Itftk, iMrlrk in solot.) in T Mmi- ,„,,1 l>r.'< |>.-iljanj i M || \ ,■ Mu H k. i, h| 1.1» . . 4 ., - ,, ,., .. trt M» . '.' .. M ,. |'»> pošli. I, ,„ Mo K) gl. - k. w n| M» . ft ,. - „ ,4 ,Mrt Ifla !( „ w» ,, ,,..liiitv" iuoi.r»vni>t».i uM itotUni trgu (Un ..Kit/.) hUim it IU Ihtnitnila: /... navailni ilu ->|0|>i li»U m rWi li kr , N Ii.il i-.ii.- I k. tjU. S kr. . •|>iMi.iiik..... Jej,, fm |.r...l, /.-> i.l. Ii ■ V !•• pU.Mtl kaltt (M.....mIJj ,x :io v. *» i»- im> Tr;i.'uj<>. naj M 1-l.t^ovi.ljn.t fr.iiikiij.-ju. Ht. 18- \' Mariboru 13. maja is(»s. Te6aJ i. Brzojavna vosi ..Slov. Narodu" V Ljubljani 11. maja. V tretjem razredu se je oddalo 163 glasov. Izvoljeni so narodnjaki gg. dr. Jan. lUcivvcis (122 glasov), BI. Verhovec (121 gl.), dr. Jan. Ahačič (116 gl.) Mili. Pakič (114 jrl.) Živili! Nasprotniki po ;5G do 49 glasov. ustrašijo najmanjšega neprijaznega mrmranja kterega svojih predstojnikov (poslanec lirolih: tu ni res!), da se že splašijo od vsake neprijazne gubice na njihovem Celil, da se tej stvari (poslanec Mu-lej: k reči!) tako trdovratno ustavljajo. Tega si ne morem drugače tolmačiti nego s tem, da se jim zdi, da v vladnih naredhah ni prave resnohe; kajti ni mogoče, da hi se sicer moglo tako protiviti jasnim postavam, jasnim ukazom. Da pa uradnik v vladnem postopanji ne vidi dovolj resnobe, to je leliko razumeti. Ce se vladi, kakor se ji oznani kaka napaka te vrste oprta na gotove dogodhe in trdne priče, niti vredno ne zdi, da bi se sama prepričala, ali so te napaki; res ali ne; če seji samo s tem zdi vse opravljeno, da popraša kakšnega uradnega, glavarja, morda ravno tistega, pod čegar ščitom nepostavnost, preziranje ukazov (oho, oho!) nahajajo hrambo . . . Prvosednik: gospod poslanec, moram vam besedo presekati, če. boste v taeem glasu nadaljevali. O nepostavnosti pri naši vladi ni govora . . . Poslanec Svetce: po moje je nepostavnost. Prvosednik: prosim, da mi ne Bezate v besedo, kedar jaz govorim. Crtanje uradniškega staini v tem načinu je čisto neprimerno in se z dostojnostjo te zbornice ne sklada; visokočasfni stan uradnikov tega res ni zaslužil. Jaz vas ne pokličem k redu, toda ti', na meji tiste črte stojite, na kteri se mora oglasiti klicanje k lvdn. Prosim, gospod poslanec, govorite dalje! Poslanec Svetce: kakor zastopnik dežele in tudikakor zvest podložnik presvitlega cesarja si štejem za dolžnost , resnico odkrito povedati, in nič me ne bode ustavljalo (dobro !j, odgrinjati krivde (Missgriffe), ktere najdem*). 1'rvosednik: Dokazane dogodbe se sinejo na ravnost povedati« Toda splošnega, nedokazanega očitanja o iicpostavnosti in posmehovanja celemu stanu jaz, kakor deželni poglavar, ne morem dopuščati. (Dobro! na desnici, gibanje in besede nezadovoljnosti v sredini.) Poslanec Svelec: po moji je vse nepostavno, kar se ne godi po jasnih razglašenih postavskib ukazih, in da je. to resnica, to sem v tej slavni zbornici že' dokazal. Slavna vlada je sama tega mnogo pritegnila in priznala. Da se pa ona ravno danes pri " odgovoru moji iutcrpn lici ji v dogodke, ktere sem omeni! iu kteri se smeh), da EO ze . . , , . , . . ne opirajo samo na to, da se le pripovedujejo, ampak kteri so mi ♦) BO, decembru lHGij ni bilo ie postave od '.»l. de<\ 1HH7, v kteri itojl Imenitni S m, I m ■ , . i . - • i. lit. i . .»i .. . n ., . 1 . • ' I zna 11 nekoliko iz lastne sknsne, nekoliko iz ust nioiih pniate lev A vendar jo lulo tedaj nepravilno ni nenaravno vedno prositi trohico pravice mntcrnoimi , ' ' J " ./ J joziku. Zdaj io idi nokterim političnim politikarjem dunajskim, kakor 10 Itmuje „Frem- in tovaršev, nekoliko iz drugih gotovih ust, neče spuščati, teg.a denbl." kaj taeega eelo pravilno in naravno, in kaj druaega nepravilno in nenaravno. Ka-, |1Q momil razumeti, in zato sem iz lega sodbo naredil, da kaze, kor »lišimo, so nuprosili ti politikaiji nektere islerske rodoljube, da bi istorski nulo- . ljubi prosili državni /.bor, naj bi jim ta izprosil, da bi so v 1 '»/.enaki gimnailji o/.ir j kakor 1)1 V.R(li ICS limiijkalo potrebne, resnobe. Ko bi vlada V le emnl tudi na Slovane. Vrcdn. flllici hotela postopali, ill ko bi o teh Zadevah hotelil 1'CSIlicO ZVe-. **) 29. dec. 1860 ni se veljalo to breeglavje in bre/.nožje vrednikom slov. Časnikov in--- tako imenovanim mladim Slovencem! Vredn. I •) Za Boga, on je imel pravi Vredn, Spomini in dokazi i/ bližnjo minulosti, Bilo je 18G(>. leta 29. decembra, ko je grosupeljskega Županstva prošnja, da bi mu c. k. okrajna gosposka dopisovala v slovenskem jeziku, bila v kranjskem deželnem zboru na vrsti. Oglasil seje bil g. poslanec L. Svetec, rekoč: „Jaz bodem prosil, da smem tudi nekoliko besed spregovoriti v priporočilo (te prošnje). Zares mora biti v naših razmerah nekaj nepravilnega (alniorin), nekaj nenarnvskcgfl, da se mora zmerom prositi za take reči, ktere bi se imele razumeti same ob sebi*], kajti ktera stvar more biti bolj naravna, nego da se z ljudmi govori V tistem jeziku, kterega znajo! Da je v ustnem razgovoru primeren samo tisti jezik, kterega stranka razumi, o tem smo precej vsi enake sodbe; ali kar se tiče pismenega razgovora, o ti ai jc do zdaj precej različnih misli. Toda jaz vprašani: ali ima pismeni razgovor drug namen, nego ustni razgovor? Ali pisanje ni namestnik ustne besede? Gotovo bi se reklo, da je neumno, da nima niti glave niti nog, ako bi kdo hotel s stranko govoriti V jeziku, katerega ona ne razumi. Ker ima pa pismeni razgovor ravno tisti namen in je samo namestnik ustne besede, tedaj je gotovo enako neumno, enako brez glave in nog**), ako bi kdo v pismenem razgovoru rabil nerazumen jezik. Vzrok, zakaj so pri nna tisti, ki gospodujejo po nradovih, do zdaj se tako protivne kazali naravnemu ravnanju, nahajam največ v tožljivosti (Oomodi-tiit) teh mož, pa tudi v nekaki vpornosti proti narodnemu prizadevanju". „Tožljivost jih je. mnogo izmed njih odvračala, da se niso jezika na tanko naučili. Pa jaz vendar mislim, da ti uradniki svoje koristi, svoje tožljivosti ne bi smeli više ceniti, nego koristi tistih ljudi, za ktere so prav za prav postavljeni. Kar se tiče vpornosti, moram se res čuditi, da naši uradniki, kteri so sicer tako krotki (prvosednik zabrenčf s zvončkom, Potovanje po junaki dolini. Čeravno niso priljubljena dolga sprehajališča v poletni vročini, smo se vendar trije tovarši sešli, ki smo se podali vkljtib BOparici in pripeku solnč-nib žarkov sko/ lopo savinsko dolino in črez prekrasne divine višine šolčpuš-kih planin na Koroško. Opisovanje teb vilinili bivališč prepuščam bolj vajenemu peresu , ki /na naravine vtiske v čutečo dušo tudi živo izraziti iu doinišlijio buditi. Že seje začelo mračiti, ko dospenio v železno Kapljo, prav čeden trg; ožina strmega skalovja ga stiska, da šteje samo po dolgem kakih 100 hiš: k sreči smo našli nekega znanega domorodca, ki nas polje v bralno društvo ali čitalnico. Veselilo nas je neizmerno toliko slovenskih časnikov v roke dobiti, posebno ker se nismo muljali le sreče na Koroškem; še bolj nas je pa veselilo videti, da se tudi tukaj širi narodni duh. Ka/govaijali smo b6 po raznih slov. društvih, slov. časnikih iu konečnu o zadnji volit vi v Vel-kovcu. Pravil je svedok one volitve, kako so /hirali ali bolje lovili nasprotniki volivce, da bi jih za svoje kandidate spregovorili; nek kmet se je branil stopiti v nevarne zanjke, iu ko ga prašajo, zakaj jih noče poslušati, kratko se odreže: ker imamo Slovenci premalo dolga ušesa. Polna luna sije zibala nad razgreto glavo, ko se je razšlo radoBtno društvo. 