rt Največji iloTOuki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za m leto ... $6.00 jj Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto Za inozenwtro celo leto $7.00 $7.00 GLAS NARODA list slovenskih Jelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. limed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: — -i.i-mm "-Tf CHelsea 3—3878 Entered as Second Glasa Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 8—887» NO. 155. — ŠTEV. 155. NEW YORK, SATURDAY, JULY 2, 1932. — SOBOTA, 2. JULIJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXZX F. D. ROOSEVELT IMA NAJVEČ PRILIK ZA ZMAGO Lausannska konferenca na mrtvi točki GARNER, SMITH, ROOSEVELT IN DOSTI DRUGIH JE BILO PREDLAGANIH ZA NOMINACIJO Ovacije za Rooseveleta so trajale skoro celo uro. — Sodnik Mack je označil newyorskega governer-ja kot moža, kojega vsaka beseda je vredna zlata. — Newyorski delegacija se je razcepila. — Nekaj delegatov je za SmitHa, nekaj za Roose-velta. — Kot kandidata za nominacijo prideta vpoitev tudi governer White in Harry Byrd iz , Virginije. ' CHICAGO, 111., 1. julija. — Včeraj so natopili najboljši govorniki, kar jih premore demokratska stranka in začeli predlagati kandidate za nominacije. Vsakemu govoru je sledil bučen aplavz. Ko je bil priporočen newyorski governer Roosevelt kot mož, ki zamore dovesti stranko k zmagi, je nastalo strahovito ploskanje in kričanje, ki je trajalo skoro celo uro. Nato so bili predlagani speaker Garner, Alfred E. Smith, governer Ritchie in razni drugi ugledni politiki, ki se potezajo za nominacijo. Kot kandidata za nominacijo prideta vpoštev tudi governer države Ohio, White, in Harry Byrd iz Vi rginije. Platforma je bila kmalu po predložitvi odobrena. V njo je bil vključen le še odstavek za zaščito otrok. Vsi drugi predlogi za izpremembo oziroma razširjenje platforme so bili poraženi. Tedaj je pa vstal sodnik John E. Mack, ter predlagal za nominacijo svojega dolgoletnega prijatelja Franklina D. Roosevelta. Dejal je, da se je konvencija sestala v času nemira in nezadovoljstva ter da je naloga demokratske stranke, enotno delovati in stremeti po tem, da se vrne prosperiteta. Predlaganih bo dos.i inteligentnih, poštenih in zmožnih kandidatov, ampak njegov kandidat nima te teh zmožnosti, pač ima pa tudi prednost, da je priljubljen pri vseh napredno mislečih državljanih, pa naj pripadajo tej ali oni stranki. V newyorski državi rti bil še noben kandidat ponovno izvoljen s iako veliko večino glasov kot je Roosevelt. — Roosevelt irria za seboj več držav kot jih je imel katerikoli kandidat v zgodovini demokratske stranke. Teh držav je 34 po številu. Roosevelt je dosegel nekaj nemogočega s tem, da si je priboril v gornjem delu države Ne\V York veliko večino. Narod njegove države mu zaupa, ker je vedno zavzemal za interese naroda. Njegovi delavnosti se je zahvaliti, da je nasprotna zakonodaja podredila njegovi volji. Kot pomožni mornariški komisar je izvršil tekom svetovne vojne svojo dolžnost, kot governer je pa uvedel velike prihranke. — Demokratska stranka nikakor ne zatrjuje, da bo deželo takoj oprostila vsega zla. Demokrat-je ničesar ne obljubujejo. Obljubotati znajo le republikanci. Sedaj vidimo, kako so Be izpolnile njihove obljube, ki so jih zadali pred štirimi leti. Demokrat je obljubijo le to, da se bo o 1. julija zapadejo obveznosti tega podjetja za obratovalni kapital in ako do tega dne ne bodo obveznosti izpolnjene, bo prišlo podjetje v banke rot. Xotranji minister Enrique Za 11artu se je posvetoval z nekaterimi bankami in je skušal odvrniti pretečo nevarnost. Do sedaj še ni prišlo do nika-kega sporazuma. Bankirji zahtevajo varstivo pred vladno konkurenco. Vlada zahteva, da podjetje proda 400.