3 tedne, do 19. prih. meseca. Vlada potrebuje zopet 6 bilijonov dolarjev v vojne svrhe in aicer za dosego — zmage. Vsled tega se naziva prihodnje Vojno posojilo: "Posojilo za zmago.*' V zgodovini Združenih držav bodo ostali gotovo z zlatimi črkami zapisani tedni od 28. sept. do 19. okt. 1918, ker v tem času bo pokazal ves ameriški narod javno željo in sredstvo do končne zmage. Menda ga ni človeka danes na svetu, ki bi še dvomil, da Amerika ne hf zmagala? Ker je Amerika popolnoma v svesti si te zmage, hoče v dogleduem času povišati svojo armado na 4 milijone .mož. Tako o- no plapola na raznih krajih francoske fronte tudi\že na nemškem ozemlju! Ta zastava mora enkrat zaplapolati tudi *nad kajzerjevo palačo v Berlinu in v našf beli Ljubljani! Ker pa ne moremo vsi Ameri-kanei na bojno polje, se borimo proti Nemcem lahko tudi doma tem, da kupujemo pridno bonde Svobode (Liberty bonde); saj gre ves ta denar v vojne svrhe za vzdrževanje naše slavne armade pred nemško trdnjavo Metz. Vsak dolar, kupljen za bond Svobode, zr.a-či žebelj za kajzerjevo rakev. Z^ vezniki so mu že izkopali grob, sedaj je treba le še lopate, s katero ga bodo zagrebli. Na ravno tej strani lista čitate lahko mirovne pogoje in zahteve našega dičnega predsednika Wil-soua, katere je žc tolikokrat objavil celemu širnemu svetu. To so naše mirovne točke od katerih A-nierika za pičico ne odstopi. Ali ni vsaka izmed teh točk važna? Da pomembna je tudi za' nas ameriške in starokrajske Slovence. Predsednik Wilson je zapisal na mirovno tablo: "Dajte pravico vsem malim narodom, kakoršno zaslužijo, potem bomo pa govorili v miru!" To je naš slavni predsednik že po novno povedal tako*%opet pred lie l aj dnevi Avstriji, fi ga je vpra šala, kaj misli Amerika o miru? Ali je sploh najti med nami še kakega takega nehvaležneža in mlačneža, da se ne bo odzval klicu naše nove in stare domovine? Boljše bi bilo zanj, da bi ga ne bilo nikdar v Ameriko, "ker tak rojak nam dela sramoto. Tak človek ima okamenelo in gadje srce. Tak človek je brezdomovinec! Rojaki Slovenci in Slovenke! Stopite torej na noge! Okrog 200,-000 nas je tukaj. Ako kip* sleherni izmed nas en bond Svobode lo, ki daje kakemu narodu ugled, mir in srečo. Svoboda nas uči, da moramo ljubiti svojo domovino, vlado in vse institucije naše ljudovlade. Svoboda je glavna podlaga za splošen napredek in civilizacijo. Dandanes, osobito to uro naj bi bil naš glavni namen delovati tako, da bomo našo svobodo za vedno ohranili. V svrho tega imamo dandanes lepa sredstva — bonde Svobode. — Ta bond je nekaka dzka vez med ljudstvom m njegovo vlado. Vsakdo kdor podpiše kak bond Svobode (Liberty Bond) izkaže s tem svoje patrijotično delo do naše vlade. To priznanje gre bogatim in revnim, ki kupijo te 1)onde. Bond Svobode, za katerega jamči vse imetje Združenih držav, je varen vojni pripomoček. S tem bondom kaže državljan zaupanje v višje ideale. Ta bond priča, da Amerikanci verujejp v tradicije tega stoletja, da morajo ostati vse naše stare tradicije še v prihod nje nezlomljive v svetovni zgodovini. Naj torej ves svet posluša odmev naše pomoči: Amerika deluje za mir, pravico, bratstvo, zmago in prijateljstvo vseh svobodnih narodov. Ako bomo kupovali torej bonde Svobode prihodnje (četrte) izdaje, bomo s tem prebili železno voljo in steno/' Vsem evropskim bojevnikom zoper svobodo naj bo sledeči od-vor: Amerika je združena v svobodi v posameznih državah, združena v načelih, da naj se odstrani avtokracijo, združena v vseh stvareh, ki tvorijo ljudski parlament in kot narod se je odločila, da se zavedno odpravi tirane pravice in človečanstva! Podpirajte in kupujte torej bonde Svobode! tiralo oboroženo narodno silo na najnižjo stopinjo v prilog varnosti doma. 5.) Nepristranska pre osnova vseh kolonijalnih zahtev; opijajoč se načelo, da imajo prffciadeti narodi jednake težnje z oziroin na koristi svojega vladanja. 6.) Evakuacija vsega ruskega teritorija in priložnost Rusiji do svojega razvoja. 7.) Evakuacija Belgije, ne da bi se pri tem kaj kršilo suvereni- zastava teto iste. 7 groyino podjetje ali delo pa stane tudi ogromno denarja. Vsled tega se je obrnila naša mogočna Kolumbija do vseh svojih Vrlih sinov in hčera, da naj ji sedaj priskočijo na pomoč — do zmage. V, to svrho kliče naša Kolumbija svoje junaške fante v boj, pod zvezdnato zastavo, ki dandanes že zmagonos- vsaj za $50. — bomo spravili skupaj zopet $1,000,000 kot pri Tretjem Vojnem posojilu. Naj pa skuša sleherni izmed nas podpisati raje bond za $100.—, d* bo krona našega domoljubnega dela še vee-ja. Kupujte torej in podpirajte bonde Svobode! Oklic državnega za- kladničarja. ■ Tajnik državnega zakladniške-ga urada W. G. McAdoo.v Wash-ingtonu je izdal te dni v javnost oklic na vse lastnike bondov Svobode (Liberty Bonds) prve in druge izdaje, da naj iste zamenjajo do 9. novembra t. 1. v nove boncle, ki donašajo 4*4% obresti in ne samo 4%. S to zameno bo imel sleherni lastnik bondov prvih izdaj na leto za odstotka na leto več koristi. Zakladniški department poživlja torej vse lastnike bondov Svobode prvih dveh izdaj, da naj iste zamenjajo takoj, ali do 9. novembra, ker je rok za zauienjayo določen samo do omenjenega dne. Zamenjavo vam bo poskrbela vsaka banka brezplačno. Zakladniški tajnik priporoča dalje vsem lastnikom bondov Svobode, da naj iste registrirajo s posredovanjem kake banke. Registracija bonda pomeni, da se vpiše bond samo na ime lastnika; da ima samo dotičnik lastninsko pravico do njega; da ga bo lahko samo dotičnik zamenjal. Kdor ima svoj bond Svobode registriran, se mu ni treba bati kake izgube, če mu kdo bond ukrade, ali če morda tako registrirani bond Svobode izgubi. Pri tem naj bo povdarjeno, da bondov Svobode zadnje ali III. izdaje Third Liberty Loan) ni potreba izmenjavati glede obrestne mere na 4%y0 l^er ti donašajo že toliko obresti; zamenjati se more le bonde Svobode T. in II. izdaje; pač se pa lahko bonde III. izdaje registrira, kakor gori označeno. 8.) Vse francosko, ozemlje se mora osvoboditi, povrniti in popraviti zato, ker si je* Nemčija prilastila Alzacijo in Loreno. 9.) Preuredba italijanskih injE^ z ozironi na priznane obmej-ire črte po narodnosti. 10.) Najbolj svobodna priložnost za avtonomni razvoj avstro-ogrskega ljudstvji. 11.) Evakuacija Rumunske, Srbije in Črne gore in da bode i-mela Srbija prosti dostop do mbr-ja. Mednarodna garancija za e-konomsko in politično neodvisnost in teritorijalno samostojnost balkanskih držav. 12.) Suvereniteta turškega ^iela ozemlja pod otomanskim cesarstvom. Turčija mora ugotoviti tudi drugim narodom pod njeno vlado varnost življenja ter priložnost do avtonomnega razvoja. Dardanelska morska ožina mora biti pristopna vsem narodom. 13.) Ustanovitev neodvisne poljske države vpoštevši ozemlje, na katerem živijo izključno Poljaki. Poljakom se mora ugotoviti prosti dostop do morja, politično in ekonomsko in teritorijalno neodvisnost na podlagi mednarodnega prava. Službena zastava (Service flag) se imenuje vsled tega tako, ker znači gotovo osebo, ki je v vojni službi Združenih držav. Dasiravno ima ta zastava tako lep in značilen pomen, vendar ista ni uradna (ofi-eijclna) zastava Združenih držav. Obris in načrt te zastave je prvi izdelal lir. R. L. Queisscr v Cleve-lanclu, Ohio. Dotičnik je služil svoječasno kot kapitan pri stotni-ji strojnih pušk 5. infanterijskega polka države Ohio, sedaj 145. U. S. In ft. Vsled neke ponesrečbe v službi jc šel označeni častnik v pokoj Imel je pač še dva sina, prideljena kot častnika Narodni gardi. Ko je Amerika napovedala Nemčiji vojno, sta bila oba tyueisscrjeva sinova sinova prideljena še Narodni gardi. Oče teh častnikov je bil,trdno prepričan, da bosta njegova o-ba sinova poklicana pod orožje, ali v vojno službo; to ga je tako navdušilo, da je izumil in izdelal Službeno zastavo, ki je dandanes v rabi širom Združenih držav. • Povedali smo že bistveni pomen Službene zastave. — Naj si bo torej že domačin aLi inozemec, moški ali ženska, naj bi imel to zastavo v posebni časti kot dragoceno svetinjo, kot spomin in dokaz, da se kdo izmed njegovih sorodnikov* bojuje v vojni pod našo Zvezdnato zastavo ,da bi sc ohranilo njegovo svobodo, našo svobodo in svetovno svobodo. Dosti posameznikov še danes ne umeje tega pomena Službene zastave, dasiravno je videti iste v tisočih in tisočih oknih širom Združenih držav. Barva, ki tvori to zastavo je podobna naši Zvezdnati zastavi: rdeča, bela in višnjeva. Vsakdo, bodisi že rojen ,v inozemstvu ali v Združenih državah, ki ima kakega svojca v armadi ali mornarici Združenih držav, ima pravico razobesiti v svojem oknu zastavico. Ta zastava pomeni čast. Te pravice si ne morete z denarjem kupiti. Službena zas'a ra jc za bogatine in za reveže povsem jediiaka. ! Vsaka službena zastava nosi v sredini po eno višnjevo zvezdo za vsako osebo, ki se nahaja v vojni službi. Ta oseba je lahko moški, ženska — vojak ali bolniška strežnica. Vsakdo, kdor ima kakega sorodnika na bojnem polju, četudi ni dotičnik v dejanskem boju — je opravičen do Službene zastave. Srebrna zvezda nad višnjevo znači, da je.bila kaka oseba ranjena v vojni,službi; zlata zvezda pa pomeni, da je ona oseba padla častne smili v vojni službi. Večje korporacije, tovarne, društva in Jednote rabijo tudi Službene zastave v počast onim bivšim svojim uslužbencem ali članom, ki so odšli v vojno. Te zastave so ua-rejene v večji velikosti, da lahko vihrajo na drogu. Namesto večjega števila zvezd se lahko všije v eno samo večjo vižnjevo zvezdo skupno številko vojakov. NašaK.S. K. J. ima v svojem uradu Službeno zastavo v kateri je všito število 228 (skupno število članov-voja -kov.) Poleg teg4 je na tej zastavi označena tudi ena zlata in ena srebrna zvezda. Skoro vsi svetovni narodi so zoper Nemčijo, ker so prepričani, da se bojuje povsem kii\Ti"*,r» in da ne ravna pošteno. Združene države so borijo za svobodo, pravico in za svojo čast, tako tudi za svobodo, pravico in čast malih narodov, ki se ne morejo sami braniti. Amerika ne vodi vojne samo /Ase, ampak tudi za one svetovne narode, ki ljubijo svobodo in ki hočejo živeti v napredku, sreči in blagostanju. Oj budite, što još nieste bili: Jedan narod sam po sebi čili, pa oe biti, što je negda bilo! Petar Preradovič ("Kraljevič Marko"); Pri Slovencih je preveč občutljivosti in zavisti; toda pri nas mora biti ker smo majhen narod, vsak narodnjak velik značaj. Davorin Tretenjak. AUfO •eiev Mirovni pogoji Združenih držav. Ko je šla Avstro-Ogrska pred nekaj dnevi po naročilu Nemčije v žrjavico po kostanj s svojo abo-tno mirovno ponudbo, so ji Združene države odgovorile, da obstajajo trdno na onih mirovnih pogojih, katere je predsednik Wilson še svoječasno javno povedal. Mirovnih pogojev na katere se opirajo Združene države je 14. Iste je predsednik Wilson v svoji poslanici na kongres dne 18. januarja 1918 označil kakor sledi: PROVE THAT YOU ARE A 100% AMERICAN TODAY IT IS~AN HONOR TO SAY; AM AN AMERICAN" When you see a boy in tke U. S. khaki, or a blue-jacket from our Nary, it makes you proud to »ay— "I AM AN AMERICAN" When you read of the heroic act* of our boys on the fighting front, it makes you thrill when you think— "I AM AN AMERICAN" You have a right to say that: IF you are doing YOUR SHARE; IF you are obeying cheerfully the laws and regulations made necessary by the war; IF