1'renočivši pri gostoljubnem g. K., je bila prva skrb, z mrzlo vodo, kakor jo imajo le v Kaplji, regulirati krvotok. Po veselem društvu pač rada glava buli in temu razlogu pripisujem da se nam niso kazale okoljščine iu / njimi razmere bIov. naroda v ravno tisti prijazni obliki. Na poti iz Železne Kaplje v Dohrlovos smo videli koroške vinograde, ki so ravno tedaj najlepše zeleneli. Oni preže na severni strani Sitarevosi na-Bproti in rode rudečo, nekaj kislo kapljico, ki je pa jako zdrava. Avstrijski poslanec, knjez Koci, gaje celo priporočal španskemu kralju Filipu, kojega Že 10 let na neznani bolesti hirajočega si nobeden zdravnik ni več upal ozdraviti, in po starcu — tako se pravi vinu - se vrne tek in s tokom zdravje. Vendar niso ponosni SiUučiiui, siečni posestniki žlahtne kapljice, ktero imenitnim gostom iz Deloven prodajajo po tisti ceni. po kteri se dobiva štajerska timveč vdajo se mnogokrat vlastno škodo volji svojih sosedov. Ko pripešemo v Dohrlovos, prva naša skrb je bila poiskati zelenega kazalca, zatorej naravilOBl k crk\i, ker navadno je blizu crkve gostilnioa. Posušena grla nam niso pustila veliko se razglejati; še le potem smo zagledali veliko množico ljudi, ko smo spraznjone kupice spet iz rok spustili. Čudilo nas je, da so ljudje v teli krajih ze dopoldne vrlo marljivi pri steklenici. Na vprašanje mojega, prijatelja . ali jo kak shod, odgovori nek razcapan postopač, kojemu se je na licu poznalo, da je prišel ob hišo iu imetje , da je navada čakati v taborni na opravilu. doČM da gospod svoje ptice nakrmi. Nisem sicer razumel pomena teb besed, pa vendar 86 nisem spuščal v natančnejši razgovor; kajti misliti se je, da je hotel kumu naeikovati. Ko bi nas ne bili branili temni oblaki ni grozovita ploha, bi nadaljevali pot; kajti nespretno smo so dolgočasili. „PfeŠO" smo prešteli od prva do zadnje črke. 0680 3) Dovoljeni so bili odgovorni naj vrti uredi za kraljestvo Češko ali odgovorno niinisterstvo. 4) Združenje Češke. Moravske in Šleskc. 5) Svoboda tiska. 6) Svoboda osebe. 7) Narodna straža. B) Svobodna in neobmejena pravica k tiriatvam (peticijam), k združevanji in vstanovljenji društev. Kazim tega se zuliteva sedaj pravica, ktero je »bor naš noter do leta IH4S imel, namreč pravico, davke dovolj.-vati ali nedoToljeratl, in pravico dovoljevati novince (rekrute). Le s temi pravicami se gadovo)! narod Ceski. Cim dalje se mu bode to odrekavalo, tim bolje poraste i.p..z;cija. Ministri in sisteme umirajo, narod Češki pa ne, iu zato si gotovo pribori pravice svoje. Berete vsaki čas kaki novi ukaz »liberalnosti" ministerstva ,.iz ljudstva". Morem Vas zagotoviti, da se 0 ničem ne briga doktorska ta vlada tako goreče kakor 0 nas Čehih in hoče nas, Ime.s ali no.'es prepričati q izvrstnosti g 1(1 s tem, da preganja narod Ceski neprenehoma s pravdami zarad podšunto-vanja, rasialbe tega ali onega, zarad podpibovanja itd. itd. Liberalni privrženci liberalnega tega regima imajo zdaj preiskavo s temi, kteri so napravili Herbstu mačično, najprej za to, da jo jedenkrat imenoval narod Ceski drhal"; jih je vendar le peščica. Dalje je nekoliko mladih ljudi V preiskavi zato, da so imeli izpiske iz „Plača korone češke', ktera knjižica je pri nas prepovedana. Potem imajo pravde: „Narodni listyw, „Narodni Pokrok", (ta zavolj hudodelstva razžaljenja .legovega Veličestva; \ re.lnik in lastnik slabila poklicana BO. aprila k vradu na predhodečo preiskavo); ,.lllas"; ,.1'osel z Prah)'1; „Rudivoj" ,.1'olitik" in konečno ..Svoboda-' (ta jih ima na jedenkrat cel tucet). Razun tega se še nekaj pripravlja proti zastopništvom okrajnim in proti občinam, ktere protisloveče proti novim davkom nočejo plačati nego kar je dovolil pravi zbor Ceski. kakor je to pri nas bilo. S tega vidite, da je pri nas boj na življenje in smrt : mi ne popustimo, Namesto jednoga urednika, kterega zaprti , priglasi se jih deset novih. Mi ne popustimo, imamo Vam 5 milijonov založne vojske. Za niinisterstvom sedajnini stoji .neodvisno" novinarstvo nemško, ktero na leto potrebuje 560,000 gl. plače in plačani uradniki. Vganite tedaj, kdo zmaga? Iz Peterburga. [Daljo.] Borj važna, čeravno kratka, bo ona, ki bo peljala iz Kovna v I.ibau. Ta železnica tisto stranko, ktere geslo je: vse za tujstvo, a nič za Rusijo, naj bolj peče. Ta stranka, ki je imela, dokler ni bilo zemstev, glede železnic, naj več upliva, je skrbela za to, tla se železnice ne delajo; ako to ni bilo mogoče, pa saj za to, da dobiček tujcem v roko pride. Že od nekdaj SO rekli vsi, ki naše kupčijske zadeve poznajo: v I.ibau se mora železnica narediti, pred ko se da. I.ibau in \Yindau sta edina vsili severnih naših pristanov, ki po zimi ne zamrzneta. Libmi ima tudi to prednost, da ladje v njegovi pristan lehko zahajaj 0, veliko laže, kakor v plitvi iu nevarni rigajski zaliv. V lihauskem pristanu je voda 18 čevljev globoka; v rigajskem je bolj plitva na nekterili mestih. Naša dvorna nemška stranka, ktero japica zapadnjak kulturno stranko v Rusiji imenuje, jo je tako obračala, tla se je napravila železnica iz Kovna v Fydku-nen, na pruski meji. in od tod v Kiinigsherg-Pillaii na Pruskem. Iz Kovna v I.ibau je 260 vrst, iz Kovna v Konigsberg 270. To je očevidni dokaz za to. kar sem rekel. Nasledki tega strategoma se že vidijo: kupčija v Peter-burgu in Kigi hira, v Kiinigsbergu se povzdiguje. To so vse naše novine, ki so za narodno stvar poganjajo, že pred prerokovale, pa zastonj; obveljala je Valujeva (sina nemške matere), Atllerbergova in MavemlorlVova. Toda naše novine niso vtihnile. Borile so se. dokler so zmagale. Naj več slave v tej borbi so si pridobilo „Moskovskija Vjedomosti", Ostaja mi še, da omenim treh železnic na jugu. Dve se hote, brž ko ne, že letos začeli delali, Razumeva se. da prostor meti Voronezoin in (iruševskini ne more ostati brez železnice. Nekaj časa se je celo govorilo, da je g. Poljakov s svojim vrlini društvom grajenje železnice iz Voronuža v (Jruševsk že prevzel. Druge dve ste: iz. .lelizavctgrada v Nikolajev, in iz .lokatai inodava v Krim. Te dve se morate precej narediti, ko bo tista iz llalte v Harkov dodelana. Baltajsko-odesko že zdaj nomore kaj žitu. ki ga ima speljnvati v Odeso. Kaj še le ho, kadar bo dohajala pšenica po Krnsko -kijevski iu llarkov-baltajski železnici iz takih krajev, od kod a t' je tloztlaj v Odeso še ni bilo. Pa to ni vse, kar važnost teb železnic povzdiguje, V Nikolajevi! so veliki arsenali; tukaj se gradi naše črnoinorsko hrodovje. Nikolajev je taka trdnjava, da zapadna flota v krimskom ratu ni upala si podstopili se je. V Nikolajev že zdaj mnogo ladij hodi žito nakladat, Jekatarinosln\ sko - kriiusk; železnica bi imela na obe strani dosti vožnje. Na jug bi prevažala žito, na sever krimsko sol. ktere že zdaj na iniljoue pudov gre v notranjo Rusijo. To bi bile do malega naše železnice, ki so že gotove, ki se delajo iu ki se imajo brž začeti delati. 