(HM) ton solitarja. da more plačati dolgove. Vlada je izjavila, da je pri volji dovoliti razpust ali pa konkurz. ako zahteve ne bodo izpolnjene. HERRIOT JE ZNOVA ZAHTEVAL JAMŠČINE IN ODPOTOVAL LAUSANNE, Švica, I. julija. — Vprašanje, če bodo Združene države črtale vojne dolgove, ki jih jim dolgujejo zavezniki, je zopet stopilo v ospredje, ko je reparacijska konferefica ponovno dospela na mrtvo točko. Dosed a j so se temu vprašanju skrbno izogibali, da ne bi povzročali v WashLngtonu brezpotreb-nega vznemirjenja. Xačelnik francoske delegaeije, ministrski predsednik Herriot, je rekel, da ne bo glasoval za nobeno uraivnavo repa raci jsega vprašanja, dokler ne bodo Združene države pri volji razpravljati o ure-jditvi vojnih dolgov. Ker niti Francozi niti Nemci nočejo popustiti, je konferenca na istem stališču kakor je bila 1 pred dvema dnevoma. Herriot je že odpotoval v Pariz. dočim je angleški ministrski predsednik MacDonald izjavil, da bo še naprej načeloval odboru, ki prereštetuje predloge za končno rešitev. V tem odboru nemški državni kancler von Papen in francoski ministrski predsednik Herriot nimata glasu. Pa pen ova zahteva, da je treba versaillsko mirovno pogodbo revidirati, je tako raizburila Angleže, da so se odvrifili od Xemeev ter stopili 11a stran francoskih delegatov. ---i VELIKO REVEŽEV V NEW JERSEY KONEC SLAVE ZRAKOPLOVA Lakehurst, N. J., L julija. — Zrakoplov "Los Angeles", ki je bil nekdaj ponos ameriškega zračnega brodovja bo od sedaj naprej ostal v hangarju brez strojev, brez dragocenega heliuma in celo brez imena. Kapitan Harry E. Schoemaker, poveljnik zrakoplovne postaje je prebral odredbo, po kateri je ve-Ijka zračna Ja^ja postavljena izven službe. Častniki in moštvo so tekom brania sal utiral i. Nato je bil veliki zrakoplov sama velik kup jekla in platna in ne več del zračnega brodovja. Iz službe so ga postalvili zaradi starosti in zaradi gospodarstva. "Los Angeles' je prišel prvič v Lakehurst v oktobru 124, ko ga ! je po 74-urni vožnji iz Friedrichs-j hafena dr. Hugo Eckener izročil ameriški mornarici. Atlantic City, N. .T.. L julija. Državni senator William H. Albright je rekel na konvenciji Eastern Federation of Feed Merchants, da bo prihodnjo zimo v državi Xew Jersey HfMJ.fMM) mož, žena in otrok navezanih 11a občinske podpore. TURKI BODO RAZGNALI ANATOLSKA PLEMENA Carigrad, Turčija, 1. julija. — Nova vladna odredba bo 'mogoče turški državi prinesla toliko zemlje kot pred leti razpust molia-medanskih samostanov. Xekatera plemena, ki žive v oddaljenih krajih Anatolije v velikih skupinah, bodo razgnana. Xaslov plemenskega poglavarja ali age, bo prepov^lan in vsa zemljišča, ki so last teh plemen, zapadejo vladi. Ta zemljišča bodo razdeljena med /»riseljenee. ki pripadajo pravi turški kulturi in bodo naseljeni na krajih, katere bodo plemena morala zapustiti. Po nekaterih krajih živi -skupaj po 4000 ljudi, takega plemena, katerim po svojih postavah -vladajo njih .poglavarji ali age. In te skupine hoče sedaj vlada raz-gnati. SANDINO JE PRIPRAVLJEN POGAJATI SE Tegucigalpa, Honduras, 1. julija. — Voditelj vstaje v državi Ni-caragua. general Augus+ino Jsan-dino, ki se je skozi pet let neprestano bojeval proti nikaragški vladi in proti ameriškim