you are learning to speak the language of America, or helping others to learn it; IF ou are a citizen or preparing to become a citizen of America; IF you are backing the LIBERTY LOAN with every dollar you can possibly invest; THEN you have the right to say with pride "I AM AN AMERICAN" BUY LIBERTY BONDS The United States Government through the DEPARTMENT OF THE INTERIOR BUREAU OF EDUCATION will cooperate with racial, , foreign language and other agencies for a better understanding of America and the promotion of better relations between foraign-born and native-born Americans. Write for suggestions. POKAŽITE, DA STE 100% AMERIKANEC . . e ČASTNO JE DANES REČI: "JAZ SEM AMERIKANEC". Če vidite kakega mladeniča v U. S. "khaki" obleki, ali pomorščaka v višnjevi uniformi, tedaj rečete s ponosom: "JAZ SEM AMERIKANEC". Kadar čitate o junaških činih naših fantov na bojni fronti, vas prevzame neki občutek, da to pet vzkliknete: "JAZ SEM AMERIKANEC". PO V8EJ PRAVICI LAHKO TO TRDITE: ČE izpolnujete SVOJE DOLŽNOSTI; ČE voljno izpolnujete postave in določbe potrebne za vojno; ČE se učit© ameriškega deželnega jezika, ali če pomagate drugim pri tem poduku; ČE ste ameriški državljan, ali še se pripravljate za to; ČE pomagate kaj POBOJILU SVOBODE in naložite v to posojilo vsak dolar po svoji možnosti; Potem ste popolnoma opravičen, da rečete s ponosom: "JAZ SEM AMERIKANEC". KUPUJTE BONDE SVOBODE! .A Vlada Združenih držav bo s posredovanjem DEPARTMENT* NOTRANJIH ZADEV URADA ZA IZOBRAZBO. . sodelovala s raznimi agencijami posameznih narodnosti. tujih jezikov i dr. za boliie spoznavanje Angrike in za razširjanje boljših odno-zajev med Američani, ki so rojeni v inozemstvu in med tu rojenimi. s Pilite za navodila JL Oitanovljena ▼ Jolietn, HL, dne april« 1894. I državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD t JOLIET, ILL. Telefon 104« od ustanovitve do 1. avg. 1918 skupna ifcplačana podpora $1,411,830.32. GLAVNI URADNIKI: y-edsedaik: Paul lonelier, 6313 St. Clair Ave., CleveKnd. Okio. Zod predsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, £& • IL Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. * lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. jr Glavni blagajnik: John Gralvek, 1012 N. Broadway St., Joliet, Dl. ' Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, HL ' Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. r Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. •t Frank Frantic, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. * ' Geo. Flajaik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. * V« /'. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, HL . V ' PBAVNI ODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. £., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo. f! UBEDNIK 1'GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Pla^e, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa piama in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav-* nega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, dmStvene resti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, HI. Iron* wood, Mich. — Predsednik Math Bit-in a nich P. O. box 242. Tajnik in zastopnik Martin Bukovetz, 294 Kennedy St. edna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa.— Predsednik John Vertačnik, box 181 Bridgeville, Pa. Tajnik John > rek, bo* 205/ P. O. Burdine. Pa. Zastopnik Ignac Krek, bo* 74, P. O. Burdine,Pa Bedns seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani. 23. Druitvo sv. Barbar«, Bridgeport, Ohio. — Predsednik Andrej Hočevar, B. F. D. 2, box 78V.. Tajnik Anton Hočevar, R. F. D. ,2, box 29. Zastopnik Joseph Hočevar, R. F. D. 2, box 29. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo » Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. — Predsednik Gregor Kokol, b-187 Marvel, Ala. Tajnik in zastopnik Frank KržiČ, b. 16, W. Blocton, Ala. Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v prostorih sobr. Fr. Kerzie. 26. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. — Predsednik Anton Grdina, 6127 St. Clair A v.,N JI. Tajnik Joseph Russ, 0517 Bonna Ave., N E. Zastopnik Jernej Knaus, 1052 tf. 62ad Str. N. E. — Rftduh seja se vrši vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani. 29. Druitvo sv. Frančiška Sal., Joliet, IIL — Predsednik Martin Težak, 1201 Biekory St. Tajnik John Lekan, 406 Marble St. Zastopnik Joseph Legan, 209 Indiana Street. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari iolski dvorani. SO. Druitvo sv. Petra, Calumet, Mich. — Predsednik Mihael Majerle, 7. Chestnut St. Tam loc. Tajnik Paul K. Ma-dronieh, 16 Walaut St Zastopnik Paul K. Madronich, 16 Walnut Street. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo w cerkveni dvorani. • 88. Druitvo "Jezus Dobri Pastir," Enumclaw, Wash. — Predsednik Joseph Bichtar, B. F. D. 1 Enumclaw, Wash. Tajnik Joseph Malneritch, B. F. D. No. 1, box 70. Zastopnik Joseph Malneritch, B. F. D. No. 1, box 70. Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v društveni dvorani. ; vsi vrši Terhlen, 203 Hemlock St. Tajnik Okorn, 504 W. Poplar St. Zastopnik Fr. First st, 124 W. Hemlock St. Bedna mesečna seja se vrii vsako tretjo nedeljo točno ob 10. uri dop. v Steve Praprotnikovi dvorani. 65. Druitvo sv. Jožefa, Crested Butte, Oolo. — Predsednik John Volk, L. box 62. Tajnik in zastopnik Math Zakraj-Šek, Box 727.—Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v M. Perko dvorani. 66. Druitvo sv. Joiefa, Leadvilla, Oolo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm St. Zastopnik Anton Novak, 630 W. 2nd St.—Redna meseč. seja se vrši vsakega 14. v mesecu na 527 Elm St. 67. Društvo sv. Joiefa, Brooklyn, N. 7. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. Tajnik G. Tassotti, 423 Throop Ave. Zastopnik F. G. Tasotti, 130 Scholes St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 211 Montrose Ave. v Kluegovi dvorani. 58. Druitvo sv. Joiefa, Baser, Pa. — Predsednik Jakob Sabec, B. F. D. 2, se • B. B. 2, dna meseč. seja leljo v Joe Sha- res Sedem tslosU, — Predsednik Ju raj Pintar, bo* 458, Painesdale, Mich. Taj. Louis Pintar, Box 304, Painesdale, Mich. Zastopnik Anton Pintar, b. 458, Painesdale, Mich. Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v I. O. O. F. dvorani ob 2uri popoldne. 85. Druitvo M. Cist 8p©č„ Lorain, O. Predsednica Antonia Perovšek, 1686 E. 31. St. Tajnica Vida Kumše, 1735 E. 33rd St Zastopnica Johana Svete, 1782 E. 28th'St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani. _ 86. Draštvo sv. Srca Marije, Bock Springs, Wyo.—Predsednica Mary Kar-shishnik, 627 N. Front St. Tajniep Apo lonia Mrak, 420—6th St. Zastopnica Frančifika Mrak, box 253. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Druitvo sv. Antona Padov. Joliet, m. — Predsednik Math Judnieh, box 1*1, Irwin, Pa. Tajnik Thomas pM® Hickory St. Tajnik Bud. Kuleto, Oblak, Post Office b. 223, Manor, Pa. Zastopnik John Bohinc, B. F. D. 2, Box 133, Irwin, Pa. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani. 59. Druitvo sv. Cirila in Metoda, E-veleth, Minn. — Predsednik Anton Fritz, 112 G rah t Avenue. Tujnik Frank Peterlin, P. O. box 802. Zastopnik Martin Shukle, 811 Ave "A". Bedna meseč. seja se vrši - vsako -drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvorani. 1510 Cora St. Zastopnik Math Vidmar, 205 Moran St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani. 88. Druitvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. — Predsednik George Kribljan, Box 104 Ahmcek, Mich. Tajnik John Miketich box 114 Mohuwk, Mich. Zastopnik Joseph Kramarich, P. O. box 89 Mohawk, Mi?h. Redu a mesečna seja ae vrši vsako 'prvo nedeljo na Ahmeek, Mich. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Et- 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno- ^ p*. __ predsednik Mato Belavič, na, UL — Preds. Jak. Pirman, box 74, Winona, I1L Tajnik Frank Bezo«*šek, box 76. Zastopnik Karol Bizniki, box 198. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani hrvaške cerkve sv. Petra. 61. Druitvo Vit. sv. Mihaela, Youngs-town, Ohio. — Predsednik Mihael Pa-vlakovič, 528 Covington St.; Tajnik in zastopnik: John Jerman, box 241. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St. v Timlins dvorani. 62. Druitvo sv. Petra in Pavla, Bradley, Dl. — Predsednik Fr. Drasler ml. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Suspendovana članica zopet sprejeta. 83. Druitvo "Marije Device", Pitts-1 268 Wabash Ave. Tajnik Louis Ster burgh, Pa. Predsednik Peter Balkovec, bentz, b. 162. Zastopnik A. Križan, box 5216 Dresden Alley. Tajnik John Fi- 22. —Redna mesečna seja se vrši vsa-lipčič, 5145 Carnegie Ave. Zastopnik J ko prvo nedeljo v Woodmanski dvo-losip Pavlakovič, 54 Low Road. Sharps- raui. bwj, Pa. Bedna seja se vrši vBako 63. Društvo sv. Lovrenca. Cleveland, frvo n<4*150 v K S. Domu. 57. 8tr. Ohio. Predsednik Anton Globokar, 3612 38. Truštvo sv. Petra in Pavla, Kan-lj,;. St 8 e. Tajnik Anton Kordan, 10 Kittaning 8t. Tajnik Nick Belavič, 10 Kittening -St. Zastopnik Peter Lade-šič, 17 Freeport St.—Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Bennett, Pa. . 90. Druitvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — Predsednik Josip Ger-dnn, 4218 So. 27 St. Tajnik Anton Kra-ševec, 1520 Jeffers. St. Zastopnik Martin Derganc, 5116 So. 22 Street. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu zvečer v Hrvaško-Slo-venski cerkveni dvorani. 91. Druitvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. — Predsednik Math Kozan, 332—3. Str. Tajnik Geo Kroteč, 127 —2 St., Rankin, Pa. Zastopnik Math Kozan, 332 — 3 St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, 113. Druitvo sv. Boka, Denver, Colo. — Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark-son Street. — Ta.iuik Alojz Andolšek, 5173 Clarkson St. Zastopnik John Turk, 4927 Pearl St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo ob 9 uri dopo-ludne na 4481 Logan St. 114. Druitvo Marije Milost. Polne, Steelton, Pa.—Predsednica Bara Kain-bič, 542 So. 3rd St., Steelton, Pa. — Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd 8t., gtelton, Pa. Zastopnica Mary Lonča-rich, South 3rd St., Steelton, Pa. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani. • 115. Druitvo sv. Veronike, Kansas Oity, Kans. — Predsednica Maria Drčar, ~ 519 Orville Ave. Tajnica Ana Sajnit", 322 Ann Ave. Zastopnica Marg. Bižal, 416 N. 5. St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski cerkveni dvorani. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. — Predsednik Frank Oblak, 73 Birch St. Tajnik Frank Žehel, 624 East Mill Street. Zastopnik Frank Gregorka, 38 Douglas St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seelev Street. 119. Društvo Marije Pom., Bock-dale, (Joliet), I1L — Predsednica Tlier. Erjavec, 704 Bellview Ave. Tajnica I Lucija Ribnikar, 322 Moen Ave. Zastopnica Terezija Zupančič, 300 Bell I view Ave. Redna mesečna seja st* vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. 120. Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. — Predsednica Miss Mary Sever, box 148. Tajnica Paulina Osolm, box 492. Zastopnica Fany Susman, box 558. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mestni dvorani. 