1'oravuo dozdaj delo ni šlo iz pod rok. kakor hi bilo imelo, se vendar priznati mora. tla bolj hitro napreduje, ko v zapadni Evropi. Pomislite, kakušnje so pri nas daljave. Iz. Peterburga v VariaVO je tako daleč, ko iz Deča v Pariz, iz. Moskve do južnih bregov krimskih tako daleč, kakor iz. Peča v Btokbolm. (K. p.) Politični razgled. Zbornica poslancev jo besedovaln o pogodbi z ogrskim niiui- sterstvom, naj se oskrbljuje s..Ino samot rije. Sprejel se je vladin predlog, da se zniža cona belo soli za gbk; in da se odsihmal no hode več prodajala živinska sol. Slednjemu se je mnogo govornikov kmetijstvu iu živinoreji na korist nstavljalo, toda zastonj. Turaj je tudi tukaj zmagala trd volja ogrska. Dr. Brestel je namreč za početka hotel znižati ceno bele in živinske soli. Plener je izničil \ ustavno obravnavo predlog o znižanji in kar mogoče jednovrstneiu vie.ljeiiji železniških tarifo V, V seji od 7. t. m. s. je hesedovalo 0 svobodnem od\et ništv n. Odvetniško vežbaiije ima Tlet trajati (iosposka zbornica jo sprejela postavo o uredbi političnih opravilih uradnih Pri ministru dr. Giskri so se posvetovali dr/, poslanci iz Češke, ministri, ki so (di jednom češkega zbora poslanci iu deželni odbor razun narodnega dr. Riegerja in tir. Sladkovskija, kako bi se razdelila Ceskn i polit. ura.le. 89 jih mislijo napraviti. Postavo o ravnopravnosti jezi-Lo\ na Češkem hočejo odpraviti. Demokratična društva dunajska so se izrekla proti vladnim finančnim predlogom. Vlada se hoče teh društev zdaj neki znebili. Pri polj. cijskem ministerstvu se napravljajo neka životopisnn razglasila, ki hi imela zadeti in ob zaupanje spraviti dosedanje kolovodje teh društev, Prav ustavno to' Nov zločin velike izdaje je iznašla „N. Fr. Pr.1' vele, tla hi bilo toliko da ne veliko izdajstvo, ko bi se hotel zdaj kilo z Reiistom puliti. Slo^a je zdaj najbolj potrebna. S kom in proti komu'.'' V dobro i/vestnih krogih se pripoveduje, da bo naj bolj leva levica ogrskega zbora v kratkem nasvetovala, da se ima ogrska vlada v zatožni stan tleti, ker je bila razguala demokratična shodišča. Ogrska vlada je zavkazala brzojavnijskim uradnikom v Hrvaški in Slavoniji, da se imajo v ;i mescih magjarskega jezika naučiti ali pa kopita pobrati. Politična jedno t a Nemčije, ktero hočejo nemški narodni liberalci v colnem parlamentu po adresi pruskemu kralju priporočati, se menila ne bo izrekla, ker se jej protivijo ne le jiižnonemški poslanci, ampak tudi pruski konservativci. „t'onst.'' pristavlja: Upajmo, tla bo modra zvezina vlada in previdnost večine odstranila to priliko novim zapletkam. „Const." pripoveduje, da bo govor cesarja Napoleona vOrleanu miroljuben, čo bo cesar sploh še govoril. Isti list pravi, tla ni vojski nobenega vzroka, će ne bo Pruska kaj nagajala. Miru jo treba Angliji, Itusiji, Avstriji iu Italiji. Časopisi pripovedujejo, da je francozki konzul v Tu nisu stopil i/ vsake zveze zondotno vlado. Francozka vlada bo svoje podložnike krepko branila. Od turške moje se sliši, da je turški poveljnik Osman Paša v velikih zadregah. Iz Carigrada tirjajo denarja od njega; on pa nima niti poguma niti dostojno sile, da bi si iztirjal denar (izvanreden davek) z obroženo roko. Nevolja med njegovimi vojaki je velika; vojaki ne dobivajo nobene plače, so raztrgani iu bosi; torej plenijo po cestah. Turki se neki boje, da bi Avstrija ne poslala posade v Bosno. „Politiki*' se piše iz Peterburga: Šuntarska politika bar. Beusta poljskih in rusinskih krajih galiških ne moro ne peterbnrški vladi, no ruskemu občinstvu po godi biti. Zatoraj ne dobi grol Stackclberg, ki je imenovan zn ruskega poslanca v Parizu, še tako hitro svojega naslednika nalJunaji. Ruska želi, tla bi Avstrija dosedajuega svojega poslanca Revertera nadoine-tila z bolj obljubljeno osebo. Velike vlasti se pogovarjajo o jednakom pismu, kterega hočejo poslati vladi v 11 uk ar eš t o. Odpuščenje ministra Rratiano se bo na vsaki način tirjalo od knjeza Karlna. Ko bi hotele velevlasti le vsaka pred svojim pragom pometati. Johnsonova pravda zdaj hitreje napreduje in vsaka nova obravnava bolj kaže, da bo Johnson obsojen. V senatu ne šteje J. več, kakor 1 1 privržencev, moral bi jih pa imeti 111. ko bi hotel obsodbi oditi. Vsi senatorji raznu II imajo J. za sleparja, ki jo občemu blagostanju nevaren. Ptujska čitalnica bode imela M. t. ni. v svojih sobah glavno skupščino; načrt je: sporočilo ravnatelja o družhini delavnosti v preteklem letu. Bporočilo blagajnika, volitev novega odbora, nasveti posameznih udov, — po skupščini občni obed, na večer pa veselica. Javne dražbe 1> maja. Kranjsko, prest. III. izv. S. Mazinkovo pos. pri okr. ur. v Ljubljani. III. izv. d. Terčelovo pos. pri okr. ur. v Vipavi zar. 7r>."> gl., cena 9436 gld. Štajersko. I. izv. dražba Flucher-ovih posestev urb. št. II iu gor. štev. ll a.l Platzerhof cena 8211 gl, iu urb. št. 477/,u l"'i st. Jakopu cena 660 gl. pri okr. ur. v Mariboru. Koroško. I. izv. d. kovačevo pos. v Rreznici pri okr. ur. v Pliberkii zar. 210 gl., cena 1100 gl. I. izv. d. Jiirja Rošenaiiora sp. Rergorja v malem St. Vidu zem. kn. fol. 14 St. Oeorgen pri okr. ur. v Velkovcu zar. 105 gl. cena 2476 gl. i!7. n. I I. m a j a. Kranjsko. I. izv. dražba Selan-ovega posestva pop. št. 949/XVIII pri dež. soilniji; cena 1177 gl. 80 kr. I. izv. S. Vajntingerovo posestvo dom. št. 20 gor. št. h, 26, 27, 28pri okr. ur. v Novoinestu; cena 1900 gl. Štajersko, izv. d. Dobnikovo pos. urb. št. (17 atl Seitz pri okr. m v Konjicah zar. !I7 gl. !>0 n., cena 1105 gl. Koroško. I. iz.v. d. Itamuševo posestvo (pri Jelenu) pri okr. ur. 1 Velikovcu zar. 8!) gl. 47% n. cena 8082 gl. lio n. Štajersko. Izv. d. Tiirnorovo posestvo urb. št. 12 ad Augustinei-giilt llolieiunauthen pri okr. ur. v Maronbergii zar. 40 gl. 96 n., OOlia 2200 gl. LUtniea vrednlitv«, Boinkoveo. Prav priirona hvala; pisma »prta, dan« ne v.,' mogoče; Vrabcu zdravju in pozdrav. - Goip, kapi. Tur. v Br.: Dopisa kakor*.'" je, m moreta Utkati, čo ipiiete mirnega liroi napada na projinega, prav rudi.__č—* Z. Piimenol - P. č. g. domolj. ki so nam dopisov ubetali. pa jim nismo mogli zavoljo pomank. 