vojakom, je izjavil, da je pripravljen pogajati se za mir. Podajanja se bodo vršila v San Lorenzo v državi Honduras. *Xaj-brže bo pri pogajanjih navzoč tudi ameriški opazovalec. Pogajanj se bodo udeležili vplivni politiki in mogoče celo vsi štirje predsedniki kandidati, kakor tudi Sandi-nov predsedniški kandidat gene-ral Iloracio Portocarero. Štirje liberalni kandidat je so: (lr. Rodolfo Espinoza. dr. .Tuan Bautista Saeasa, dr. Enoch Agun-do in dr. Rosendo Arguello. Dr. Espinoza je brzojavil iz Mangua, da sprejme povabilo, od drugih kandidatov tudi pričakujejo sprejem. iXeposredni namen konference je, da se izmed teh kandidatov postavi samo en kandidat. Težava pri tem pa je. ker bo te^ko najti moža, ki bo Sandinu po (volji. Sandino tndi odločno zahteva, da ameriški vojaki ne smejo nadzorovati volitev. KOLIKO LEDU VDJHAJO K0NGRESNIK1 Washington, D. C., 1. julija.— Vsak kongresnik v teh vročili dneh vdiha 11a dan 1333 funtov ledu, kot pravijo vladni izvedenci ki so nadzorovali hladilni sistem, ki je bil postavljen v senatno in kongresno zbornico pred dvema letoma za $323,00. Izvedenci pravijo, ako bi se ta hladilni sistem predelal v stroj za izdelovanje ledu. bi stroj izdelal na dan 400 ton ledu. Ker je v obeh ^zbornicah okoli fiOO kongres-nikrnv in raznih uradnikov ter u-službencev. pride na /vsako o^ebo na dan 1333 funtov ledu. ROPARJI SO IZPUSTILI AMERIKANCE Roparji so odvedli deset Amerikancev. — Sedaj s o jih izpustili razun dveh pastorjev. Peking, Kitajska, 1. julija. --Ameriški generalni konzul Walter Adams je. »naznanil posknii-štvu a. Žene in otroci so na varnem, deloma v Hankowu, deloma pa v Sekovu. Izpuščeni «0 bili: Jiiknerjeva žena s tremi otroci, gospa Erik Sovik in sin ter gospa iNvphus z detetom. Nanking, Kitajska, 3D junija. Xeko poročilo pravi, da se ob Kinhan železnici na meji med Ho-nan in Hupeh zbira 20,000 komunistov, ki so tudi odvedli blizu Kingkungšana deiset Amerikancev. Komunisti ovirajo železniški promet, podirajo mostmve in požiga jo. Poročila pravijo, da jim je šlo nasproti 4000 vojakov iz Honnn in Hupeh. JETNIŠKI URADNIK POBEGNIL Jolet, HL, 1. julija. — Warden v Stateville kaznilnici, Henrv C. Hill se zelo jezi na Stanley Bur-zewskega, ker je pobegnil in mu odnesel najboljše hlače. Burzew-ski. ki je bil blagajnik v ivarde-navi pisarni, je v nedeljo nenadoma izginil s $75. Do vrat je prišel 7. wardemovimi psi in je rekel pazniku, da pelje pse na izpre-hod. MODERNE HIŠE NA ČEŠKEM Praga, Češka, 30. junija. — Ce h »slovaška prestolica stremi za tem, da se iznebi vsakega dima. Zato je bila zadnje dneve otvor-jena prva stanovanjska hiša, ki ima vso razsvetljavo in kurjavo z elektriko. Poslopje je postavil arhitekt Adolf Foehr. ki je proučaval stanovanjske hiše v Ameriki. POULIČNI DELAVCI STAVKAJO Chicago 111., 29. junija. — 2400 chicaških čistilcev cest je zastav-kalo. ker že ml 1. aprila iiiso dobili plače. BOJAZN PROTI VULKANOM Tluca, Mehika, 1. julija. — Governer Gomez je ukazal, da se morajo vsi prebivalci, ki stanuje-jona gornjem delu ugaslega vulkana Xinanteeatl. izseliti, ker se čuje weliko bobnenje v dolgo u-gaslem kraterju. Neka znanstvena ekspedicija ki je pred nekaj dnevi šla na goro, je dobila ukaz, da se mora vr-i niti. NOVI NEMIRI V INDIJI * Bombay, Indija, 1. julija. —1 Med Indijanci in muslimani je zopet prišlo do več spopadov, v katerih je bila 1 oseba ubita, nad trideiset pa nevarno ranjenih. Tri osebe so bile ranjene, ko je policija streljala na množico, ki se ni pokorila povelju policije, da se razide. Po celem mestu je vladala velika zmešnjava in jv»e trgovine ' bile zaprte, f en moor NEW YORK, SATURDAY, JULY 2, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. JL Glas Naroda" PLOTINIO rUHJBDNG COMPAXI (A of th» corporation and addr •f Manhattan, of above officers: ¥•«* OHy. N. QUI NARODA mi the r«••!