121. Društvo Marije Poul, Little Falls, N. Y. — Predsednica Marv Albrecht, 1 Casslcr Sfc. Tajnica Jennie Škof, 44 Danube St. Zastopnica Mary Gržel, 86 Loomis St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 18 Seeley St. 122. Druitvo sv. Joiefa Bock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Fejlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevž ILeskovec, box 547. Zastopnik Frank Ploinel, P. O. Rock Springs, Wye. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu. 123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. — Predsednica Ana Legan, box 154, Lansing, Ohio. Tajnica Josephine Hočevar, R. F. D. 2, box 29, Bridgeport, O. Zastopnica Ivana Hočevar, R. F. D. 2, box 29. Bridgeport, Ohio. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsvjjle, Ohio. .126. Društvo sv. Martina, Mineral, ŠESTI IZKAZ izplačil nakazanih Mr. A. Mitchell Palmer, Alien property custodian j Sa^i^t^iowa?" Ta^ik'jowph Luke (oskrbniku tujezemskega premoženja). Washington, D. C. Hi, R. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Za-„ , ... - " , - ° .. . MO aft : stopnik John Skalla, R. D No. 2. Del-Zadnjic porocaiia izplačana svota ......................$41,623.00 IP Iowa Re(Jna' mesevna 8eja ge Nakazana svota ; vrši vsako prvo uedeljo v Riggs, Iowa. $150 00 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, j Minn. — Prodsednik Marko Marolt, P. O. box 626. Tajnik John Povsha, 614 se vrši vsako prvo nedeljo v Slovenski j $4. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. — dvorani, 515 Ohio Ave. Predsednik Josip .Tagušič, 10 Cruft Ave. 39 Društvo sv. Jožefa, Biggs, Iowa, i_ Tajnik John Skoff, 13 Ganster St. Predsednik Anton Fir, R. IX No.^ 2. j Zastopnik Niko Mihalič, 13 Ganster St. Redna meseč. seja se vrši vsako dru- Certf. št. 21332... 1088... 20882... 20843... 22370... Ioie umrlega(e). Frank Vampelj. Peter Colarie. Joseph Turk. John Jakob Turk. Sarič. dr. št. 11... 16... 93... 151.. 152.. go'«iedeljo na št. 28 Bridge St. 65. Društvo sv. Janeza Ev., Milwaukee, Wis. — Predsednik John Ketiš,_ . _ _ - 1T> , , .. vr„. 511 Park Street. Tajnik John Močnikii^. Sublet, Wyo. "P^sednik Mar- Pa. — Predsednica Dora Katkič, 4.>d I Kans. — Predsednik Martin Oberžan, Street. Tajnica Marija Kostelac ml., j boi 72. Tajnik Victor Hace, box 136. 4937 Hatfield St. Zastopnica Maria ! Mineral, Kansas. Zastopnik Victor Kostelac. 4937 Hatfield St.—Redna me- I Hace, box 136, Mineral, Kans. — Redna seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo! mesce, seja se vrši vsako drugo nedeljo na Benet, Pa. v ta.iuikavih prostorih. 93. Društvo Friderik Baraga, Chis- 127. Društvo sv. Ane, Waukegsn, Dl. holm, Minn. — Predsednik John Znida- j — Predsednica Mary Turk, 1016 Lenox rich, 413 W. Maple Si. Tajnik John! Ave., N. Chicago, 111. Tajnica Katv Kochevar, 131 W. Poplar Str. Zastopnik j Mausar, 1013 Marion St., ^aukegan 111. Louis Bnra-n, 320 W. Poplar Str. Bedna Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo ! X. Chicago 111. - Redna mesečna seja v L. Kovačevi dvorani. » vrši vsako četrto nedeljo v fiolski 94. Druitvo Mar«. Zdrar;. «olnl- %°£%ruštvo sv. Barbare, Etna, Pa. . 50.00 . 600.00 400.00 150.00 Si Park S Starti k lS F^S: |tin Hribernik box 174. Tajnik Frank 311—2. Ave. Bedni meseč. s.jn se vrši | Kramer box el. Zastopnik Fiank Cnej Skupno nakazana izplačila . ..... .............. .$42,973.00 Nakazano dne 19. septembra 1918. - Cenjene zastopnike (ice) zgoraj omenjenih društev prosim, da blagovolijo to ^oštevati in izplačila v zastopniško knjigo zabilježlti. Z bratskim pozdravom, (Jlavni urad 20. septembra 1918. JOSIP ZALAR, gl.-tajnik. URADNO NAZNANILO PRAVNEGA ODBORA K. S. K. J. Iz dostavkov in prememb k ustavi iA pravilom K. & K. J., na strani 9, štev. 14 je razvidno, da se plača za operacijo'Hydrocele" $25.00. ^ ■ : : f jt i* M Xa strani 31, pod štev. 14, pa je v angleške m prevodu ozmičcilo, 'l;i M za h> ojHM-acijo plača $50.00. Članstvo K. S. K. J. naj blagovoli vpošt e vat i, da je v angleški prestavi pouiota, d očim je original v slovenščini pravilen in sicer, da se za operacijo vsled vodenice 11a m.elturju (Hydrocele) — plača $25.00, tako je označeno tudi v zapisniku glaviiega zborovanja. ANTON RURGAR, • predsednik pravnega odbora K. S. K. J. IMENIK KRAJEVNIH 9 DRUŠTEV K. S. K. J. j 1. Druitvo sv. Štefana, Chicago, DL — Predsednik John Terselich, 2300 So. Hoyne Ave. Tajnik Math. Grill, 2317 Ho. K roll St. Zastopnik Anton Grego-rich, 2112 23. St. Redna seja si* vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenski cerkveni dvorani. 2. Druitvo sv. Joiefa, Joliet, DL — Predsednik Anton Golobieh, 211 Jack-•on 8t. Tajnik John Vidmar, 1112 N. Broadway St. Zastopnik John A. Te-lak, 1012 N. Chicago St. Bedna seja m vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v •tari šoli. S. Druitvo sv. Jurja, Joliet, Dl. — Predsednik John Kren st. 309 Jak-•oa St. Tajnik Joseph Panian, 1001 N. Chicago St. Zastopnik Mart. Komlu »tur? 200 Jackson St. — Redna seja Martin Kambič, 1804 Cora St. Red-ia seja se vrši vsako tretjo nedeljo v uesecu v stari šoli. 10. Društvo sv. Boka, Clinton, Iowa. — Predsednik John Štefani«, 608 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik John Tancik, 509 Pearl St., Lyons, Iowa. Zastopnik John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, la. Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo r mesecu. • 1L Društvo sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111. — Predsednik Martin Jurkas, 545 Aurora Avenue. — Tajnik Frank Gorenf, B. F. T). 1, box 223. Zastopnik Martin Zelenšck,-54 Forest Ave. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr« sv. Jerneja. 12. Društvo sv. Joiefa, Forest City, Pa. — Pred«. Joseph Kamin box 504 Forest City, Pa. Tajnik .Frank Telban, box 300. Zast. John Telban box 707 Forest City, Pa. Redna seja se vrši vsa o drugo nedeljo v meseci), v mestni dvorani. 13. Društvo sv. Janesa Krstnika, Bi- se vrši vsako drugo nedeljo v mesceu vabik. Minn. — Predsednik Joseph Ta v šolski dvorani. ' fhija, bx 292. Tajnik Math. R. Tomec, 4. Druitvo sr. Cirila in Metoda, I box 81. Zastopnik Jakob Kansk, box Tow«, Minn. — Predsednik Frank j 6S. — Redna seja se vrŠi vsako prvo Schweiger, box 835, Boadan, Minn. — Tajnik Joseph Oblak, box 1162, Soudan, Minn. Zastopnik Stefan Ahčih, box nedeljo v meseeu pri Math Tometz-u ob pol desetih dopoldne. ,1*. Društvo sv. Jsnssa Krst- Butte, 7:54, Soudan, Minn. Bedna seja se vrši^Mont. — Predsednik Josip Berkopec vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower, j 1333 Utuh Avenue. Tajnik Boter Ger Minn. I rieh, 67 Plum St., E. Butte. Zastopnik 5. Druitvo sv. Druiine, La SaUe, Dl. Anton Papesh 423 Fatsoa^ Ave Ee-Predsednik John Tomie, 118-4th St. | Ina seja m Vrš. y«ko 2 m 4 sredo v Tajnik John Pražen, 1121—3rd St. Za- lvoraai cerkve "Holy Savjor.' •topnik Joseph Gende, 70—2nd St. — 16. Druitvo sv. Boka. Allegheny. ®®dna seja se vrši vsako prvo nedeljo | pa. — 1'redsednik GeoTge Flajnik, 4413 » meseca v Math. Kumpovi dvorani. J Butler St. Tajnik John Thomas, No. 7. Druitvo sv Joiefa, Puebio. Colo, ins—4* Street. Zastopnik Math. ,Kln - Predsednik John Ger m, 316 Palm St. rič, 832 E. Ohio St. Redna seja^ vrši Tajnik Peter S 1245 So. Santa Fe J vsako tretjo nedeljo v Iv. S. Domu. Ave. Zastopnik Math. Novak, 5391 16. Druitvo sv. Joiefa, Virginia, Staaton Avef Bedna seja s« vrši vsako jum^ Predsednik Math. Ko s tain š« k, prvo nedeljo dopoldne in in vsako tret- 302 N. 3rd Ave. West. Taj. John Sum-jo nedeljo v mesecu popoldne v lastni 1 box 349. Zastopnik Math. Prija- ilmS.____• ]• 1 Dipstnnt Rt Rodnn Heia S< društveni dvorani. •. Druitvo sv. Cirila ta Metoda, Jo-Ust, DL — Predsednik Frank Trlep, 14§7 N. Hiekory St. Tajnik Mat. Bu novic, 115 Chestnut St. Bedna seja se vTŠi vsako drugo nedeljo v Duluth Br^* dvorani. 17. Druitvo Marije Pomagaj, Hunt- 70iT"7odaway St Zastopnik ington, Ark. - Predsednik Matija Ogra 3rd Ave. Zastopnik John Povsha. 014 — 3rd Ave. Redna meseč. seja vrši vsako prvo nedeljo v Esparin^pr pa~ dvorani. -I rtr. Društvo sv:?Jožefa Pittsbnfgh »k 1 00 Pa — Predsednik John Jovnikar, 5411 jjf Cain el i a Str. Tajnik John Bojane, 207 —57th St. Znstoj»nik Josef Ltfkar, 4840 Hatfield Str. R??!na mesečna seja se vrsi vsako drugo nedeljo v K. S. Do-mu. • ! .j" ^ 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. — Predsednik Anton Matjasicli 157 Main St. Tajuik Anton Malesich, -v 157 Main St. Zastopnik John Rozman, 620 So. Second Street. Redna meseč. seja se vrfi vsaki tretji četrtek v društveni dvorani. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 E — 3rd St. Tajnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Zastopnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. — Redna meseč. seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. S. Petra in Paula dvorani. 44. Društvo sv. Florjana, So. Chicago, 111. Predsednik Mart. Golobi«", 9631 Ave. L. Tajnik Jacob Smrokar, 9520 Ave. L'. Zastopnik R. F. Kompare, 9206 Commercial ave.\ Redna mesec, seja se 1 j vri^i vsako prvo nedeljo v Medosbovi ! dvorani na 9485 Ewing Ave. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda, E. Helena, Mont. — Predsednik John Smith, box 86. Tajnik Johu Kamby, P. O. box 70. Zastopnik Ant. Sustersich box 187. Redna mesečna seja se vrši vsakega 14 in 18 dne v mesecu v Lo-sarjevi dvorani. ' 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. — Predsednik Peter Petek, 308 K. 6 .St., New York City; tajnik Joe Merčun, 323 E. 24. St., New York City; zastopnik Jernej Habjan, 1873 Wtman Ave., Brooklyn, N. Y. — Redna mesečna seja se vrši vsako dru-^o soboto v Cerkveni dvorani, 62 St. Marks Place, New York City. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, Dl. — Predsednik Frank Kozjek 2021 W. 2211 d Place. Tajnik John Wukshinich, 2432 So. Hamlin Avo. Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. Bedna meseč. seja se vrši vsake drugo nedeljo v oerkveni dvorani. 0 49.* Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Michael Mar-kovieb, 1160 Voskamp St. N. S. Tajnik Joseph L. Bahorieh, 5138 Dresden Way. Zastopnik Geo. Weselich, 5222 Keystone St. — Redna meseč. seja*se Vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. 50. Društvo Marije Sedom žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave. Tajnik l'r. Trempus, 5146 Carnegie av. Zastop. Jurij Greguraš, 4938 Hatfld St. Redna ineseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo. 51. Druitvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. — Predsednik Frank Staniša, 500 W. Hughit St.. Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt^ St. Zastopnik Alois Berce, 508 E. Smith St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo uedeljo. • 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Anton Sekula, 772 N. Warman Ave. Tajnik Jo^qi TJrai-nar, 2820 N. Calvelage St. Zastopnik Alojz Fon, 739 N. Warman Redna meseč. seja se vrši vsako prvo. nedeljo v Cerkveni dvorani. 53. Druitvo sv. Joiefa, Waukegan, DL — Predsednik Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave, N. Chicago, Dl. Tajnik Math. Ivanetieh, 1018 Sheridan Rd., N. Chicago, DL Zastopnik Frank Opefca, 26 Lenox Ave., N. Chicago, DL Bedna meseč. seja se vrii vsako druge nedeljo v Slanovi dvorani vsako prvo nedeljo v dvorani Beiida, 479 National Ave. pr 1 box 124. Redna mesečna seja se vrsi vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Druitvo .v Alojza, «roughton^ Predsednik John Krašecev, 2111 Pa. - Predsednik !