6aia „Slov. narod" bu vam priporočal - X+Y. No kažu; brez Minere, - J. os. Kako si tolmačimo molftanjo? - (i. Doroi, Vrt .. o; Roma pesmi ni so s« pol. du»i>. — li Malinrrie. v N. m. 1'ribndiiič I V rumu tednu bo luško kaj! I>tiu:ij«lia lior/a od H. maja. ■>*'» metalike 50 II. - kr Kreditna akcijo 18 II. - ki. •r'"u motallke« oliresli v maji in nov. !I7 II. London lili II. BO kr. 5% narod, posojilu 03 fl. Ofi kr. Brobro 111 ti, 7h kr 1800 dri, posojilo ho il. 70 kr. Cekini fl, Akcijo narod. banku 00 II. '2 kr. " Izd'tlolj in odgovorni »rudnik Anion Tomšič I.imtuiki: Dr. Jože \ omi jat. In dni|;i 'I i Kur l.illianl .lan/ii deti, jaz bi gospodu prvosedniku deželne sodbe mogel dokazati, da to ni resnično, kakor je on danes podučil gospoda e. k. namestnika". Fiat applicatio! Narodno gospodarstvo. Kupčij I ki i u obrtni j tU* zbornice. Vsaka zbornica sc razdeli v kupčijski in v obrtnijski oddelek; člani ko pravi ali pa člani dopisniki. Travi elani se volijo na (i let; po preteklih :i letih odstopi polovica članov. Volilno pravico imajo: vsi oni kupci in obrtniki, ki vživajo vse državljanske pravice in se v okrajini, za ktero se voli, samostalno ali kot javni družabniki pečajo s kupčijo, obrtnijo ali rudarijo; potem one osobe, kteri kot predstojniki ali ravnatelji vodijo kupčijska ali obrtnijska početja na delnice, ako imenovana početja plačujejo toliko pridobnine, kolikor je je za volilno pravico potreba. Ta pridobnina ima pri velikih trgovcih in obrtnikih po postavi znašati naj manj 100 gl. na leto; kupčijsko ministerstvo bo določevalo po zaslišanji dotičnih zbornic visočino za volilno pravico potrebne pridobnine drugih kupčevalcev in obrtnikov; vsakako pa zadostuje tudi za kupčijske in obrtnijske zbornice plačevanje davka, ktero daje volilno pravico za deželni zbor. Pravi člani kupčijskih zbornic morejo biti one osebo kupčijskega in obrtnijskega stanu, ktero so: 1. avstrijski državljani, in imajo vsaj 3 leta vso potrebščine volilnega prava, in 2. imajo svoja narodna bivališča v zbornični okrajini. Pravi člani kupčijske in obrtnijske zbornice tržaške smejo biti tudi Neavstrijanci, ako imajo vse druge lastnosti, ktere dajejo volilno pravico. Voliti in voljeni biti no morejo: Vse osebe, ki po obstoječih postavah no smejo voliti in voljeni biti v srenjski zastop. Volitev jo javna, 0 voljenem, ki se v 8 dneh ni volitvi odrekel, velja, da je volitev sprejel. Vsaka zbornica si voli prvomestnika, ki je postavni zastopnik zbornični in njeni izvršivni organ, potem drugomeslnika. So-stavljavna in pisarijska opravila opravljajo strokovnjaki, ki niso zbornični člani. Zbornične seje so redne ali izvanredne. Zbornice javno obravnavajo. Naše kupčijsko hrodovje je imelo 1. 1867. ton (bačev) raorn. oseb 507 ladij dolge vožnje, 220,033 5.523 167 velikih obrežnih brodov . 1(1,981 965 2250 malih „ . 33,401 7,132 1372 ribiških bark .... 3,570 2,970 2,710 9,820 7012 ladij....... . 281,101 25,910 razun teh 74 parobrodev .... . 84.968 2.072 , moči za 14,350 konj. Koliko so nas vojske slednjih 15 let veljale, (Josp. Leroy-Heaulieu je izračunil in razglasil v časopisu „Itevue Nationale", koliko ljudi iu denarja nam je politika in diplomacija slednjih 15 let v starem in novem svetu pogubila. Stoti so ljudje, ki so pred sovražnikom smrt storili, ali med vojsko na kaki bolezni v mrl i: Krimska vojska j 1 pogubila 784,991 judi, 8,500 Laška ,. „ » 45,000 „ 1,500 Schl. list. „ „ 3,000 180 Sov. amer. „ ,, n 28 l,ooo n 23,500 Juž, amer. „ „ » 519,000 n 11,500 Leta 1866. „ „ n 45,000 )! 1,050 manju vojske so pogubile 05,000 P 1,000 milj frankov I) o \) i s i, Iz Primorskega. 5. maja. (L' osse rvat ore Tri ost ino pa njegov ljubljanski dopisnik). Neki gospod, kterega bi „Slovenskomu Narodu" znal prav natanko opisati, je poslal tržaškemu „Osservatoru", ofici- Iz tega lista srkajo Dobrolčani dušno brano; kar „Preša" pove, to jim velja, kakor da bi bilo s trto privezano; Ilog ne daj, da bi bil drugih misli, kakor je gospoda, ki zajema svojo politično modrost iz inseratov iu anons cenjenega velikana ; hitro te štujejo za panslavista, črnuseljna in kaj še. Sploh se nam je zdelo, da se šopiri nemš-a. Hoje se grde poti, poiščemo po nevihti drugo krčmo. Vrag si vedi, da sc nismo mogli znebiti pošasti. Tuli tukaj nam jo prežala po vseh mizah „Preša" nasproti; o slovenskem časopisu niti sluha niti duha; k večem si ga še naročuje verni privrženec Luj-sovega načela, ki čaka na priliko, kakor lesica na kuro. Vendar nas to ni plašilo, da bi ne nagovorili po slovenski noiOČO gospodo ; misli si našo radost — bili smo med Slovenci, med domorodci! Veliko smo zvedeli o krivih zapletkah zoper ondotne slov. domorodce, o nemškovanji po šolah; toda, ker nismo imeli prilike dalje v onih krajih ostati, da bi vse na tanko po-zvedeli, molčim šo o tem, kar se nam jo tajnega povedalo; kajti znano nam je , da ne cveto spomladanske rožice vrednikom opozicijonalnih časnikov. Pravili so nam tudi, da jo bilo nekdaj društvo v Dobrlevasi, ki se jo vadilo v petji slov. pesmi. Namesto vaj v slovenskem petji so se Dobrolčanom bolj priljubilo vaje v nemških igrah. Odkar je g. Č. zapustil ta kraj, _ žalostna nam majka. — Vidši našo nevoljo, razodeli so nam, da okolica ni tako nemarna. Zato nam jc bilo prav ugodno povabilo h klopinskemu jezeru, kjer se shaja ob nedeljah mlado in staro, kmet in gospod, narodnjaci in zaspanci. Drugo jutro jo bila ravno nedelja; kar hitro po kosilu so odpravimo gledat čuda klopinskcga jezera. Krasota okolice, daljni razgled po zelenili je ln em u primorskemu listu dopis, ki ga je rečeni časnik 4. maja priobčil. Dopisnik govori o nasprotnih dveh ljubljanskih strankah, o njenih pripravah iu agitacijah za volitev v mestni odbor, graja se ve da slovensko-na-rodno stranko in zlasti časnike .Novice", „Danico", „Triglav" in „Slovenski Narod", da podpirajo in širijo upliv narodne ljubljanske stranke. Kes, daje „Osservatore", kakor sploh sleherni oficijelni list le malo malo razširjen in zlasti prebivalci slovenskih pokrajin (neglede na razne stranke) ga ne bero, ne naročajo. V Ljubljano javalne priroma kak iztis; k večem ga nemška kazina in oni gospod dopisnik pri deželni vladi dobivata. Dopis bi potem takem ne imel dosti veljave. Ker pa je pri nekterih primorskih Slovencih, ki tudi ljubljanske politično razmere in slovensko časnike poznajo, zbudil nekoliko nejevoljo s svojimi ostudnimi izrazi, ga tudi jaz nisem mogel prezreti, tem manj ker se „Osservatorov" ljubljanski dopisnik posebno huduje nad Slovenskim Narodom. Pri vsem svojem praznem besedovanji se mi pa vendar tudi zato važen zdi, ker vladni služabnik v vladnem listu z grdimi besedami hujska na narodno ljubljansko stranko in na gibanje iu delovanje našega naroda sploh, ki so ravno v slovenskih listih izrazuje. Slovenski narod in narodna ljubljanska stranka naj si to dobro zapomnita. Pred