•) ■rtry Dty Kxcept Bon day« and Holldaja la Mlo leto eel)« list u AiaerLko. z a New York u celo leto $7.00 in Kanado----W.OC Za pol lot*_________$3.50 pol lete------tS.OC II ze lnomemstro w celo *eto__.S7.00 Be fie trt leta $1.6011 Za pol leta -.$3.50 Subscription Yearly 90.00. Adtertlegmeot on Agreement. "Olae Naroda* iahaja esaia dan txnmnMl nedelj to praznikov. Dopisi bre« podpisa ln oeebnoetl ee ne prtottujejo Denar naj se bla-$mll poiftljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, io. ss nam tudi prejtnje bivališče naznani, ds hitreje najdemo naslovnika. ILAS NAIODA", ti« W. llth Street. New York, N. Y. Telephone: CHHees %—U1I HOOVER IN RAZOROŽEVANJE Zadnji dogodki v Ženevi in Lausanne l»ose>»el v pogajanja j^led^ razorožitve. S tem ni vzbudil uie manjše senzacije kot in je lani, ko je proglasil moratorij. JYedsednik Hoover ima šimkopotezen naert za razorožitev. Delegat j«'., v Ženevi so se že začeli haviti ž njim. Program predvideva zmanjšanje vojaške sile na kopnem, lin morju in v zraku. A ko bodo države odobrile Hoover-jev načrt, bodo zamogle prihraniti v prihodnjih desetih Mih od deset do petnajst milijard dolarjev. Ali naj to pomeni, da skuša Hoover pojasniti evropskim narodom, na kakšen način hi zamogle evropske dr-Sr.ave spraviti skupaj potreben denar, da hi poravnale svoje vojne dolgove v Združenih državah l Ali so nemara ti predlogi v zvezi s črtanjem vojnih dolgov in reparacij i To je prav lahko mogoče, kajti iz Washingtona so večkrat prihajala poročila, da na znižanje vojnih dolgov ni niti misliti, dokler bo Evropa zob oborožena in da Amerikanee nima nikake volje odpustili dolg edinole zato, omogočil ne\vyorški tr-govee Salomon Jjamport. V vrtu bo zbrana, vna flora od I rada do puščave fcsinaj in do Jordana. Kot an ir ni vrt je »postal iiv.i potreba Palestine, kajti metode obdelovanja zeuije po novih ko-IonLStJi v i?veti deželi so eelo pri-mitovno kmetovanje Arabcev tako preoblikovale, da /.♦• let« in leta ne gojijo več. kulturnih rastlin, jo drugi strani pa dosledno uničujejo rastline ob močvirjih ni rek;ih, bi s tem pridobili več ozemlja za obdelavo. Palestina je že itak zaradi stoletnega zanemarjanja. skoraj popolnoma opustela. Botanični vrt ima nalogo poživiti to. .kar so uničila zadnja stoletja. RUSKI TATOVI OBSOJENI NA SMRT Moskva, Rusija, 30. junija. — Pet rokodelskih uradnikov v Moskvi je bilo obsojenih na smrt, sedem jih je bilo obsojenih na deset let ječe in enajst drugih je dobilo manjše kazni, ker jim je hilo dokažano, da so kradli razne življenjske potrebščine in jih prodafttli. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200................................$ 4— Din 300 ............................... $ 5.90 Din 400 ................................ $7.80 Din 500..............................$ 9.50 Din 1000 .......................... $18.50 Din 5000 _________________________ $91.50 V ITALIJO Lir 100 ...........................4 5.90 Lir 200 ____________________________ % 11.50 Lir 300 ________________________4 16.80 Lir, 400 ........................... $ 22.— Lir 500 ___________________ $ 27.