• rank ttorauc box ^ Draštvo Main St. Tajnik M. Matjasieh, 556 So. 237. — Tajnik Anton Ipavec, box — Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. Tajnica Johana Skoff. 13 Gan ster St. Zastopnica Johanna Skoff, 13 Ganster St. — Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo na 15 Union St., Marije Pom., South — --------... „ .- . . .Omaha. Neb. — Predsednica Katy Pe- 3rd St. Zastopnik M. Matjašič, 530,123. Zastopnik Jacob Brule, box 197. j tras5c]l 5433 So .24. St .Tajnica Helena So. 3rd St. — Seja se vrši vsako j—Jledna meseč, seja se vrši vsako dru- Ostronich, 3458 So. 15. St. Zastopnica tretjo nedeljo v društv. dvorani sv. Al. „0 n0acij0 v društv. dvorani sv. Bar- j Ana Cvetaš, 1030 Dominion St. — Redna 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls £aro i meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo Mont. — 1'redsednik Geo Stariha, 220P 97 Društvo sv. barbare, Mt. Olive, na 3458 80. 15. St. N. Gtli Ave. Tajnik Math Urieh, 3409 I _ predsednik Frank Vukelič, box | 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb, DL N. 51 h Ave. Zastopnik Jakob Stariha, j 704. Tajuik Anton Muič, box 723. Za- 1711 No. 6 Ave. — Redna meseč. seja 8topnik John M. Knes, box 197 Mt. se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bik.; Olive, 111. Redna meseč. se ja se vrši vsa Bldg. ko prvo nedeljo v K. P. Hali. ■ 70. Društvo sv. S?ca Jezusovega, St. gg. Društvo sv. Treh Kraljev. Rock-Louis, Mo. — Predsednik Josip Simo- J dale, HI. — Predsednik Anton Oberstar, n St. Taj. J. Mihelčič 400 Moen Ave. Tajnik Frank Gutnik,! nich, 2855 Lyon 2842 So. 7th 8t. Zastopnik Anton Bu- kovitz, 3400 Kosciusko St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo 11a 1041 Chauteau Ave 71. Društvc sv. Anton Pad. Crab-tree, Pa. — Predsednik: Jos. Pnšič, 1 Utah. — Predsednik in tajnik Anton box 21 »6. Tagnik in zastopnik Andrej j Težak, P. O. Standard vilic—Latuda, Jereb, box 92. — Redna mesečna seja | Utah. Zastopuik Anton Nemanich, box se vrši vsako prvo nedeljo v A. Jerebi HM. Redna mesečna sox 155. Tajnik John Roblek box 40T Meadow Avenue. — Redna mesečna j 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R. seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Ma- j — Redna meseč. seja vrši vsako četrto vričevi dvorani. nedeljp v Slov. dr. dvorani. 100. Društvo sv. Jurija, Sunny Side, 132. Društvo sv. Boka, Frontenac, seja: vsako zadnjo nedeljo v mesecu prostorih Mike Johanas. 74. Društvo sv. Barbare Springfield, Illinois. — Predsednik Anton Kuinik, 1201 So. 19th St., Springfield Dl. — Tajnik Martin Banich, 1816 N. 9th Str. Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 S. Renfro Str. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski šoli. < 75.'Društvo Vit. sv. Martina, La Salle, 111. — Predsednik Ignac Jordan, R. F. I). No. 24. Tajnik Jos. Barborich, 1202 Main St. Zastopnik Fr. Gergovic)T>83:> Crossat St. Bedna mesoč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Narodnem Domu. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa — Predsednik John Pun-gerchar, R. D*. 2. Tajnik John Osolin, bx 492. Zastopnik Anton Bokal, box 552. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mostni dvorani. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chi- ouis Se kula, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Zastopnik Frank Banko, 5202 National Ave. West Allis. — Red 141 meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkv. dvorani v West Allis. 104. Društvo Mar. Cist. Spoč., Pueblo, Colo. — Predsednica Anna Princ, 1222 Taylor Ave. Tajnica Julija Kraševec, 303 E. Northern Ave. Zast. Josefa Ko-čevar, 1206 Berwind Ave. Redna meseč. seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v M. Luksetič dvorani. 105. Društvo sv. Ane, New York, IT Y. _ predsednica Marija Kompare, 355 So. 4th St. Brooklyn, N. Y. Tajni; e-a Ivana Ovca, 402 E. 83. St. New York; zastopnica Neža češark, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. — Redna mesečua seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani. Društvo sv. Genovefe, Joliet, Kans. — Predsednik Anton Oražem, box 143, Frontenac, Kans. Tajnik Louis Brer.uikar, L. TTox 38. Zastopnik Frank ErznoZnik, box 410. — Redna niese«-. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani. 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. — Predsednica Barbara StuJ-ic, box 171. Tajnica Mary Krzna rich, 207 Kenedy St. Zastopnica Maria Mukavec, 207 Baundfy St. — Redna mc-seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v 1'aula Mnkavic dvorani. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. — Predsednica Marija Stroj, 924 Arnolda St. Tajnica Antonia Kos, 702 N. Holmes Ave. Zastopnica Frančiška Stergar, 768 N. Warman St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Solskwlvorani. 135fptuštvo sv. Cir. in Met., Gilbert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopnik Antor Erchul, box 214. — Redna meseč. seja se vrši vsake četrto nedeljo v A. L.dihar dvorani. * 136. Društvo sv. Družine Willard, Wis. — Predsednik John Bajuk, box 13. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Zastopnik Joseph Pakolj, box 12. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nede-ljo. 139. Društvo sv. Ane, LaSalle, Dl.— Predsednica Johana Bruder, 154—3rd St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd St. Zastopnica Maria Pražen, 1121—3rd St. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo T,,108! Pr^VednTca ~A~nton"ia Struna' i nedeljo v Šolski dvorani. cago, tU. - PKferi*. Matild. M-fjMJi br^SU W ler, 1856 W. 23. Street. Tajnica Mary . Golic, 403 \ me Street. Zastopima Blaj. 1854 W. 21. Place. Zastopnica Margareta Petrovčič, 1920 W. 22 St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 79. Društvo Marije . Pom., Waukegan, 111. — Predsednik Frank Grom 1402 Jackson St. Waukegan, Tajnik John Zalar, 1021 Sheridan Bd., N. Chicago, 111. Zastopnik Anton ^larinčiC 1005 Sheridan Bd., N. Chicago, IU. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo uedeljo v M. Slanovi dvorani. 80. Druitvo Marije Cist Spoč., 80. Chicago, Dl. — Predsednica Uršula Ku-čič, 9441 Ewing Ave Tajnica Marija Jaryszak, 9859 Ave. "L". Zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.—Bed- V • ___*! iaftfiA VI S. Mrs. Marv Golobitch, 801 Chicago St. — Redna* meseč. seja se vrši vsaka prvo nedeljo v šolski dvorani. 109. Društvo sv. Druiine Alliquippa. pa _ Predsednik J0I111 Jager, box 137. Ta juik Anton Habieh, box 262. Zastopnik Jac. Grželj, box 183. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo ne- deilO Društvo sv. Jožefa, Barberton, Josip Kemfelja Ohio.'— Predsednik Jakob Caserman, na mpsR< - 8<>'a 156 Betz Street. Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center St. Zastopnik Jernej Gerbee, 173 Betz Street. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani na 312 E. Tuscarawas Ave. Ill Društvo sv. Srca Marije, Bar 1504 S. 15. St. Tajnica Alojzija Kužnik. 1201 So. 19th St. Zastopnica Katy Ger-movšek, 1195 So. 12. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. šoli. 14&> Društvo sv. Janeza Krst., Joliet, 111.—Predsednik Joseph M. Grill. 1208 N. Broadway. Tajnik William J. Vertin, 111 Indiana St. Zastopnik 1527 — 2. Ave. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. stari šoli. 144. Društvo sv. Cir. in Met., Sheboygan, Wis. — Predsednik Peter Novšek, 928 Clara Avenue. — Tajnik Frank Mikolič, B. B. No. 1. Zastopnik Rev. Jakob černe, 820 New Jersey Ave. ------------------ - - ^ . . . • AW. _ p r pri HAil niča Frances Redna meseč. seja se vrši vsako prvo na meseč. seja se vrši vsako tretjo ne- berton, Xn^|T^?nieaIvaM nedeljo v cerkveni dvorani, deljo v Medoševi dvorani. _ , Bertoncel, 147 Center Ht. lajnica ivana j Valentina, Beaver 81. Druitvo Marije Sedem žalostt,: Okoliš, 223 ^oore Ivjm Fallgj Pa^ PredSednik Mihael Hudak. Pittsburgh, Pa. - ST^i '^o ^go n^djo pri so- 1024 - 11. Ave. Tajnik Milan Plaščar. . .1 _ 1». i . • t__1 t nlr2on Lokar, 4840 Hatfield St. ----- - r-. >t .. sephina Fortun, 4822 Plum AUey. Za- j sestri Jen Lek^ * • . . AiT« Tinfior Sr.. i its. Društvo sv. Josors, iuy, nunn. stopnica Ana Golobič, 4751 Butler St. Pbgh. Pa. — Bedna mescČ. seja se vrsi vsako četrto nedeljo v K. 8. Domu. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. — Predsednik Joseph Gerant B. I?. 2 Pittsburg, Kans. Tajnik Anton 112. Društvo ■■■■ _ Predsednik Joseph Peshel, box 165, Tainik Matevž Zgonc, box 423. Zastopnik Joseph Agnich, box 266. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v stari cerkvi po prvi sv. maSi. box 286, Beaverfalls, Pa. Zastopnik Ignac Kerklec, 1832—3. Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani. 146. Društvo sv. Jožefa, Cleveland, O. —Predsednik Anton Kovač, 3558 E. 80 St. Tajnik Anton Miklavčie, 3535 Kast ■eja M vrši v*ako dru*o _________Jošef a, Bridgeport. ___— Predsednik Anton Cipot, 267 Howard Ave. Tajnik Bev. M. J. Go I ob, 450 Pine Street. Zastopaik Bev. M. J. Golob, 450 Pine 8treet.—Bedna raesei. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v ceifcv. dvorani. * 150. Društvo «r. Ane, Cleveland, O. —Predsednica Terezija Lekan, 3514 E. 80. St. 8. E. Tajnica Mary Barle, 3582 E. 82. 8t. 8. E. Zastopnica Mary Pe-akar, 8001 Aetna Bd. S. E. — Bedna meseč. seja ae vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani 151. Društvo sv. Drušln* Indianapolis, Ind. — Predsednik Martin Koas, 926 Ketcham 8t. Tajnik Anton Bndman, 737 Holmes ave. Zastopnik Martin Cea-nik, 757 Haugh St. Bedna meaeč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani 152. Društvo sr. Mihaela. 8o. Deer ing, HI. — Predsednik Petar Knezevič, 10812 Torrenee Ave. Tajnik Luka Ma-tanic, 10840 Torrenee Ave. Zastopnik Steve Grgioh, 10840 Torrenee ave — Bedna meeeč. nedeljo. 153. Društvo sv. Jeronima, Canons-burg, Pa. —- Predsednik Mike Smrtnik, bx 286 Houston, Pa. Tajnik Frank Kirn, box 111. Canonaburg, Pa. Zastopnik Anton Bevc ml., box 218, Canonsburg, Pa. Bedna meaeč. seja ae vrši vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevca. 154. Društvo Marije Majnika, Peoria, Dl. —■ Predaednik Jos. Kocjan, 419 Bo. Park Ave. Tajnik Math. Papich, 314 Easton Ave. Zastopnik Josef Kuhel, 511 Western Ave. Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo pop. ob 1 uri v Moronevs Hali, 2206 — 8 S. Adams St. (II. nadst. Imperial Show.) Bolniški uadzornik Ignac Terlep, 225 Eastern Av. 156. Druitro sv. Ane, Chishoiv Minn. — Predsednica Mary Pucelj, 223 Poplar St. Tajnica Katv Staudohar, 126 Chestnut St. Zastop. Katy Stark, 322 Spruce St. — Bedna mesec, seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljud. Čitalnici. 157. Društvo Kraljice Majnika, Sheboygan, Wis.—Predsednica Jožefa Kuš-man, 1525 Ind. Av. — Tajnica Mary Prisland, 723 Georgia Ave. Zastopnica Matilda Frančič, 1717 N. 13. St. — Bedna meseč. seja se vrši vaako drugo aredo v mesecu v eerkv. dvorani. 158. Društvo sv. Antona Padov. Hostetter, Pa. — Predsednik Alojz Ur-banč«, box 42, Whitney, Pa. Tajnik Martin Gorenc, box 103, Hostetter, Pa Zastopnik Martin Gorene, box 103, Ho stetter, Pa. — Bedna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v dvorani Anton Mavser. J69. Društvo sv. Štefana, Delagua, Colo. — Predsednik John Fatur, box 13, Gu'anre, Colo. Tajnik Andrej Mila-vec, box 68, Delagua, Colo. Zactopni/ John Buss, box 13, Gulnare, Colo. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v kompanijski dvorani. 160. Društvo Marije čistega Spočetja, Kansas City, Kans. — Predsednica Terezija Cvitkovič, 518 Dngarro 8t- — Paulina Derganz, 506 Ohio Avenue. »-, Zastopnica Marijana Mayer, 426 N. 6. St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani. 161. Društvo sv. Alojzija, Gilbert, Minn. — Predsednik Alojz Verbič, box 622. Tajnik Mike Semeja, box 353, Gilbert, Minn. ~r Zastopnik Josip Korošec, box 584. Bedna mesečna sej^ ae vrši vaako tretjo nedeljo v prostorih Joe Korošee. v 162. Društvo sv. Marije Magdalene, Cleveland, Ohio. — Predsednica Ivana Pelan, 1133 Nor ood Bd. — Tajnica I Marija Mačerol, 6607 Bonna Ave. — Zastopnica Frances Knaus, 1052 E. 62. St. — Bedna mesečna seja se vrši vsak prvi pondeljek v stari c^or&ni šole ev. Vida. 163. Društvo sv. Mihaela, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Mike Sambol, 134— 45th Street. — Tajnik Tomo Bela-ni<", 129 Home St. Zastopnik Ignac Budar, 5155 Butler St. — Bedna me sečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v hrvaški eerkveni dvorani v Benett, Pa. 164. Društvo v 4 'Marije Pomagaj' \ Eveleth, Minn. — Predsednica Lucija Kapsh, 806 Adams Ave. — Tajnica Marija Anzelc, 808 Adama Ave. — Zastopnica Marija Shukle, 811 "A" Avenue. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cer kveni dvorani. 165. Društvo "Marija Pomoč Kristjanov", West Allis, Wis. — Predsednies Terezija Jamnik, B. F. D. 59, Wauwa-toosa, Wis. Tajnica Ana Miller, 5212 Sherman St., West Allis, Wis. Zastopnica Elizabeta Banko, 5202 National Ave., West Allis, Wis. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo sredo v cerkveni dvorani. 166. Hrv. Slov. društvo "Presv. Srce Jezusovo", South Chicago, 111 — Predsednik Luka Grahovac, 2906 E. 98 St. Tajuik Mile Pleša, 8909 cfreenbay Ave. Zastopnik Ivan Ladišič, 8909 Greenbay Ave.; vsi v South Chicago, 111. — Bedna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v Hrvaški cerkveni dvorani, 2922 E. 96 St. 167. Društvo 'Kraljica Miru", Thomas, W. Va. — Predsednik John Lahaj ner, box 215, Thomas, W. Va. Tajnik Frank Kotnik, bol 144, Cokeaon," W. Va. Zastopnica Mary Bulič, box 366, Thomas, W. Va. Bedna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v M. Bu-ličevi dvorani na 2. ulici. OPOMBA; Gg. društveni tajniki so aaproše ni, da poročajo takoj vsako premembr naslova in sicer glavnemn tajnika Jed note, ter upravništvu '« Glasila K. 8. K Jednote". poslance dr. Trpi le, kdor se sam uslužno kla nja, in brez moči je, kdor o prošlosti živi, nikdar ne oni, ki klubuje in stoji! Jos. Murn (Pesmi). KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE! PODPISUJTE IN KUPUJTE BONDfc SVOBODE ! (JuČas. U*ad, Washington, D. 0.) O velikem ustanovnem shodu Jugoslovanske demokratske stranke. ki se je vršil 29. in 30. junija* v Ljubljani, prinaša Slovenski Narod od 1. julija obširno porodilo, iz katerega posnemamo: "Z iskreno radostjo in z globoko satisfakeijo prinašamo poroči-, lo o shodu za osnovanje Jugoslo • vanske Demokratske Stranke .... Ponosno moremo reči: takega političnega sestanka Slovenija ne pomni. Bil je to pravi parlament naprednih Slovencev, ki je položil ti dne temelje novi politični organizaciji jugoslovanske narodijc in demokratske misli v našem narodu. Zedinjenje vseh slovenskih na -predniii demokratskih elementov je zaključena stvar. Kako skrajno potrebna je bila Jug. I)ein. Str. dokazuje številna udeležba zaupnikov iz izvenkranjskih pokrajin, iz Štajerske, Koroške in Primor-ja . . . Poseben značaj, je dala zboru prisotnost narodnih žen. V splošnem je bila udeležba ogromna. "Msostvovalo ie zboru okoli 1800 z«istopnikov iz vseh slovenskih pokrajin ... Poseben pomen je dala zboru prisotnost predstavnikov šečke državnoprhvnc demo-kraeije in zagrebške jugoslovan -ske demokratske skupine: Zborovanje je otvoril (29. junija) predsednik prinravljalnega od->ora dr Ivan Tavčar, opozarjajoč na to, da se bo vršilo glavno sbo -rovanie šele naslednjega dne, da pa ima ta prvi sestanek samo na -men, izgladiti še zadnje teškoče in —in organizaciji J. D. S. Pozdravlja mnogoštevilno zbrane zastopnike ... Dr. Kramer predlaga, da se zborovanje vrši v treh odsekih (Sprejeto.) I. Ekonomsko-socialni odsek. Predsednik Ivan Hribar, glavni referent deželni poslanec Adolf Ribnikar. Podpredsedniki: Rob -lek, dr. Rožina in Stepančič, taj -nik drl Černe. Predsednik povdarja, da je treba polagati največjo važnost na narodno ekonomijo. Šele politična samostojnost pa nam more dati ekonomsko samostojnost. Mi se borimo za politično samostojnost, ki bo podlaga ekonomske -jamo -stojnosti... v svoji državi. Celemu svetu prihaja svobeda, in prišla bo tudi nam po tako veliki moo-ži?ii prelite krvi. Vendar pa je treba, da se predvsem zanašamo na svojo lastno moč. Ravno zaradi tega pa je treba posvetiti veliko paš-njo narodni ekonomiji. To vprašanje je posebne važnosti za našo stranko, kajti Jug. Dem. Stranka predstavlja najmočnejše sloje našega naroda. Zatem we je pričelo razpravlja -nje; prvo poročilo je predložil Iv. Hribar o ekonomski osvoboditvi in samostojnosti Jugoslavije. Svoboden je samo oni narod, ki ni od nikogar odvisen, oni na -rod, ki daje sam sebi zakone v svoji lastni državi... Skozi celo našo domovino odmeva složen Klic po lastni državosti Slovencev, Hrvatov in Srbov. Složna volja naroda se mora izpolniti -Ko- ne bo to zgodilo, bomo šele svobodni. Ekonomska moč je važen del celokupne neodvisnosti. Kar se tiče poljedelstva, je napačno misliti, da se nahaja popolnoma v naših rokah. Velik del veleposestev se nahaja v rokah naših sovražnikov (Nemcev). Mali obrti so večinoma v slovenskih rokah, velika industrija pa žal v veliki meri ni naša. Temu vprašanju je treba posvetiti vso pažnjo. Kar se tiče trgovine, imamo mnogo častitih, dobrih, podjetnih in narodno zavednih trgovcev. Brigati se je treba istota-ko za veliko, zlasti prekomorsko trgovino. S tem v zvezi je gradnja ladij in po vzdignite v paro-plovbe. Imamo velike denarne zavode, ki bi mogli zbrati domači kapital za taka podvzetja. Začetek je že srečno storjen. Rudarstvo so okupirali pri nas skoro sami tujci. V zadnjem času je prešel neki rudnik v slovenske roke. Poročevalec povdarja, da je potrebno na vseh poljib narodne ekonomije svestno delo, in predL t nasled -njo resolucijo: Jug. Dem. Stranka naj obraba vso pozornost uspešnemu razvoju vseh panog naše narodne ekono -mije, da bi prišel tako naš narod do blagostanja in postal sposoben, voditi uspešno borbo dosego po- :s0" Stranke in ,-ekel: Demokratska računski vpregledovalee Gregorka: Kulturni in ekonomski napredek vsakega naroda je odvisen od prome nih zve« ... Vse naše glayne železnice so zgrajene v tujem cilju: tka" za Berlin, "reška"' za dfmpešto, "orijentalska" za Carigrad. Za nas je najvažnejši saVski sistem, ki veže naša glavna središča: Koroško z Ljubljano, Zagrebom, Bosno in Belgradom in s celim Balkanom. Železnice so ape: at, ki omogočuje moderno trgovino, industrijo in poljedelstvo, ki se tiče torej vseh panog naše narodne ekonomije. Samo oni narod more postati močan, ki sam razpolaga s svojimi železnicami. Tako leži moč Ogrske v železnicah, ki vodijo vse Budimpešto, s katerimi je podjarmila Hrvatsko in Bosno ter se uspešno ubranila dunajske prevla-sti. Žalostno je železniško poglavje slovenske narodne ekonomije. Morali smo se boriti za vsak kilometer. Prvi predpogoj sa izboljšanje prometnih razmer je svobodi^ jugoslovanska država. Železnice bodo porušile v jugoslovenski državi meje, ki delijo brate cd nas. Resno je treba proučiti tudi vprašanje o potih. Ne morem se spuščati v detajle o važnosti morja. Razvoj avijatike bo znatno preuredil vse prometne zveze na cclcm svetu. Ves sedanji telegrafški in te lefonski sistem je zgrajen v korist Dunaja in Peštc. Ker je prji.»et vprašanje našega celokupnega naroda, se ne sme ta predmet obdel >-vati z ozkega stranskega pogleda, temveč kot skupna zadeva največje važnosti. Za besedo se je oglasil inženir Para, ki je pozdravil prisotne kot član češke napredne omladine, govoril o ekonomskih razmerah med Čehi in Jugoslovani. Čehi teže po izhodu na morje. Dosedaj je bila za nje glavna luka Hamburg, a v novejšem času pa teže po Tntu, ki mora postati naše glavno pristanišče, velika jugoslovanska luka. Prcdiaga, da naj izvrševalni odbor prouči vprašanje, kako treba organizirati ekonomske odnošijn med Čehi in Jugoslovani.'(Ve! i Ho odobravanje.) Odsek je odobril sledečo resolucijo: Ker se bo razvijal promet po vojni v tehnično novih in raznih pravcih, je največje važnosti, da se pospeši tehnični nauk v našem narodu. Vsa vprašanja, ki «e ti-' sejo naše skupne narodno-držav-ne ekonomije in z njo tesno spojenega prometa, naj bodo predmet najpazljivejšega p r o u č a v a n ja skupnega narodno-ekonomskega sveta, ki se mora osnovati. Jug. Dem. Stranka naj vzamfc inicijati-vo v tej zadevi. Hranilnice. Poročevalec dr. Franc Černe: Na jugoslovanskem ozemlju eislaj-tanske državne polovice so pričeli osnavljati prve hranilnice Nemci in Italijani... Nemške hranilnice na slovenskem ozemlju upravljajo danes imetje 250 milijonov kron, skupni z italijanskimi pa 319 milijonov ... Slovenske, oziroma hr -vatske hranilnice so imele na istem ozemlju koncem leta 1916 > vsega skupaj 103,877,990 kron vlog v 22 hranilnicah. Iz dejstva, da je n&K pram 319 milijonom, naloženih Večinoma cd naših rojakov v 27 neslovenskih hranilnicah, vloženo v 22 naših hranilnic samo 104 milijone kron, izhaja torej, da Slovenci in Hrvati sami podpirajo Nemce in Italijane, da gospodarijo na e-konomskem polju. Ogromni dei o-nih 319 milijonov pade na kmetske vlagatelje. Na Koroškem nimamo niti ene slovenske hranilnice.Nem-ei imajo v Slavoniji že štiri svoje denarne zavode. Hranilnice v drugi jugoslovanski polovici niso niti malo razvite ter poslujejo kot banke. Do leta 1909. ni bilo med našimi hranilnicami nikake zveze. Tedaj ae je osnovala zveza jugoslo -vanskih'hranilnic. Medtem ko jc zveza bolj informativnega značaja, bi bil potreben zavod za tesno zvezo hranilnic v materijalnem oziru: Banka jtfgoslovanskih posojilnic. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Hranilnice so tako važen faktor na ekonomskem polju, da jih moremo označiti za glavni steber narodne ekonomije. Slovenci in Hrvati z ozirom na hranilnice niso samostojni, temveč so ekonomski <*l-visi od tujcev. Z vso silo moramo 1 Triller, dc ženi odbornik; podpredsednik šta jerski deželni poslanec dr. Veko -slav Kukovec in Petrič. Referent državni poslanec dr. Ravnihar je govoril o splošnih demokratskih načelih Jug. Dem. sel nalaga ne samo v strankah, temveč trdi v državi enake dolž -nosti vsakomur, zato pa tudi jamči vsakomur enake pravice, ker je vsakdo potreben, da pride celota do izraza... V to celoto spadajo tudi žene ... Narodnost in demokracija imata svoj izvor v narav -nem pravu Sedanja vojna je zelo razvila demokratsko misel in vsakemu je danes jasno, da je glavni cilj te vojne zmaga demokratske misli. — Glas, Id je prišel tekom te vojne iz svobodne Amerike, nam ni bil nov; demokratska misel je živela že zdavnaj pred vojno v nas samih, a vojna je dokazala nje pravico do obstoja. To resnioo je izrazil predsednik Združenih držav kot predstavnik največje demokracije na svetu ... Ako ne smemo omeniti, da je demokratska misel živela v francoskem narodu tu-do po revoluciji, moramo vendar omeniti znano formulo iz te vojne o avtonomiji in samoodločevanju narodov. Samo v iskrenem pri -znavanju demokratizma more videti vsak narod.nado na boljšo bodočnost. Nedemokratskemu narodu ni mesta v zvezi narodov in škodljivec je oni, ki onemogočuje sporazum med narodi. U videvajoč to in sledeč naravnemu instinktu za samoohrano zahtevamo mi Ju -goslonrani za naš troimeni edinstveni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev na demokratskih načelih urejeno narodno državo. Ta država mora priznati enakopravnost vseh narodnih slojev in razredov, brez razlike na spol, katerim mora enaka, tajna in direktna volilna pravica odpreti pot v vse zakonodajne in avtonomne uprave, od občine do parlamenta. Vse institucije te države morajo biti demokratske, da bo narod sodeloval v najiiršem obsegu. Govornik kon -statira razliko, ki obstoja med J. D. Stranko in ostalimi slovenskimi strankami, to je Ljudsko stranko in Jug. social-demokratsko stranko. Socialistična stranka povdarja razredni boj in njej je narod -nost že podrejen pojem. Ona vidi v splošni proletarizaciji ne rešitev naroda kot takega, temveč prebivalstva. Slovenska Igu&ska stranka povdarja v prvi vrsti kmetski stan in meni, da je za rešitev naroda dovolj okrepitev kmetov, pa bodisi tudi na škodo ostilih razredov. Jug. Dem. Stranka pa daje nasprotno vrednost vsem razre -dom, ker se more narodna celota razvijati le, ako se harmonično po^ vzdignejo vsi sloji... Vsak državljan je enakopraven član državnega društva; o narodni usodi mora odločevati na najširši podlagi in brez vsake falsifikacije izbrano zastopništvo naroda. Vsaka omejitev državne svobode , bodisi osebne svobode, bodisi svobode tiska, govora, prepričanja, združevanja, kritike, poučevanja, umetnosti, itd. mora biti izključena. Na temelju enakopravnosti priznavamo ženi iste pravice kot možu v kul -turnem, pravnem, političnem in so-cijalnem oziru. J. D. S. zahteva, da odločujejo v zadevah, ki so u-sodepolnega pomena za narodno kulturno, gospodarsko in socialno življenje države, narod potom direktnega glasovanja, potom plebiscita ... Pri volitvah je treba omejiti" grobost majorizacije potom proporcionalnega sistema. Zatem je referiral predsednik dr. Triller o občini kot osnovi moderne države. Načrt programa postavlja veliko občino kot temelj državne organizacije in javne u-prave. Nad njo naj stoji kot edina instanca avtonomna državna organizacija, ki naj bo obenem nosilec širših nalog javne uprave, ki presegajo lokalne kolektivne interese občine. Okrožje naj torej stopi na mesto dosedanje provincijalne avtonomije, in obenem na mesto dosedanjega državnega nadziranja nad občinami. Na ta način se naj odstrani dosedanji dualizem v javni upravi ... Tako bodo odpadli istotako/tudi okrajni glavarji in deželni predsedniki. Xato so obširneje govorili o načelih demokratske javne uprave dr. Župane o občinski- ekonomski politiki pa poslanec Ribnikar. O sodnijah v demokratski urejeni Zborovanje. 30. junija je bilo otvorjeno v veliki dvorani Narodnega doma ustanovno zborovanje Jug. D. Stranke. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Tavčar. Predsednikom zborovanja je bil nato izvoljen dr. Ivan Tavčar, pcdpredscdniea ga. dr. Tavčarjeva, podpredsednikom pa: Pr osek ar iz St. Jakoba v Rožu na Koro&ekm, župan Stepančič iz Renč na Goriškem, poslanec dr. Vekoslav Kukovec, štajersko, in drž. poslanec dr. Vladimir Ravni-har, Ljubljana. Prvi je izpregovoril dr. Bavčar: "Vsem je znano, kako je nastala naša Jug. Dem. Stranka, ki bo stopila na mesto dosedanjih narodnih in naprednih strank ... Ves svet se je prepričal, da je edinole demokracija rešiteljica držav in narodov. Ta rešilna ideja je morala voditi Jug. Dem. Stranko, da bomo pripravljeni za trenutek, ko bomo polagali temelje jug. državi, neodvisni in ekonomsko samostojni. Ta stranka hoče združiti vse narodne elemente. Mi nočemo delati razlike med razredi: kmet, rokodelec, trgovec, uradnik, vsak član našega naroda je nam dobrodošel v naši politični organizaciji. Ne smemo dvomiti nad srečno bodočnostjo naše stranke, kakor tudi nc obupujemo nad bodočnostjo naroda, pa čeprav smo morali že pretrpeti toliko preganjanja. . Moja dolžnost je, da se spomin dragih gostov, ki so nas pdsetili, dasi smo v težkih političnih okovih. Zabra-njeno mi je. Vas primernejše pozdraviti ... Pozdravljam urednika Strakota iz daljnje Češke. Češki narod nam je bratski narod. Bili smo nedavno tega pri njem v po-setu in nepopisni so utisi, katere smo prinesli seboj domov. Naša dolžnost bi bila, da pozovemo na ustanovni zbor naše stranke tudi zastopnike ceškegft naroda. Jasno pa je, da nismo mogli zaradi razmer, ki vladajo danes v naših deželah, pozvati nikogar. . . Pozdravljam saborskega poslanca dr. Sr-djana Budisavljeviča, zastopnika jugoslovanske demokratske organizacije, ki se osnavija v Zagrebu. Pozdravljam gl. urednika dr. Ivana Novaka, zastopnika hravtskega dela našega naroda, in istotako zastopnika jugoslovanske demokratske stranke v Zagrebu, ki se zbira okoli Glasa Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pozdravljam urednika Primorskih Novin, Ljubica. Moj po zdrav vsem udeležencem iz slovenskih pokrajin, zlasti našim ženam. Pozdravljam zastopnike iz Koro -škega, ki je oni del našega naroda, katerega se vedno spominjamo z največjo skrbjo in obenem z naj -večjo ljubeznijo. Tudi na Koroškem bo zasijala Slovencem zlata svoboda. (Dve vrsti zaplenjeni.) Pozdravljam goste iz Primorske-Štajerskega, kakor iz vreh delov Kranjske." Poročila glavnih referentov. Dr. Kramer, referent za politično organizacijski odsek: Jug. D. Stranka zastopa stališče narodne individualnosti in želi povzdig naroda kot ekonomske in politične osebe. Zato zahteva svoboden razvoj "nareda v neodvisni lastni državi, ki mora zecliniti vse Slo -vence, Hrvate in Srbe. Jug. Dem. Stranka si postavlja za nalogo, povzdigniti narod do najvišje stopinje kulture in napredka, vzemajoč nosti. Ena naših glavnih brig in naravna posledica naše zahteve po lastni državnosti je ekonomska e-mancipacija našega naroda. Mi smo nacionalisti, toda vtem oziru se razlikujemo cd naših nasprotnikov, da ne poznamo sovraštva do drugih narodov, kakor se ponaša nemški nacionalizem in imperializem s sovraštvom do vsega, kar je slovensko. Hočemo, da stopi naš narod svoboden in neodvisen v vrste drugih narodov. Toda tudi mi ne zahtevamo, da bi bili gospodarji drugim. Zavedamo se istotako vseh svojih dolžnosti napram človeštvu. Narodu in naši stranki dajemo prvo besedo. Naše načelo je: vse za narod, pa vse tudi z narodom. — Referent navaja nato glavne točke iz referatov posa -meznih govornikov v polit ično-or-ganizacijskem odseku in predlaga zbolrovalcem resolucije, ki so že bile odobrene v posebnem odseku. "Naravna osnova demokratske države mora biti v javnopravnem življenju velika z najobsežnejšo avtonomijo in z vsemi potrebnimi atributi državne avtoritete terito-rijalno in ekonomsko zaokrožena občina. Nad občino naj stoji avtonomno okrožje kot nadzorovali^ in apelacijska instanca, obenem pa tudi kot neposredni nositelj in i.-vršelanee javnopravnih poslov širšega značaja. Okrožje mora biti neposredno podrejeno centralni državni upravi. Dosedanja dvo>-na javna uprava mora prenehati, dosledno s tem tudi dosedanja pro-vincijalna avtonomija. Občino in okrožje vodi, na podlagi splošne in enake volilne pravice s proporei-jonalnim sistemom, izbrani občinski, oziroma okrožni odbor, ki svobodno izbira vse obččinske, oziroma okrožne uradnike. (Druga resolucija se nanaša na občinsko ekonomijo, tretja na u-radniško in učiteljsko vprašanje, četrta na časopisje.) Resolucije so bile sprejete soglasno.) , V imenu kulturnega odseka je govoril dr. Ilešič. Za ekonomsko-socijalni odsek je referiral deželni poslanec Adolf Ribnikar Vse ime tje na zemlji kakega naroda mora biti last dotičnega naroda. Jug. Dem. Stranka zahteva popolno nacionalizacijo ozemlja. (Zaplenjeno 12 vrst.) Mi zahtevamo nacionalizacijo trgovine, obrti in industrije. . Druga zahteva je nacionalizacija našega ekonomskega življenja. (Govornik povdarja ogromno škodo, katero so trpeli Slovenci ppd Avstrijo na eoknomskem polju, ker so jih izkoriščali mnogi vlastelini in tuji kapitalisti Nato je govoril o delavskem vpraša -nju.) "Mi stojimo na stališču so-cijalnih demokratov, ne na stališču boljševikov, hočemo se pa kol narodna stranka briirati tudi za delavce, ki so zelo važen član naroda." Pozdrav dr. Budisavljeviča. Po volitvi izvrševalnega odbora stranke se je priglasil k besedi sa-borski poslanec dr. Srdjan Budi-siavljevič. Med velikanskim navdušenjem je izročil pozdrave jugoslovanske demokratske skupine, ki je zbrana okoli Glasa Slovencev, Hrvatov in Srbov, ter se zahvalil za sprejem, katerega so mu priredili kot zastopniku bratskega naroda. Povdarjal je, da se istotako v Zagrebu, kakor po vsej srbski in hrvatski zemlji čutijo ene v težnji po samostojni, neodvisni jugoslovanski državi in da imajo iste težnje kakor Slovenci." (6 vrst zaplenjenih.)* "Biti hočemo ena stranka, ki se bo borila za lepšo bodočnost edinstvenega jugoslovanskega naroda. Predsednik dr. Tavčar je podelil nato besedo poslancu dr. Ravni -harju, ki je govoril o pravcu politike in o taktiki stranke do bodočega zborovanja zaupnikov. Svetovna vojna je revolucijoni-rala naš narod v njegovem mišljenju in v njegovi volji... Prej razdeljen na toliko in toliko strank, ki so se prepirale meel seboj, ki so delale eksperimente na živem narodnem telesu, od katerih je imela vsaka pred seboj svoj cilj in šla svojim potem, ne vedno na korist nare>du — ta narod je našel samega sebe. Danes moremo ugotoviti, da velika doba ni našla malih Iju-dij. (Odobravanje. 47 vrst zaplenjenih.) Ko smo 30. maja 19,17. mi državni poslanci dali narodu geslo, katero imenujemo majsko deklaracijo, tedaj je zapela narodova duša od navdušenja. To parolo smo dali tedaj naredu na glasovanje in izvršil se je plebiscit, da si lepšega in popolnejšega ne moremo misii- v obzir specifične narodue poseb- kti. Na stotine in stotine občin jo je sprejelo, na stotisoče podpisov nosi naša deklaracija. (14 vrst zaplenjenih.) Danes se nihče več ne vprašuje, ali se bo izpolnila, temveč je vsakdo prepričan, da bo napočil v najbližnji bodočnosti dan, ko bo postala naša zahteva meso in kri. S tem je že tudi dan pra-vec naše politike. Na eni strani založiti vse narodne sile za popovo realizacijo našega cilja, na drugi strani pa brez usmiljenja odbijat« vse napade na narodno integriteto in odgovorajati na napade. Zbrati in pripraviti moramo vi« duševne in materijalne moči, s katerimi razpolaga narod, da nas ne bo našel trenutek, ko bo izšlo soln-cc svobode, speče, da se ne bi šele tedaj mencali oči in začudeni vpraševali, kaj pomeni ta svetloba. V tem trenutku moramo biti priprav ljeni, zgradba našega državnega telesa mora biti sezidana do naj -rtianjših detajlov. Zato nam je P°-trebno ono edinstvo, ki veže W spaja danes narodne vrste brez razlike na stranke. T<^ edinstvo moramo še boj j utrditi, še tesne**' moramo skleniti naše vrste. Odyr-zimo zarjavelo orožje, s kateri* ki svobodo voljo, doseči jo. se mi zdi važno, pa gleda to tudi stranke izpopolnijo /.acije, kajti lažje bo nafie delo, cv bomo mogli računati s tremi aii štirimi velikimi organizacijami." Govoril je še o čim složnejšeni delovanju med strankami. Resolucije o taktiki Jug. Dem. stranke. Sprejeta je bila naslednja resolucija: Jug. Dem. Stranka, čuvajoč svoja programska načela, naj išče eim ožjih vezi z vsemi jugoslovanskimi strankami, ki imajo svojem programu neodvisno državo naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev in naj z njimi sporazumno deluje za dosego tega skupnega cilja." Dalje je bila sprejeta naj-ostrejša opozicija proti vladi, kakor bo to odredil Narodni Svet o-ziroma Jugoslovanski klub. V imenu Čehov je govoril .slo -venski urednik Narodnih Listy v Pragi, J. K. Strakaty. Povdarjal je, da se more "rešiti jugoslovansko, češko in poljsko vprašanje sedaj ali nikoli." Svoj govor je za -kljuoil z besedami. 