ko ne vredništvo „Slov. Narod-a" tudi ne dobiva ninogolistnega dnevnika „L' osservatore Triestinu", zato jaz odgovorim osservator. dopisniku, da ne bo mislil, da nam propoldevnim Slovencem ni nič mar, kako njegovo tumpasto pero nas pred Italijani črni iu obrekuje. Ne bom se ž njim prepiral, da je slovensko stranko imenoval „staro-kopitno", ki se slednjemu napredku ustavlja! Veni, da se še ne zaveda, kaj je pisal. Dunajski list „Wandorer" je zadnjič o stranki ministerstv u nasprotni govore naravnost rekel: Tako zvani nemški liberalci se jako motijo, ko slednjega psujejo starokopitneža ali renkerjonarja, ki ne trobi v njih kozji rog. Dopisnika hi pa le poprašal: Ali na slovenski narodni strani stoje tisti možje, ki so pred cesarsko diplomo, pred letom 1800 branili in zastopali občni absolutizem. Ali morebiti narodna stranka, pri vsaki priliki policijo na pomoč kliče V Ali morebiti narodna stranka pri volitvah v mostni odbor in deželni zbor žuga in proti e. kr. uradnikom z vragom iu peklom, če ne bodo zanjo glasovali? Ali je narodna stranka le jednega uradnika odstavila, ki bi bil iz prostega prepričanja nasproti glasoval? L'e se jo g. dopisnik z ljubljanskimi in sploh z narodnimi razmerami in željami vsaj nekoliko seznanil, odkar v slovenskom središči biva, mi bo na zastavljena iu druga enaka prašanja znal odgovoriti. Jo li odkritosrčen in prav moškega značaja, rudečica ga more politi! Prišodši iz laškega Vidma (v ktero vrsto so ga neki šteli ondešni Italijani? ali med liberalce ali med reakcijonarje!) je prineseljv Ljubljano neko čudno italijansko olikanost, ki ho, čudom se čudite, kaže v sledečih besedah: Slovenska ali starokopitna stranka tudi ne miruje, ampak razklenila jo svoje ljudsko zapeljivce, če razžaljivo „sguinzaglia i soui arrullapopoli" posloveniti smemo. Ko se bi ne spominjal žalostnih naših razmer, tužne dobe, v kteri se Slovani k steni pritiskajo, — ko bi se pravim ne spominjal one žalostne, ker neuspešne tožbe češkega narodnjaka Prauiierjiv, očitno bi pozval dotične ljubljanske narodnjake, da ostudnemu dopisnim tožbo napravijo. Ne mislite, da je ta olikani italijanski gospod rečene besede le v šali zapisal. S potuislikoin iu prevdurkom jih jo zastavil, kar tudi njogov pristav-Ijeni stavek spričuje: „— Fin 0]ui nulla a bbiamo a ridere. —u t ■ 11 j 11 s i se mu, pravi na drugem mestu, sirovost slovenskih časnikov; posebno (specjalmente) ostuden in sirov pa je „Slovensky (!) Narod." freha ga je le pogledati (polog drugih listov), kajti vsak list kaže, kako so tiskove svobodo poslužujejo nektori vsiljeni voditelji občnega mnenja, da je spačijo in zapeljujejo in potem ž njo dosežejo svoje črne — prekanjene namene. Tu se je iz nova zgodila, kar se po vseh straneh prepotrpežljivim Slovencem dan na dan godi. Ljudje — možiceljni sodijo o nas, ki ne poznajo naših razmer, ki ne vidijo in nočejo videti naših potreb, ki ne čutijo naših želja, ki nas ne razumije - še besedice slovenski ne znajo! Kako se drzne „Ossorvatorov" dopisnu pred svetom grajati slovenske liste, kterhn še naslova ne razume?! Ali on res misli, da je to vse gola resnica, kar nam sovražna Laibacberica in njene tetke podtikajo. Zapomni si naj kratkovidni in nevedni dopisnik, da se iz kalnega potoka no zajema čista voda! Oospod dopisnik misli tu s svojo italijansko površnostjo pa s praznimi ———n..........■■■■■»■■«■■—u»m«wi i nm«—imun——— livadah in (modrem jezeru somtrtje sončno žarke z bliskom od mirnih valov na nemirno medočje vračajoče, vse nas je jako zanimivalo in naše pričakovanje prekosilo. Ljudi ju bilo , da je kar mrgolelo. Nokteri so se zibali po čolničih, drugo so vabile vodne vile v njene povodne gradove, ali pa morebiti radovednost zvedeti kaj o starodavnem mestu Klopinja , ktero so je po pravljici potopilo v globinah ; ples iu petje se je vrstilo. Kako globoko vendar sega slovensko petje , znana pesem ! Kjer so sladke pesmico pojd Tam ljudje se hrabri najdejo. Med pevci zagledamo povabilce prejšnega večera, ki so nam prijazno prostor ponudili. Prijetnejšega večera še nismo doživeli. Mnogo se je govorilo o zadevah in potrebah slov. ljudstva in napivalo korenjakom, ki so za narod bore. Želeti bi bilo, ko bi domorodci iz okolice napravili kako večo veselico ali besedo, h kteri bi lahko vse Slovence povabili. Kako bi to zbujalo zaspano ljudstvo. Nek Velikovčan nam je prav okrogle pripovedoval; med drugim tudi o dveh lovcih, ktera medvede lovita, navadno pa le muhe vja-meta; eden ima svojo mrežo doma nastavljeno, tovarš pa se često zaleti kam dalje; ljudje govorijo celo o Dunaji; če nazaj prihaja, ve mnogo povedati kuharicam, kako hrabro so tamkaj muho iu komarje pohijali, kako dosledno je stal med zadnjimi in si usta zamašil, da se tovaršem ni zamoril ; v tej meri jo še dalje govoril, pa bojim so vso objaviti, drugače bi še hudobni svet na kako znano osebo zmislil. Dan pozneje smo se po železnici vrnili tje, od koder smo prišli. s, "sedami nas ocrniti, mi nm pa zakličemo: Naj nam dokaže, kje smo sc mi paeno posluževali javnih listov? Faeta loipiuntur! Res, da se nisem niti občnega prava niti tiskov postal vadil na ulavskeni vseučilišči, na ktereni so blezo še osle za dohtarje p« »st a v 1 jal i nilar M potrebujeino niti „Slovenskoga Naroda" dopitliiki niti dragi naši .nikarji naših sprelepih podukov o poštenem in svobodnem časnikarstvu, na in vaši stranki bi gotovo naj ljubše bilo, da bi .Slov. Narod-' nastopil hodil temna pota (ioriške domovine, pa velika neustlašljiva in do-dna „falanga de suoi adepti" ga bi hitro zapustila. Iz vsega tega naj nikdo ne sklepa, da je ,.()ss. Tr.u italijanski Mo-BUr. .laz sem hotel le pokazati, kako zaničljiva iu ostudna so sredstva ua-i nasprotnikov, kako žalostno in razžaljivo je, da se otieieljni — vladni — sniki odperajn dopisom, ki narode iu stranke med seboj družijo inob enem jO do države in njenih služabnikov spodkopu jejo. „Oss. Tr." pa tudi plaše raca po vetru. Pred dvemi leti je zastopal federalistična načela: sprc-nja se kakor pravi nemški ,.AIp" ali slovenska mora! A. M. Iz Primorskega. (Dalje). Ne ravno abotne pa silno našopirjene besede, ktere drugi odstavek povdarja. .laz poznam, rekel bi vse izdelke eiskih Italijanov. Njih mala pošica bi ni' bila nič iz samega sebe izci-ko hi si ne bila izposojevala iz slovanskih prebivalcev dušnih moči. lir pa so žalostne politične in druge razmere zakrivile v preteklih letih in lldetjih, ne more za zmiraj trpeti. Da je kaka reč „enkrat", še ne sledi, jI bi morala zmiraj biti. Prebujeni slovanski narod ho razdrl vse zasta-verige , v ktere ga je prekanjenost in umazana sebičnost naših nasprot-ov že stoletja kovala, in lirjal bo resnobno in tehtno svoje naravno pravice. Ni se vam treba bahati z vašo italijansko omiko. Nikar tudi nas dražite pred očitnim svetom, kakor v sedanji vaši prošnji, da bi bili