— Lir 1000 .........................% 53.25 Za lapiatllo v*£Jlh zneskov ko« zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ail lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati........$ 5 70 " " $10.00 »» " _______ $10.80 " " $15.00 " »» ____$15.90 «» .»» #20.00 " " _______$21J00 " $40.00 »» ______ $41.10 " » $50 XX) " " _______ $51.30 Prejemnik dobi v starem kraju Izplačilo v dolarjih. MiHM WfcazWa Izvrtujmio po CAtLI LETTER u pristojbino «1. POLIT AN TR&VEL BUBEAtJ NEW YORK, N. V. NAJVEČJI JUNAK ISLAMSKEGA VZHODA V teku zadnjih 50 let Orijent ni imel junaka, pustolovca in vladarja, kibi se mogel meriti z blestečim imenom En ver paše. O njegovi prvi mladosti nihče, ne ve nič gotovega. lifwlil se je nekje ob Bospo-ra, v en i tistih bornih, razpadajočih hiš. kjer prebiva revščina. A muhasta sreča ga je izbrala za svojega varovanca in ga dovedla v kadetnico. kjer je postal častnik, bil pozneje vojni ataše v Berlinu in slednjič revolucijonar. Ko je mladoturška armada prodirala proti Stauibulu — Carigradu. je bil Enver paša že eden izmed gospodarjev Turčije. liil je mlad in lep in kmalu je postal mali k celega Orijent h. Postal je vojni minister osmanske države in je poročil priiieezinjo iz cesarskega harema. Tako je postal sultanov zet, visokost in član sijajne osmanske rodovine. Potem je bil Knver vojskovodja turške armade in ob koncu vojne neomejen diktator Turčije. Ko je prišel polom, ni bilo v Turčiji nikoga. iiji kogar bi se bil mogel opreti ter je pobegnil v BerlitL Tam so pa imeli tedaj dovolj posla sami s Nchoj; samo nova sovjetsko-ruska republika se je takrat zanimala za vzhodne dežele. Enver je .po večkratnih neuspešnih poizkusih, priti čez mejo. v 'letalu prpletel fronto in po mnokih »vitih poteli dospel do Ljenina, ki ga je sprejel kakor dobrodošlega zaveznika. Poslal ga je v Boku. kjer je ravno takrat zboroval koiigres zatiranih in ne-voljnih vzhodnih narr>dov. Enver-jev načrt je bil, da bi združil Orijent pod vrhovno oblastjo bolj-ševzima. Domačini so slovesno sprejeli in Enver je molil po mošejah, spominja'1 ljudi do zvestob** v veri in jih skuša I prepričati. da so boljševiki boljši kakor Angleži. Po kongresu je bil Enver imenovan za vrhovnega poveljnika huharNke armade: na indijski meji naj bi razvil prerokovo zeleno zastavo in obenem rdeči prapor komunistične intemaeijonale — proti Angliji. Buharsko prebivalstvo mu je priredilo kraljevski sprejem; po ravnih strehah so stale buharske turške žene in si ob njegovem mimohodu potegnile koprene z obrazov, kar se zgodi morda v tisoč letih enkrat. Komaj se je Enver v Tiuhari nekoliko udoma-'il. že. se j«« postavil na lastne noge. se umaknil s .n vajini i častniki v puščavo in od tam naznanil sovjetom da se smatra, poslej za edinega vladarja v srcu Azije. Čeka je izgubila trlavo in začela Enverja iskati; kmalu jf1 izvedela, da je prevzel poveljstvo nad inozemskimi četami pregnanega bivšega buhanske-ga kra'lja. Sredi novih zvestih nomadov jo Enver kmalu zasnoval in tudi odkril svoj veliki načrt, da obnovi Tamerlanovo dediščino. Postal j" pravr šejk puščave, molil je veli- ko in ljudje so ga obožavali. Kma-luje je združil pod svojim praporom vse vstaše, potolkel Riuse in «e s svojo armado pojavil pred Bidiaro. isrrvjeti so nemudoma poslali proti njemu slavno Biuljen-nvnovo konjenico. Začela se je puščaVbka vojna, ki jo je Enver sijajno vodil. 