4'Da živi Jug. Dem. Stranka. Da živi sloga od Tatre do Jadrana! Da živi samostojna in svobodna jugoslovanskar poljska in češka država." (Burne ovacije Čehom.) Za njim je govoril še dr. Triller o grdem postopanju vlade z gori -škimi begunci, o kolonizaciji f»o-viŠke z Nemci. "Ali naš narod ne bo pustil svoje rodne grude na cedilu in 7. rokami se drži svoje porušene koče. Organizirati se. mora pomoč, ali pomagati more samo država. Zato ie v tem narodu kljub strašnim vsakdanjim skrbem čvrsto prepričanje, da more prienko -vati pomoči samo v samostojni jugoslovanski državi. Ta bo pozlatila njegovo trpljenje." (Burno odobravanje.) Zborovanje je zaključil dr. Tavčar. Burni vzkliki: Živela jugoslovanska demokracija! Živela Jugoslavija! Z velikim navdušenjem so udeleženci peli: "Lepa; naša domovina" ,"Kje dom je moj" in "Hej Slovani". Uprava Jug. Dem. Stranke.4 Po glavnem zborovanju se je vršila pod predsedstvom dr. Tavčarja seja izvrševalnega odbora stranke, na kateri je bila izvoljena uprava J. D. S. Za predsednika stranke je bil soglasno izvoljen dr. Ivan Tavčar, za člane uprave J. D. S. pa: dr. Vekoslav Kukovec, Štajersko, M. Prosekar, Korcško. župan Stepančič, Goriško, in dr. Vladimir Ravnihar, Ljubljana. — lzvrševalni odbor je imenoval za* stopnike za Narodni Svet.. — Zvečer se je vršil prijateljsfk večer v hotelu Union. Ntvlce iz stare d* (Jug. Čas. Urad. Washington, D. 0.) Eft Z ozirom na to ustanovno in zelo važno zborovanje J. D. S. piše dunajski "Fremdenblatt" 7. julija: "Dr. Wladner, predsednik zveze nemških nacijonalnih strank, je posetil včeraj ministrskega predsednika dr Seidlerja, z namenom, da ga opozori na govore, ki so bili držani na pred kratkim se vrše-čem zborovanju za ustanovitev Jugoslovanske Demokrat. Stranke. Ministrski predsednik je odgovoril, da mu ni ničesar znanega o kakem poskusu, da .bi se vršil tak abor ,in tudi notranji minister, katerega je vprašal o tej zadevi, ni popolnoma ničesar vedel o tem. Kranjski deželni predsednik, na katerega se je obrnil, da mu pošlje poročilo, je odgovoril, da ni mogel prepovedati tega shoda, ker je bij omejen na povabljene goste (para graf 2.) Dalje je naložil deželnemu predsedniku, da pošlje natančno poročilo čim prej mogoče. Vsi dunajski in nekateri nemški listi so objavili informacije Dunajskega Korespondenčnega urada glede korakov, katere je podvzel dr. Waldner, predsednik zveze zborovanja v zadnjem času ustanovljene Jugoslovanske Demokratske Stranke v Ljubljani." Dunajska " Arbeiter Zeitung" 'Komentira 7. julija pod naslovom: "Denuncijacija" to informacijo sledeče : "Celo obdržavanje zborovanja mora služiti gentlemanom od nemških nacionalnih strank kot prer a za denuncijacije. Ali je sv o- • , b.xln zborovanja garantirana po ki bi bili voljni pomagati pri sku- NAROD SEBI. Začetkom junija so prinesli vsi starokrajski listi naslednji o|diu, in izjavo upravnega odbora slovenskega gledališkega konzorcija v Ljubljani: Pred štirimi trdni smo sc obrnili do narodno zavednih Slovencev s prošnjo, naj osnujejo po deželi slovenski krajevne odbore in odseke, ki bi zbirali člane^Za Slovenski gledališki konzorcij v Ljubljani. Prosili smo, da bi se ogiasili novi člani vsaj do 12. majnika t. leta. Dasi je bil rok prav kratek, jc t)il vspeh tega poziva vendar 5e dosti ugoden. Posebno lep je bil v Idriji, kjer je krajevni odbor poti načelstvom g. not. kand. Tavsesa do 12. majnika nabral že nad sto delnic po sto kron. Tudi naši dijaki na fronti, vsak trenutek v smrtni nevarnosti, so se spomnili našega kulturnega zavoda; slovenski vojaki v bolnici v Laškem Vidmu so poslali 1000 K. častniški zbor jurišnog bataljona 42 d. p. divizije, vojna posta 136 pa je nabral 910 kron — posebno ljub dar, ker nam je došel od bratskega debla našega trojedinega jugoslovanskega naroda — in tudi pri drugih oddelkih se zbirajo darovi za slovensko Talijo. Stopili pa so na dan tudi denarni zavodi. Jadranska banka je pristopila konsorciju s svoto 20.000 kron in s tem pokazala, da umeva, kake važnosti je kulturno narodno gledališče. Naj bi jo v obilni meri posnemali in prekašali tudi drugi denarni zavodi. Vendar je bil rok do 12. majnika t. 1. veliko prekratek, da bi sc mogla razpresti podrobna organizacija po vseh slovenskih krajih. A prav taka organizacija nam je nujno potrebna. Narodno gledališče v Ljubljani mora biti vez in središče za vse ostale dneve in dramatična društva po naših manjših mestih, zlasti tudi ob narodnih mejah. Narodno gledališče naj vzgaja med nami tudi domač izobražen igralski naraščaj, ki so ga pogrešali dosedaj slovenski odri. Ivonsorcij hoče zato ustanoviti lastno strokovno dramatično šolo in v zvezi z Glasbeno Matico tudi glasbeno dramatično šolo. Tie tako sc bo moglo povzdigniti ljubljansko Narodno gledališče in ž njim tudi pokrajinski odri na tisto umetniško višino, ki je notrebna, da bodo resnično v korist kniževno-ati in kulturi. Te dni smo videli Slovenci, k i-ko bratje Čehi v Pragi in p> v-m Češkem proslavljajo jubilej svojega Narodnega gledališča. Požrtvovalnost češkega naroda, ki si je pred petdesetimi leti z geslom "Naijbd sebi.", sam ustanovil prekrasno prvo jia rodno gledališče, je nudila najlepše sadove, bogato dramatično literaturo in prediv-no dramatično glasbo, nriče češke kulturne višine. Če hočemo, da prinese gledališče tudi nam tako lepili sadov, moramo pritegnili kakor svoj čas Čehi, vse svoje sile k skupnemu delu: Slovensko gledališče skupna zadeva vseh Slovencev! Zato se obračamo do premožnejših Sloveneev po vseh slovenskih pokrajinah, na Kranjskem. Primorskem, zlajti v Trstu. Štajerske in Koroškem, da po svojih močeh podpro osrednji slovenski o-der, Narodno gledališče, bodisi Ja -'•Momjo kot člani slovenskemu gledališkemu konsorciju v Ljubljani (deleži po sto kron) bodisi d^l prispevajo tudi z darili. Po vseh občinah naj bi krajevni odbori ali vsa i posamezni zastopniki nabirali f lane, darove, in podpirali upravni odbor tudi z nasveti. Nob.en slovenski kraj naj bi ne bil brez žilavega delavca za slovensko Narodno gledališče. Zato prosimo, da bi zavedni delavni možje in žene v vsakem večjem kraiu. v vsaki občini čim prej osnovali krajevne odbore in to naznanili upravnemu odboru, likra-tu pa naj se javijo posamezniki, nost od T. j nacljonalni o*. ki z očitno ov vložili že nred dališim Sasom neke interpelacije zaradi veleiidaj-stva Čehov in posebej še nekaterih čeških polkov. Sedaj — v bretpir-lamentarni dobi, kar je nekaj if o čudnega — je domobranski mini ster odgovoril pismeno na tako in terpelacijo poslanca Schuerf!a, v kateri se pravi: V listu "Birževija Vjedomosti' omenjeni eeško-slovaški revoluei onarni kongres ni istoveten s češ ko-slovaškim kongresom, ki se je vršil ob koncu aprila 1916. v Kijevu. Gre očividno za kongres, ki se je vršil v posledku ruske revolucije in je zasledoval njene politične eilje. V času od 23. do 30. aprila v Kijevu zborujoči češkoslovaški kongres je bil tretji ve-1 eizdajalski kongres Čeho-Slova-kov na Ruskem. Njegov glavni namen je bila organizacija češkoslovaškega gibanja v Rusiji, da se je mofcle je gledalo le|r£li|o pogorišče, 1* razvaline, le še razbite kose nekdanjega slovenskega narodnega življenja. Pred očesom jc bil prizor pustošenja, kakor da jc vse-uničujoč vihar vseh zdivjanih elementov besnel preko poljan našega življenja, podirajoč vse pogoje in možnosti dela za bodočnost naroda. Temna slika, ki ni padal nanjo nqben žarek nade vpreobra-tu na bolje. V glavnem pa jc jemalo vsako uado očividno dejstvo, da so činitelji, ki so znali pritegniti k sebi vodstvo naroda, ki so i-meli odločilno besedo z absolutno močjo kakega potentate, da so ti činitelji ravno na to razdeljenost naroda oprli vse svoje načrte in da so masi naroda tako zate-mnili pogled, da uiti opažala ni dejstva, da voditelji tirajo le svojo politiko, politiko, ki jej koncept ni bil sestavljen z ozirom na koristi naroda, ne v namen, da bi se narod politično šolal in jačil, da njeniih razmeram in se zgradi na demokratični podlagi kot je bila prej. Tega kongresa se je udeležilo 322 odposlancev in sicer 116 iz 98 ujetniških taborišč, 93 iz češkoslovaške armade in 113 od z v Rusiji obstoječih društev. Sklenilo se je med drugim: Čeho-Slovaki vs-trajajo trdno na razdelitvi avstro-ogrske monarhije in zahtevi o u-stanovitvi popolnoma neodvisne češko-slovaške države zadosti zaradi revolucije dozoreval in izpoznaval, česa sme in mora zahtevati; marveč so ga tisti voditelji tirali z vsemi de-magoškimi si-edstvi v nasprotno smer: da bi narod ne prišel do iz-poznanja svojih pravic in do samozavesti, ki bi ga vsposobljala za krepak srčen polet!! In tisti voditelji so bili dobri psihologi; poznali so dušo naroda. proti nam. metode pr- le pričel da amo. Doživljamo je v tem, da se tem minoleni letu zpel na tako višino politični | celoto. Oko zrelosti, da so presenečeni prijatelji in sovražniki. Prvi govore o njem z ljubeznijo in navdušenj en:, drugi ne morejo prikrivati, kako jih boli in peče. Dobili smo trdno vero v svojo bodočnost, v zmago svoje pravično stvari • prišla je v nas zavest o svoji moči in veljavi. To je naš triumf, naše zmago-slavlje, ki pa nah ne sme omami ti, da nc bi postali hladni raču-narji. Kar smo dosegli, nas ne sme zavajiti v krivo vero, da je že odpravljena vsaka nevarnost. Poslanec Korošec nas je opozarjal, da bo drugo leto naše deklaracije leto težkega dela. Sedaj šele bomo morali pokazati da smo močan narod, ki hoče raztrgati okove, v katere je bil uklenjen do sedaj. Mi vstajamo, ali vstali še nismo, še bo treba velikih t rud o v, težkih borb in velike požrtvovalnosti, predvsem pa edinstva med narodom! Ujedinjeni in strmeni v trdne vrste se moramo pripraviti za naporno in veliko delo na dose-zanju končnega -cilja, ker sicer bi se moglo-zgoditi, da bi vstajajoči zopet padli. Treba, da je vsakdo na svojem mestu cel mož, z jekleno voljo in polno zavestjo, da smo podrli za seboj vse mostove, ki bi mogli voditi nazaj k prejšnjemu sistemu in metodi naše narodne politil c, da je sedaj pred nami le ena pot, ki vodi — naprej, k cilju, k uresničenju našega ideala: ■ " - ■ " ', .'