naši edniki , da bi mi sedanji Slovani „sami zmiraj radi" prijemali vašo omiko, la očitna ali skrivna, moralična ali neinoralična. narodna zaspanost in nadim, nezavednost ne spričujejo proste volje, radosti, s ktero bi našinci slekli miačo obleko in se s tujo neznano nošo lišpali. Treba mi je le pokazati na dnja leta tako zvane politične svobode: Kje je bilo pripuščamo nam Slonom prostovoljno vrediti domačo hišo!? Kako milostijivo ravnajo z nami ti navihani Italijani! ljudske šol avijo, zadostujejo našemu jeziku, našim potrebami Mi se bi po vaših misli, po vaših VraŽnOl naklepih druzega učiti ne smeli kakor: a h e, kravi; veče kakor ovco! Trpini bi morali zmiraj ostati". Ko bi se mi tudi v prihodnje ravnali po vaši zvijačni skrbljivosti, bi aš um ne smol presegati nikoli domačega praga') kajti, kedar se to zgodi v taistem hipu prenehala naša sužnost pod vašim grčastim jarmom. Ne pravičeneniu gospodstvu odpovedati se nočete, zato le se drznete v vaši rošnji očitno izreči: „kaka slovstvena in znanstvena slovanska mika nima tedaj nikako pravico, da bi za nje (za nas Slav ane) obstala in so razvijala." To izreči, to le misliti, je naglavni greh oper narodne pravice , ki jih je sedanje stoletje oklicalo. Jugoslovani, celi lovanski svet se čudi vaši nepremišljeni drznosti! Mi isterski Slovani si bomo zapisali vašo pregreho v notrohljive črne bukve, da nam pričajo zoper as, kedar napoči dan plačila. In kaka navskrižnost, če se primerjajo dosedaj omenjeni odstavki med ebojl Tam pravite, da nimamo izobraženosti, tu pa nam še pravico do nje idrekatel Tam je tirjate na cente iu kupe, tu pa nam stavito oviro, pri kte-ili se bi nikoli začeti no mogla! itd. Da bi za Istro slovanske izobraženosti ne bilo treba niti iz nova niti unetuo ustvariti, da bi kot naravna , neustvarjena sama ob sebi obstala , om še kasneje omenil. Prestopim na sledeči odstavek. Tii bi naj pred prašal: Zakaj bi se morali Slovani zmiraj naučiti italijanskega jezika, ker eprenehoiua občujejo z italijanskimi mesti in trgi? Da se sedaj po večem ako godi, nikakor ne tajim; vender je treba stavek italijanske peticije nc-oliko skrčiti, ker po Istri se nahajajo tudi še slovanska mesta, slovanski rgi. Kes so mesta iu trgi pa ne le po Istri, ampak po vsaki deželi prava sre-lišča kupčije iu obrtuije, mornarstva. umetnosti in rokodelstva. Ta se pa deloma nahajajo tudi po isterskih slovanskih mestih in trgih; in slovanski mornarji isterskih otokov s svojimi ladjami prekosijo ne samo po številu raznih ladij ampak tudi po množini prevoženega blaga vsa druga isterska mesta ob morji! Italijanska peticija tu tudi različne stvari pomeša; tako govore o obrtmisti in umetnosti ne misli, da se brez uspešnih dotičnih šol oni ne morejo razvijati. Daje tudi mornarju iu trgovin dušna omika, ki se deloma le v šoli pridobi, jako potrebna, mi se omeniti ni treba. Kaka da je italijanska umetnost in obrtnost in italijansko rokodelstvo, slednji ve, ki je isteiske trge ii mesta vsaj nekoliko natanko opazoval. Pa tu ni vprašanje po tem, ampal Uprašanje je: Ali slovanski kmetje žive od rokodelskih, uinetuijskili in kupčij škili mest in trgov ali pa tako hvalisani meščani in tiž.ani od kmetov? Na ravno je, da rokodelci, umetniki, trgovci skušajo ustreči kupovaleeni, ž njimi se poraziuncti in tega naravnega pravila so se dosedaj držali vsi italijanski trgi, vsa mesta, ki občujejo z našimi kmeti. Zato isterski tržani iu meščani po večem znajo, ali vsaj za silo govore slovanski. Se ve da prošnja navi banih Italijanov ni priznala niti teh djanskih razmer, niti omenjenega načela, ampul; zavijala je, dokler se ni pokazal, kakor smo spričali, sledeči spačeui, neresnični stavek: „iz te razmero pa naravno sledi, da se morajo (Slovani) poprijeti dotične (italijanske) civilizacije". Stoletja in stoletja nam vi Italijani že vlivate iu vrivate vašo omiko (vaš italijanski jezik) in vendar ste je nam še tako malo ueepili, da nam na drugi strani sirovost podtikate. Da Istra ni ravno cvetoča dežela , ne da so tajiti, naj se že gleda na mesta in trge ali na kmetstvo. Kaj je vendar temu vzrok? Morebiti gole kraške skale? Zakaj jih laška civilizacija še nikjer ni spremenila v cveteče vrtove? Pa še njeni namen ni občno blagostanje pospeševati , ampak le zavirati in zatirati naravni razvitek isterskih Slovanov, Kako šepasta pa jo italijanska prošnja v vseh svojih razlogih, se kaže posebno očitno v predzadnjem odstavku. Po pravici loči ona isterske Slovane Slovence in Srbohrvatr. Mesto naravno iu dosledno iz tega sklepati, da je ravno po tem mogoče istersldm Slovanom ustanoviti izobraževalne šole, pa prečiidnn, prav bedasto zavija rekoč, .treba bi bilo ustvariti no jedno ampak dve slovsteni slovanski omiki, da bi se ta izmišljena družba (isterskih Slovanov) prerodila in oživila." Kajti ravno zato, ker smo isterski Slovani le po zemljepisni legi ah prav za prav le po neugodnih državnih mejah ločeni od Jugoslovanov. Slovencev kakor tudi avstrijskih in neavstrijskih Srbohr-vatov , mogoče nam je le sedaj vsestransko razvijati se po naravnem potu, na podlagi maternega jezika, v domačih ne samo nižih ampak tudi srednjih lah. Hrvati imajo svoje srednje šole že več let osnovane po teh naravnih načelih. Ni mi treba naštevati dotičnih nižih in viših gimnazij in realk. Srbski Dalmatinci so si že tudi v srednjih šolah deloma pribojevali naravnih pravic maternomu jeziku. Iz Prage I'. T. s. V. K slavnosti pokladanja temeljnega kamna skeniu gledišču, pridejo ljudje iz vseh dežel, kjer Slovani prebivajo, in pričakuje se jih toliko, da no vejo, kam jih bojo spravili, Odličneje gosto bojo meščani k sebi vzeli ; magistrat jo preskrbe] stanovanja ali vsaj posteljo za veliko tisoč ljudi. General Montenuovi povelnik na Ceskem, je posodi) magistratu 1300 blazin in 4000 kocev, kar je pri vsakemu narodnjaku veselje izbiidilo v hvaležnem srcu. Po ulicah, kjer ho svečanosti naj več viditi, prodajajo se okna v prvem nastropji po 15 gld. in v 2. po K) gld. Se ve, da so to le pri nasprotnikih godi ali pri Židih, ki hočejo tudi „g'schiit't" delati. Temeljni kamen z Moravskoga so v pondeljek pripeljali. Na Kolodvoru so ga prevzeli moravski dijaki in ga potem oddali Palacky-u. Ta kamen jo 48 cnt. težk. V nedeljo t. j. 10. t. m. gredo po drugi iu naj znamenitimi kamen, na goro Kip, "> milj od Prage. Okoli 1000 jezdieev se napravlja na pot. Slavnost se prične Ki. t. m. ob (i. uri zjutraj Politični razgled. Zbornica poslancev beseduje o vprašanji zavoljo svobodnega odvetništva, in je sklenila, da more biti v prihodnje odvetnik vsakdo, ki ima v Cislajtaniji domovinsko pravico, jo poslal doktor pravništva, je prestal predpisano 71etno odvetniško prakso in napravil potrebni odvetniški izpit. Novi odvetniški red priobčimo oh kratkom pri prilici. V tretjem branji se je sprejela postava o disciplinarnem