1'klo-niti se mu je moral buharski emir in pristati na to. da zatsede bu-hairski prestol — ne pregnani kralj, marveč Enver. Zaman je skušal najet boljše-viški morilec. Agabekov. za vratno umoriti Knverja. ki je bil neprestano obdan od svojih zvestih častnikov. Pač pa se mu je posrečilo najti med domačini izdajalca. ki je za dobro plačilo od vedel Bud jennyjeve čete do njegovega tabora v puščavi. Po hudem boju je padel Enver pod rusko sabljo : 'orjaški ruski (konjenik mu je s strašnim zamahom odsekal glavo z eno ramo vred. Enverjevo truplo so našli v pesku. V desni roki je držal meč. V prsnem žepu so našli sliko njegove žene. Buharski kralj je zapi-saj v svoj dnevnik: "Enver je umrl kakor junak v sveti vojni". Isti sodnik je odločal nekaj pozneje o drugem zanimivem pri' meru polon\Jjenega zakona. Neki dunajski trgovec je svoji ženi za .poročni dar kupil lep avtomobil in zanj si je najela lepega vozača, bivšega častnika. Dolgo časa je šlo brez vsakega incidenta, nekega dne pa je trgovec izgubil imetje in je vrhu tega odkril. da ga žena vara s svojim šoferjem. Šoferja, in ženo je vrgel iz svojeka stanovanja in se tla I ločiti. Nato je začel novo življe-nJe — postal je sam šofer, taksi-šofer. Med tem časom je nekdanji šofer njegove žene postal avtomobilski podjetnik in se je poročil z njegovo ženo. Nekega dne sta nova zakonca obiskala opero. Po predstavi sta se hotela s taksijem odpeljati domov. Slučaj je hotel, da sta zadela baš na taksi nekdanjega veletrgovca. Ta se je branil svojemu bivšemu šoferju igrati šoferja, in prišlo je do Iju-tega 'prizora na ulici, v katerem sta se moža pošteno postregla :: zaušnicami. Potem je stvar prišla do sodnika in s tem v javnost. DEKLICA V ORLOVIH KREMPLJU! ZAKONI PRED SODISCEM Pred dunajskim sodiščem se je dogodilo te dni. da je neka žena zahtevala od svojega moža 10.000 šilingov odškodnine za zmanjšano sposobnost za zakon. Na. presenečeno vprašanje sodnikovo, kako pride do tega. je snela klobuk z glave, odstranila malo svoje bujne, plave lase in pokazala na svoje desno uho, češ: "Tho je pohabljeno. mož mi je odgriznil meči-ce!" Med tem ko je togotno vpila, da zahteva pravice, se je mož trudil sodiku dopovedati, da mečie ni odgriznil, temveč samo — od-poljnbil. In zato ni voljan plačati 10.000 šilingov. To je ženo še bolj utogodrlo in je dejala, da ne more tako poškodovana skozi življenje in da je v bodoče ne bo hotel pogledati noben moški razen njenega moža. od katerega pa sploh noče. da bi jo pogledal, ker ne mara »poleg ušesa riskirati še nosil. Sodnik je skušal doseči poravnavo. r-eš. da male poškodbe nihče ne bo opazil, ker jo lohko skrije z lasmi, v ostalem pa ne more zmanjšati ženine vrednosti, ki o--tane tudi tako dovolj lepa. Žena pa se ni dala potolažiti in je •sodnika briskirala z vprašanjem, kaj bo pa tedaj, ko pride zopet moda prostih ušes in nazaj počesanih las. Sodnik si končno ni znal pomagali drugače, nego da. je tožbo odbil, češ da žena ne more govoriti o zmanjšani sposobnosti za poroko, če ne reflektira na ločitev od sedanjega moža — na in-♦enzivnost zakonskih poljubov pa sod »če nima nobenega vpliva. Pred ved dnevi smo kratko porotah, da je na norveškem otoku Le-ka orel odnesel 4 letno deklico. O tem dogodku so norveški listi prinesli obširna in izčrpna poročila katera so ponatisnili tudi drugi listi. Iz teh poročil prinašamo sledeče podrobnosti. V vasi Kalo na otoku Leka so v neki družini slavili krst. Vsi sosedje :n znanci so bili povabljeni. Gostoljubnost Skandinavcev je namreč znana. Pri taki priliki radi dobre jedo in pijo, govore do mile