. ' r'- *. SE® volji, da ne odnehamo, dokler ne pride < as, ko bomo mogli vzklikniti z osrečujočo zavestjo izvršene velike naloge: vstali smo! DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., n. s. pittsburgh, pa. ' ima tvojo rodno mesečno sojo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in 3utlar St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1918: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij dteguraš, 4517 Sutler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko »boli in ravno tako zopet ko ozdravi. Ker so hoteli, da Slovencem bedi sovraštvo do v tem ah onem dru- j narodne svobode in državne sarno-gače.milečega brata edini cilj, ni-; stojno rti. Udeležba!so postavili narodu nikakega veli-j fo smemo po prvem letu naše, deklaraeijske politike s previco pri revolucionarnem odporu pro-jkega končnega cilja, nobenega i-ti monarhiji velja za najvišjojdeala . , .! Ravno zato, ker nared nravno in'narodno dolžnost, vs- ini imel tega, se je prerival in pe- led česar se pričakuje, da vsi Če-l^o-Slovaki prostovoljno vstopijo v češko-slovaško armado . . . Pod češko-slovaško armado se v Rusiji razumejo češkoslovaške divizije, katerih štirje polki so se v poletju 1917 v resnici v Galiciji borili proti nam in so bili omenjeni tudi v uradnem ruskem armadnem poročilu 3. julija 1917. Ta armada se sestavlja v glavnem z avstro-ogrskih vojnih ujetnikov čeŠke-narodnosti, ki so se prostovoljno, priglasili za te formacije. M Glede pešpolka štev. 36 (Mlada Boleslava) pravi minister, da ni res, da bi se bil uprl tekom mobilizacije in da se je dobro držal, v prvih bojih, pozneje pa, ko zaradi velikih izgub pi bilo več. velikega dela aktivnih Častnikov in zanesljivega starega ®oštva in so •se morali v polk uvrstiti moralno okuženi elementi, je polk odpovedal in je s svojim sramotnim ravnanjem zakrivil težke poraze drugih čet. Zato je bil polk razpuše -n s cesarskim odlokom, izdanim Iv. junija 1915. pešpolki 11, 88, in 102 so se držali dobro. Olede pešpolka 35 (Plzenj) pravi minister, da čast polka kot celote omadeževa-nja, dasiravno odpornost nekaterih delov ni bila trajna. Olede pešpolka 28 (Praga) pravi minister: Iz podpolkovnega poveljnika o bojih 3. in 4. aprila na Gornjem Ogrskem izhaja z gotovostjo, ela jc te čete, ne da bi bil počil tudi le en sirel, približno en sovražni bataljon ujel ali pravzaprav prišel po nje in jih odpeljal iz postojanke. Polk se je razpustil takoj, a se je zarodi odličnega nastoja enega njegovih niaršbataljonov v bojjh na doberdobski planoti v poletji' 1915 zopet vpostavil s cesarskim odlokom, izdanim 22. clc^mbra 1915. MI VSTAJAMO Ob priliki proslave obletnice majske deklaracije je objavila E~ dinost naslednjih krasni članek: Gotovo s polno zavestjo, nam je zaklical genijalni pokojni Aškerc v svoji znani pesnitvi: Mi vstajamo! Današnji dogodki v slovenski domovini pričajo, da nam je zaklical jako pro roški dull. Toda, tedaj masa Slovencev ni razumela resničnosti Aškerčevega vsklika. Drli in klali smo se med seboj in se zato nismo zavedli, da vendarle vstajamo . . Niti prosvetljeni duhovi med nami niso mogli pritrjevati blago-vestju, ki je je pesnik Aškerc s svojim vsklikom poslal v slovenski svet. Ravno ti ne. Ker so videli in gledali le našo nesrečo — zastrupljenost naših medsebojnih razmer; videli tolik fanatizem v medsebojnih strankarskih borbah, tako razsulo vsega našega nared-nega življenja, toliko osebnega so hal v medsebojnem drvenju. Zato je bila slika tako temua, odjemajoča vsako nado. Zato se je tudi prosvitljenim duhovom zdela Aškerčeva fanfara le izliv blage, čuteče, hrepenenje pesniške duše. In vendar je bil Aškerc s svojim vsklikom — prorok. Njegovo proročanstvo se uresničuje. Tudi tisti našinci, ki so že obupali u>:d tem našim narodom, ki so mu de-finitivno odrekali vsako bodočnost, sodijo o njem danes drugače. Danes vidijo, da je bila le vna-njost slaba, a jedro dobro; da so se pač na površini penili umazani in sm radi ji vi valovi, da pa je bilo dno na dnu zdravo zrnje, iz katerega je že tedaj klilo — vsta-jenje. aKkor da je prišlo čudo iz nebes, so zavele preko naših poljan sveže, zdravine sape. Danes vidimo pred seboj-narod, kakoršen je v resnici: v zdravju in poštenju, z vsemi spodobnostmi za krepak polet — z velikim končnim ciljem pred seboj, s svojimi ideali. Zato proklinja sedaj čase svo^e zmote, ko je zaupal in veroval krivim prorokom, ko se je klal med seboj in ubijal samega sebe, ter pošilja prokletsvo na glave tistih, ki so ga zavajali v tako samubijalstvo. Narod naš ozdravija.. Proces zdravljenja še ni dovršen, ali razvija se z presenetljivo brzino. Zdravljenje pospešujejo uzor-ni zdravniki, možje, ki hite od kraja do kraja med narod, poživljajoč ga: ujedini se, kakor se je že ujedinila tvoja parlamentarna delegacija! Poslanci /ovejo narod ujedinjenju, a na veličastnih, impozantnih shodih jim izraža narod \ svojih resolucijah cnodušno hvalo z ravno na tem: da so se ujedinili. Ujedinjen narod z uje-dinjeno delegacijo in z velikim ciljem pred seboj: to je sinteza tistega zdravilnega procesa, tiste-gH preobrata, tistega prebujenja iz t mine zmot, in onemoglosti k jasni luči izpoznavanja potreb in pogojev za našo bodočnost! Danes moremo, pač vsi, tudi nekdanji najhujši skeptiki, vskti-jkati z Aškercem: Mi vstajamo! O tem govore tudi pojavi izven okvirja uašega naroda. Poslanec dr. Korošec je mogel na našem manifestacijskem zborovanju dne 30. maja govoriti o treh dobah heše deklaraeijske politike. V prvi so nap skušali pregovoriti j lepo in sladko besedo, da bi edne hali od te politike. V drugi, ki jo je poslanec Korošec označil, kot zlato dobo, se jej je odprla pot tu di v najvišje kroge. V tretji pr je prišel čas srditih napedov n groženj. Intonacijo je dal bivs minister za vnanjc stvari, gro; Czernin, s svojim znanim divjiir govorom. Drugorodni naši nas in ponosom vsklikati: Mi vstajamo! — pa moramo preko vseh strmin, ki nam bodo še zagrajale naše poti, ujedinjeni v nemajni Pomnožite svo|e znanje v naravoslovju. Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti frazne bolezni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. PiSite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 2.1 centov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo. MATH. PBZDIRj P. O. Box 772, City HaU Sta., New York, N. Y. Ne strašite se! Vaš denar je varen! Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostan« Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler — Vi zadržite mirno in n« rujaU soper našo državo. 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, m pripišejo h glavnici in »• tako s?pet obrestujejo. Pri naa bodete vedno dobro in nljndno postrežem po svojem rojaka. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj ^am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo ▼ najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnin*. Nai« bank* j« dapozitni urad s« zvezno poitno hranilnico, za m«,to Joliat, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Zdrnionih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $156,000. Rezervni sklad $360,000. J OSIT TEHKO SLOVENSKA GOSTILNA Chicago, Illinois 2236 S. Wood Street Se priporoča rojakom Slovencem In dobra pijača", to j« moj« geslo. Telefon: Oanal 893. obilen po«et. 'Dobra pottralba r Telefon: Canal 80 t Martin Ncmanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! i i \ !.V wvvvwv mogla povedati, kaj prav zadržuje v P^-vorila sva se le s tem, v položaj tak, da mo- Potem je začel pravi-I ti o načrtu. Treba je bilo spraviti kralja z družino v Chalons (r. Salon), ne da bi kdo kaj opazil. Od tam naprej bi bila pot tfkod Argonski gozd do Varennee-a, varna, ker bi jo zastraŽili huzar-ji Laucunskega regimenta, na cigar oficirje se je bilo zanesti. Blizu Varennesa pa stoji Boullč (r. Buje) s zvestimi polkL Glavna težava je seveda ta, kako zapustiti Pariz, ne da bi kdo kuj zapazil in prehitel toliko yettova konjenica ne bo mogla več dobiti voza. K temu morava pomoči. Govorili smo o stvari se to in ono. Reding je menil, da mora nas polk zasesti Tuilerije iA 9a-int-Martinska vrata tisto noč, ko bi se imel izvršiti begv Naš major pojde rad v nevarnost, da le kralj uide neopazen. Bilo je gotovo, da Lafayette, ki je ljubosumno stra-žil kralja, nikdar ne dopusti,- da bi Švicarji sami stražili grad. Treba bi bilo, spustiti se v boj, in pri tem bi bilo tudi kraljevo življenje v nevarnosti. Ko pa sva z Redingom videla, da ima Fersen že določen načrt, sva vprašala, v čem bi mogla po njegovem mnenju pomoči mid v*. Fersen je odgovori?, da bi morala midva zasesti z nekaterimi zanesljivimi možmi našega polka dve mesti: hišo blizu Saint-Mar-tinske mitnice, kjer bi pregledovali potni list, in neko hišo blizu Tuilerij. Nasi možje nc smejo biti v uniformi, marveč oblečeni kakor Pariški republikanci in oboroženi. Njih naloga je, da napravijo zmešnjavo, če bi pri Tuilpri-jah ali pri mitnici narodna hramba ne pustila voza skozi, alj.naj obrnejo pozornost straž na kako drugo kočijo, ali pa naj tu^di * si'o odprejo pot kraljevi, kočiji, Bila je preecj sitna naloga. Toda obljubila sva iu sklenila brž poiskati pripravnih prostorov.- Pri Samt-Martinskih vratih sem poz nal tik stanovanja velikega sod nika pivnico, ki se mi je zdela pripravna. Težje je bilo najti blizu Tuilerij kaj primernega. Končno sva se odločila za neko krčmo na vogalu Karuseljskege trga. Seveda so zahajali vanjo tudi narodni brambovci, a njena lega je bila še najpripravnejša .Potem sva se poslovila od Persena in obljubila, da bova kmalu pripravila, kar še manjka. Iz stotnije, ki je imela vojašnico v ulici Poissonniere (r. Poaso-njer), sva si izbrala vsak dvanajst krepkih in zanesljivih mož. Ne da bi jim natančneje povedala, za kaj gre, Ukazala sva jim, naj si kupijo pri starinarjih civilnih oblek. Potem sva peljala zdaj tega, zdaj onega, zdaj več hkratu v eno omenjenih pivnic in sva jih tako seznanila s pozorišČem, • *; Naznanila sva tedaj Fersenu, da sva pripravila, kar nama je bil naročil. A pretekli so ttfdni in čakala sva zastonj. "Zopet ne bo nič," rekel sem Redingu. "V določenem trenutku se kralj umakne v v čakajmo," je rekel Reding. "Pregrdo delajo z njim. Prisilijo ga k begu. Takšne ustave, kakor mu jo dajo, ne more sprejeti." Čakala sva torej, in prišel je maj in junij. Spomladi se je zelo zboljšalo stanje marquisa Valdo-uleurja. Zdravnik je rekel, da ni več nevarnosti, m mirno bivanje na deželi ga bo popolnoma ozdravilo. Marta ga je tedaj pregovorila, da je ubogal ta nasvet. Imeli so kako uro proč od Etampese (r. Etanpa) lepo, od gozdov obkroženo posestvo, čigar najemnika Menarda še niso bile okužile revilucijske ideje, tja je hotela Marta spraviti očeta in sestro, in oče je končno privolil. "Dokler nisem bolj pri moči, vendarle ne morem služiti svojemu kralju," je dejal. "Če pa res zopet ozdravim, nazaj pohitim v Pariz in morda se mi drugič po-srečo, da dam. življenje za sina svetega Ludovika." Zelo rad bi bil, če bi ga Reding in jaz spremljala ali vsaj eden od naju. Midva pa sva se opravičila, da ne moreva radi službene dolž nosti. "A kaj!" je rekel, jaz le ne vi- kraljev položaj ramo biti vsak dan pripravljeni braniti. To gtf je zadovoljilo in poslovila sva se. Pri tej priliki sem prvič govoril bolj prisrčno s vojo nevesto. Sicer sem jo videval od dneva najine zaroke skoro vsak dan, a nikdar ne same. 2daj, ko me je poljubila za slovo, sem le moral iz-pregovoriti ž njo nekaj ljubeznjjl-vih besedi, kakor se spodobi zaročencem. A niso mi hotele prav z naprej, da tala- Jezika ? **v*