ravnanji s sodniškimi uradniki s pronioinbaini gosposko zbornice. Oosposka zbornica, kteri zopet predseduje po prestani 'bolezni Knjez Colloredo, zboruje brez crkvenih glavarjev. Finančno ministerstvo je izročilo 100 iztisov državnega proračuna in novih denarstvenih predlogov, kteri hi naj se razdelili med ude v zbornici. Potem voli zbornico v nekaki zmešnjavi odbor v presojo proračunovo iu v pretres postavine osnove o ceski severnozapadni železnici. V sredo pride brž. ko ne na vrsto med verska postava. Večina odborova, ktero poročevalec je g, dr. Miklošič, ne bo nobene bistvene spremembo, nasvetovala. „\Vion. Zeitg." daje časnikarstvu lekcijo, naj jej časnikarstvo no teži njenega posla V runi unskih zadevah o tem, da pred časom kri-tikujo vladino vredenje. Vlada postopa mirno iu previdno, iu se nikakor ne čuti slabo ali negotova. V zadevah pot ljenja kupčijske pogodbe je poslala nnglij-ska vlada naši vladi pismo, ki je neki še mnogo ostreje, kakor je bilo pismo tudi v zadevali kupčijske pogodbe, nekaj pred na Dunaj pisano, ktero je angljiskega poveronika napotilo, naj dogovore brž ko brž preneha, češ, da bi pri danih okoliščinah bilo proti časti aiiglijske vlado, spuščati se še v aljne dogovore. Dnarstvoni pododbor je razglasil svoje poročilo. Davek na premoŽenje in državnega, dolga unifikacije jo odbor zavrgel. Državnih posestev naj se proda za HO milj. Loterijskega dobitka davek naj se poviša od 17 na 20°/0, Dr. Breste! je rekel svojim prijateljem, da so. ne bo vstavljal, če bi drž. zbor njegovo finančne predlogu odložil in skrbel lo za letošnji primanjkljaj (60 milj.). Nekdaj je g. Berger v imenu ministerstva celo drugače govoril. Dež. fin. minister lieeke je poročal Njih veličanstvu o Brestelnovih namerah; poročilo neki ni nič posebno za Brestoma govorilo. Vlada se med tem dalje trudi, da bi deuar.stveniin predlogom prijateljev pridobila. Prav lahko je še mogoče, da jim pritrdi državni zbor; saj so tudi pri posvetovanji o prenaredhi v gospodarstvu solnega samotržja govorniki vseh strank prav živo govorili iu dokazovali kako škodljive so novo prenaredbe; glasovali se vendar le zanje. Ja, glasovati in govoriti Jlayer das ist vvas anderes. Pripoveduje ne na Dunaji, da bodo potovalo Njih veličanstvo 22. t. m. v Prago. Drugi govore, daje potovanji! odloženo za junij mesec. V spremstvu bodeta boje Auersperg in (iiskra. Potovanju se pripisuje velika politična važnost, ter so nekteri nad-jajo, da po njem prestane češka opozicija proti novi „eri". Dunajski listi vedo pripovedovati, da jo to slednja vladina poskušnja po mirni poti porazumeti se s Cehi. Ali bo potovanje cesarjevo, koncesije pri grajenji češke sovernozapadne železnice, odstop od davka na premoŽenje Cehe sprijaznilo res z novo „ero-, ne bi upali si prerokovati. Slabo znamenje dobre volje po poraziimleiiji jo najnovejša vladina naredba o neposrednih volitvah za državni zbor, kteri bodo protovali Cehi z vsemi močmi. Regnikolarni deputaciji v Pešti se nagovarjati ustno, ker se hočejo hrvaški deputati izognoti vsemu, kar hi hitro porazuiuljenjo oviralo. Zatoraj se jim zde ustni dogovori naj bolj primerni. Sploh so hrvaški deputati tako krotki , da se jim Ogri sami čudijo. Ogri so od njih pričakovali , da bodo vsaj na videz nekoliko vgovarjali, a so se zmotili. Kar so zdaj sliši, druzega hrvaški deputati ne tirjajo, kakor železnico iz Frdoda rez Osek v Sisek, oziroma Zagreli, ki naj bi peljal*, k .r se da. Medi dežele, U umu ns k i in srbski poslanci so si prišli na dvoje zavoljo razdelitve crkvenega premežeiija. Ogri \seh strank smejejo »e jim i post. V anglijskem p a r 1 a m e n t u BO obveljale tudi druge glad slonov e resolucije, liright je Disraelija. ki je očital liberalcem nekako neslogo, naravnost v oči vrgel, da se je Disracli v tem, da je kraljičino ime v debato spravil, zadolžil največega državnega zločinstva in najvećega zločinstva proti deželni kraljici, ktero more sto: iti kteri premier — minister. — Ministerstvo je sklenilo v sili parlament razpustiti. Pričakovana gotovost: ..ali mir ali vojska" je splavala zopet povodi. Cesar Napol con je zase obdržal govor, ki je bil napovedan v Orleanu : k temu ga je, kakor pripoveduje ..Indep". pregovoril minister Rouher, To bo zopet vojne valove nekoliko razjarilo. Itouhei se poteguje, kakor znano, za mir. Iz tega, da ne pusti govoriti cesarja, sklepalo se bo, da je hotel cesar proti miru in za vojsko povzdignoti svoj glas. T unski beg je poslal prvega tolmača na svojem dvoru generala Raffo v izvanrednom poslanstvu v Pariz iu mu izročil pi8tno do ministra zvunajskih zadev. „Patrie" pripoveduje, da se bo ustanovila nn dnaiodna komisija, ki bo imela poravnati tuni — francoski razdvoj. Nekdajni h a n o v e r a n s k i kralj bo razpustil svojo legijo, drago pa nehasljivo igračo, in se svoji osodi vdal. V Italiji si pripovedujejo, da je zasačila vlada zaroto po celi deželi razširjeno. Zarota ima namen vsa društva za međusobno podporo in društva delavcev pridobiti republikanski stranki. Pravijo, da je prišlo vladi Mazz.i-nijevo pooblastilo v roke, v ktereni pooblašča zanesljive osebe v njegovem imenu si prizadevati, da pridobe* splošni republikanski zavezi razna imenovana društva. Novi vojni minister turški bo v kratkem šel pregledavat posade v Bulgariji, Bosni iu na grški granici. Iz VVashingtona so brzojuvlja : N' torek (danes) so bo izrekla .lohnsonova sodba. Kiiziic novico. — „Triglav1- od !l. marca 1868 št. 21 razglaša sledeče „poslano": Današnja „Lnibachoriea" prinaša kot sredstvo za volilno agitovanje togote sopihajoče „poslano" nečega broziinencža, ktero ima v sebi toliko častižaljivega obrekovanja in osebnih napadov na me. da ne morem kaj druzega proti stavljati kakor zaničevanje — z mirno vestjo prepuščaje razsodbo o mojem početji in uradovanji ljubljanskim meščanom. V Ljubljani 8. maja 1868. Dr. Iv II. C OSt a, mestni župan. — (Hazstava e vetij ic in povrtnino v Gorici) sc prične 14. t. m. Začetna slovesnost bo nar prej v dvorani glodiščnega kazina. Ob 10. uri namreč se bo začel občni zbor o. kr. kmetijske družbe goriške, kterega se sme vsakdo vdeležiti. Po seji odpre se razložba v novi srenjski dvorani. Odprta bo ljudem že tisti dan od 2 popoldne do 7. ure zvečer. Imeti bo moral, kdor bo hotel iti noter, vstopni listek, za kterega se plača prva dva dneva 20 kraje, zadnja dva dni pa nič. Dobival se hode vstopni list. v razstavnem poslopji. — 14. maja popoldne je odločen za razgled sloveče kmetije bratov bevi-jov pri Fari; zvečer napravi vodstvo glodiščnega kazina veselico s plesom; povabljeni bodo udje kmet. družbo in gg. razstavci. — 15, zjutraj se bode nadaljevala seja kmet. družbo; popoldne razgledavanje g. Ititter-jevih fabrik in naprav v Stračicah. 