volje. Kakih 100 otočanov e prišlo v go-pti in še nekaj gostov celine. Med povabljenimi je bil tudi Haldan Hansen iz Hortabarja, male vasice na otoku. Gostje so pravkar prišli iz cerkve in hoteli sesti okrog obložene mize, ko se je Hansenova žena spomnila, da bi se njena 4 letna hčerkica Svanhild ne smela sa- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Anglesko-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE RE*OEll> St»ne nno Ste nanu j ni o t V Iv Kdorkoli želi potov domovino, za stalno, a začasni obisk svojce? kakor piše po naša :,.«. \ t< za potovanje in prejri a* v bo, da bo za mal denar > > in hitro potoval. Pošlj* ^; f-š, vsakomur brezplačno. MET R O POLI T A TRAVEL BUREAU 216 West 18th Str* New York, H. Y. ~v - s ■u H Naročite fa pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City ma igrati zunaj. Zato jo je šla klicat. Svanhilde pa ni bilo nikjer. — Iskali so Jo pri živini v hlevih, po vsej hiši, nikjer je ni bilo. Naj prvo se ni nihče bal 2a"malo deklicoj kei tam gor na severu, kjer so ljudje navezani na medsebojno pomoč, se ni treba nikomur bati. da bi storil otroku kaj zalega. Vendar je bila uganka, kam je izginila deklica. '•Morda jo je pa orel odnesel? ' je zinil nekdo pol za šalo. pol za-xes. Drugi je pa dodal: - Tamie gori med skalami res gnezdi morski orel, ki je odnesel že marsikatero jagnje ali pujska." Pri teh besedah se Svanhidina mati zgrozi. Že je trdno prepričana, da je to res. Takoj se je odpravilo 100 pogumnih mož za Svanhildo. Niti ^den ni ostal, da bi se mastil ob čobro založeni mizi. Da bi' otroki r.ašli živega, niso več imeli mnogo upanja. Skale so divje, skoro navpične. z globokoimi bre'dni. Samo en nepreviden korak pomeni gotovo smrt. Vkljub temu 100 mož hiti z vso silo svojih zdravih pljuč čez din in strn in iščejo, iščejo. Ure minevajo, zvečerilo se je in svetlo je bilo zopet. Norveški sever poleti ne pozna noči. Solnce stoji visk nad obzorjem in obseva žalost in veselje zemeljskih prebivalcev. Kako naj najdejo otroka? Kake naj ubogo mater tolažijo, ko se bodo se bodo morali vrniti brez o-troka? Naenkrat se je po divjem skalovju razlegel klic: --Tukaj !e-ž'!" V skalni razpoki je ležala mala Svanhild Hansen. Klici veselja so hiteli od skale do skale in oznanjali čudež, ki se je zgodil. Še bolj čudno pa je zvenelo poročilo, ki so ga slišali iz ust deklice, ko se jim je končno posrečilo prebuditi jo iz zdravega spanca. Ko se je igtala pred hišo. je naenkrat šinil velik ptič, jo zgrabil in odnesel v izrak. To je vedela povedati. In še to, da jo je zabolelo na hrbtu, kjer so orlovi kremplji piebodli obleko in ranili kožo. Potem se je v svojo srečo onesvestila. Ko bi se bila branila, bi jo bil orel gotovo s kljunom usmrtil. Tako pa je ptiič nesel 36 funt tov težkega o troka visoko v skale, tam pa je ptič omagal. Otroško breme je bilo zanj vendarle pretežko. Veliki ptič — bit je res morski orel, o katerem so poprej sosedje govorili — svoje žrtve ni izpustil, kar navadno stori vedno, če mu je breme pretežko. Tako se je zgodilo drugo čudo. da je ptič položil malo Svanhild v skrit kotiček med skale, kjer bi jc ns moglo zagledati nobeno oko. Ko bi se bil odpočil, bi zopet prišel po-njo. In zgodilo se je tretje čudo, da so ljudje k sreči prej prišli do deklice, predno se je orel odpočil. Ko so ljudje otroka ie imeli na varnem, je priplul z bližnjih vrhov morski orel in začel krožiti nad ekalo, na kateri je pustil otroka. Toda nobeden teh miroljubnih kmetov in