16. maja dopoldne rnzdelovanjo daril; potem skupen obed v gostilnici pri „3. kronah". — Sodniki za prisojnnje daril so imenovani; razsodbo izrečejo 14. maja; razstavljeni pridelki, ktoriin bo darilo prisojeno, bodo torej to že med razstavo dobili. Odbor, kteri sprejema poslane pridelke, je sestavljen tako-le: Frane grof Coronini. Vilh. pl. Hitler iu duh. gosp. Fr. Zoratti. Projonialno kancolijo bo imel poslednje dni pred razstavo v razstavnem poslopji. — V mariborsko hranilnico je vložilo pretekli mesec 333ljudi 55,495 gld, 87 kr., denarje je nazaj vzelo 323 strank in sicer 53.141 gld, 48 kr. — Kot zastopnik Stilskih Slovencev se odpelje prihodni četrtek gospod deželni poslanec dr. .lože Vošnjnk k svečanosti pokladanja temeljnoga kamna narodnemu gledišču v zlato Prago. Ljubljanski „Sokol" si jo neki postavil v Pragi namestnika. — Goriški deželni odbor je prevzel 28. aprila od c. kr. naniestnišlva v Trstu te-le zaloge v svoje oskrbstvo: 1) glavni zalog za ubogo; 2) primorski deželiio-občinski zalog (tistih občin v sed. okraji tržaškem, ki so bile nekdaj pod republiko beneško); 3) zalog doželno-gospodarstveni. Vsi 3. zalogi skup imajo blizo 650,000 gld. premoženja. — Pri občnem zboru narodno čitalnice Postojnske 10. t. ni. so bili v odbor izvoljeni: za prvomestnika g. dr. Bučar, za drugomestnika ob jednom tajnika g. dr. Vojt. Kraus, za blagajnika veliki posestnik g. Drag. Premeri; med odborniki je tudi postojnski župan g. A. Lavrenčič in zdravnik g. dr. Razpet Prva velika beseda Postojnske čitalnice bode 17. maja. — Tiskove pravde: „Wand." se piše: Kupčijski minister gospod Plener je dovolil, da napne državni pravilnik tožbo proti „Politiki" in sicer zavoljo necega dopisa iz Dunaja sredi aprilu. V dopisu se je govorilo o 500.000 gld., ktere je dobila kupčijska hiša VVodianer od državne železnice da bi jih razdelila med posebne osebnosti. — ,,1'osel z Prnhy", praški časo pis je imel 7. t. m. zagovarjati svoj članek ,,Počkojme" od 15. avgusta 1807, kije bil obtožen radi kalenja javnega miru. Odgovorni vrodnik, ki je sestavek sicor v tiskarniCO poslal a le površno bral, je bil krivega spoznan; I mesce težke ječe in 800 gld. založine zgube so glasi kazen! — Hazsodba okrožne sodnije Celjske v pravdi proti „Slov. Gosp." vredniku, g. dr. Prologu se je potrdila pri viši deželni sodniji v Gradcu. Poslano. To le čudno opravdanje nam gosp, dr. Ivan Farkas pošlje, o ktereni nam je naš jako zanesljivi dopisnik pisal, da on kot narodnjak (?!) zniiioin z nemškutarji glasuje. Glasi se nespremenjeno od črke do črke takole: Slav n o v r e n i š t v o ,, N a r o d a S 1 o v e u s k e g a" ! Na dopis i/. Ljutomera od 28 Aprila odgovorim: Vtiči še zeinkaini vjemlejo'i, pa ni na tako vižo, kak g. dopisnik iz Ljutomera nanieijava či osobo mirne javno v nnvinah kak ne naravne oznanioV •), no vtoj skušnji še celo na nemško pešemstvo opira jas tudi še spouiin nekih nemških prigovorov kak: (iut ersonneii P. Laniornuisiis***). V Ljutomeru 9. .Maja 1868. Dr. F a rk a sc h m. p. I v a n, /(travnik v Ljutomeru. *) Kuj misli doktor, nko ga ra/unitaiio V;, da smo mu mi hoteli zanjke nastaviti, da in mi odtlej vsled naiih dopisov z nsrodajakl glasoval (?!) Bos čudna ptica to ! Vredništvo. **) Ocspod doktor hoče reći, ako ga razumemo (V), dn ga naš dopisnik za ne-DSrodnega pojavljuje, kurjo neoporukljiva resnica, ker glasuje v vseli narodnih zadevali zmironi z ncinškiitarji, kar so nam pripravljeni naj veljavnejši Ijiitomer. narodnjaki tudi pred soduijo posvedoćitl. Ako je radoveden, lehko mu prihodnjič povemo, zaka to dela. Vredništvo. ***) Knj si prav za prav gosp. doktor misli, niso v Btanu, mislimo, vsi svetniki v nebesih izdiihtati, zato pa še enkrut rečemo s svojim dopisnikom: Krkliiro mir Graf Orin-dur diuiei Kingisendet iu sciner Unnatur. Ranki Nestroy bi bil rekel o tem priposlanem : das heisst des I.ebeim Uiiverstand mit Wchinuth geniessen Vredništvo. •favne .! i.»/!»<• i 3 maja). Kranjsko: I. izv. dražba posestva Fr. Javorek-a, urb. št. 850/1 pop. št. 710/1, okraj Vel. Lašče, zar. 600 gl.; cona 1410 gl. I. izv. dražba Hudovernik-ovega posestva; urb. št. 906 v okraj, uradu Vel. Lašče; cena 1800 gl. I. izv. dražba Mavsar-ovega posestva, hiš. št. 557, pri okraj. ur. Velike Lašče; cena 320 gl. III. izv. dražba posestva Janeza Scheina, št. 70, pri okr. uradu v Bistrici, zar. 5 gl. 83 nov. Sop. III. izv. dražba. Vukovo posestvo, urb, št. 213 zar. 215 gl., cena 17'J'J gl., pri okr. uradu v Postojni. III. izv. dr. Tomšičevo pos. pri okraj. ur. v Bistrici zar. 18 gl. o3'/u n Štajersko: I. izv. dražba posestvo Terezije Fuchs, št. 2 pri okr. ur. v Mariboru, cena 2532 gl. Izv. dražba posestva Andreja i Marije Šiban, urb. št. 21 ad Plankon-stoin Z. A. pii okr. uradu v Konjicah, zar. 250 gl„ cena 2908 gl. I. izv. dražba Graherovc tirjatve 20!) gld. 7 n., zar. 55 gld. 50 n.; pri okr. uradu v Mariboru. II. izv. dražba pos. Simona in AneFanodl, gor. št. 28 ad St. Martin, pri okr. ur. v Mariboru, zar. 100 gl. 13. maja. K rajnsko: I. izv. dr. Piševo posestvo v Podmolniku, št. 33 pri okr. uradu v Ljubljani; cena 545 gl. Sop. III. izv. dražba. Vidinar-ovo posestvo, urb. št. (1 pri okr. uradu v Ljubljani; cena 1124 gl. I. Izv. dražba Zavašnikovo posestvo, št. 4 v Snieiei pri okr. uradu v Ljubljani : cena 3510 gl. Sop. II. izv. dražba, Panjanovo posestvo pop. št. 16%, pri okr. uradu v Čornomblu zar. .'!« gl. 7s'/,J n. cena 1860 gl. 1. izv. dr. Križnianovo pos. urb. št. 548 pop. št. 443 pri okr. uradu v Ljubljani zar. 114 gl. 8.". n., cena 108(1 gl. I. izv. dražba BukovCCVO posestvo, urb št. 3, pop. št. 3. Ilutzing v Va-šah pri okr. uradu v Ljubljani zar. 230 gl., 25 n., cena 4374 gl. I. izv. dražba. Kraševičevo posestvo rktf. št. n iu urb- št. in, Trčimo, pri okrajnem uradu v Trobim zar. 525 gl. cona 1260 gl. Štajersko: I. izv. dražba pos. Martina in Urše Ilajdnik, gor. št. 508 ad Btudenitz pri okr. ur. v Konjicah zar. 15 gl. 83 n., cena StiO gl. Koroško: I. izv. dražba Kazmovo pos. v Mačah, urb. št. 300, hišna št. 3, pri "kr. uradu v Horovljah cona 3100 gl. 14. maja. K rajnsko: II. izv. dražba. Zakrajšekovo posestvo pri okr. uradu v Planini zar. III gl. Si kr. Štajersko: I izv. dr. Zabovnikovo pos. v Ojstrcah pop. št. 40'/4 pri okr. uradu v Nižinskem, zar. 168 gl., cena 840 gl. B)iiu.ij«ka hory.il o!l II. 5 kr. Naznanilo. Podpisani, ki je bil tri leta v čitnlnieiiii gostilnici oskrbnik kleti, potem najemnik gostilnice pri »avstrijskem caru", naznanja, da je prevzel v najem gostilnico „2sulx" Bierquielle", na ribjem trg« za zidom v Ljubi j nn i, ter se priporoča blagovoljnemu obisku. Dobro kosilo se dobiva tu na mesec in po listu, ravno tako gorka jedila zjutraj in zvečer dobro in okusno pripravljena. Za dobro pivo iu vino, ter za dobro postrežbo bode \eduo skrbel udnni rr<>ue Mieul inioli, ______ gostilničar. Jzdutelj in odgovorni vrediiik Anton Tomšič. LnltnikiI Dr. Jožu Vnšiijiik in drugi. Tiskur I dum d .lan/.lč