ribičev ni imel s seboj puške, da bi bil ustrelil roparja. Po 56 letih se je sedaj zopet prvič zgodilo, da je orel odnesel o-tioka. Pred 56 leti je na isti oba ti, nekoliko bolj proti jugu, morski o-iel odnesel in umoril dveletnega otroka. O drugem podobnem slučaju v teh krajih pripovedujejo iz srede 18. stoletja. j DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESEil€£, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" nm Site utrne vai« članstvo, vrni p* Slovenci se pustili .slepiti. * Wki modrijan je iipotovil. da hodit po preteku sto lot ženske vladale svet. Ako se bo njepovo prerokovanje uresničilo, ne bo posebne razlike med sedanjim in tedanjim easoni. * Vedno ve«" žensk se vidi v hlačah. Zakaj tako rade nosijo hlače. ne samo doma. pač pa tudi na ulici? Ko. menda zato. tla so eim- bližje svojemu idealu. * Xemski državni kaneler predlaga vojaško zvezo med Nemčijo in Francijo. Zakaj je pa ba.š vojaška zveza potrebna f'e »e nasprotnika pobotata, enostavno odložita orožje mi si sežeta v roke. Vse to so sevedat le predlogi, puhle fraze in diplomatski triki. Med Xemci in Francozi bo približno tedaj sklenjeno prijateljstvo. ko se bodo Slovenci z Italijani objeli iu ~e pobratili ž njimi. Sedaj pa lahko preračunaš, drapri r».;nlc. kdaj se bo t^ zprodilo. * Tz Jugoslavije ni nobenih natančnih poročil. Dokler se kuha. je najbolje molčati. Ko se bo skuhalo, ho vedel ves svet. — Daj mi pet dolarjev — je rekla ženica svojemu možu — hom sla k speci jalistu. da mi bo olepšal obraz. — 'Na tukaj jih imaš deset — ji je odvrnil mož. — Daj mu jih vseh deset. Pravilno in lepo jesti je velika umetnost. Le frlejte. da ne bo z vami tako. kot je bilo s tistim rojakom. ki je v temnem kotu restav-ranta srebal juho. Pristopil ije prijatelj in prn vprašal : — Kaj pa ješ.' — T. ka bi jedel. Župo jem. Ali ne slišiš ? * Osemletni fantek je dobil novo mater. Pravzaprav ne mater, ampak mačeha je bila. Bila je velika, lepa in zelo ponosna. —No. kako ti uaraja nova mati? — pra je vprašal oče. — Mene ne brijm. Toda ti frlej, kako boš izhajal ž njo. * "Rojaka, ki sta imela zelo hudi ženi. sta se sestala v pondeJjok zvečer. Vso soboto in nedeljo sta prokrokala, v nedeljo zvečer ju je pa zapustil spomin. — iNo. kako jc bilo? — je vprašal prvi. — Ne vem natančno. Vem le to. da sem se davi prebudil na policijski stražnici. — Ti si pa res srečen človek. .Taz sem se namreč prebudil doma. * Neka pariška odvetnica pravi, da ženske premalo frovore. Ne vem. kako bi rekel. Meni se zdi. da skoro npkollko preveč q-ovore. toda povedo zel3 zelo malo. * — Ali veš. draga prijateljica, kdaj je najprimernejši trenutek' da vprašaš svojepra moža za denar. Ne veš? No. dobro ti »bom pa jaz povedal. Za denar mu reci takrat, ko se bo kopal. Tedaj se namreč ne bo mogel izijrovarjnti, d« je suh. * Kateri človek je izobražen? Izobražen je tisti človek, ki te »zpa tako fino zafrkniti. da te je sram biti hud. V Dotmtownu poznam rojaka, ki je tri leta obljuboval svoji ženi. da jo bo pretepel. Tri leta ji je pretil, včeraj so ga na odpeljali v bolnišnico. Včeraj je namreč hotel izvesti svoj sklep. ■■II ....... "GLAS HAS O DA" NEW YORK, SATURDAY, JULY 2, 1932 , THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. i. Z, BRANKO SODNIK: rarlz. Večer. Mračne, blatne ulice. Sneg in umazane plinske s»e- Uijke — 3am grem po ulici. Na levi, na desni ljudje, vsem se mudi, le me m nikamor. O leda m za njimi, o vsakem si mislim svoje. Tudi o sebi mislim, o svojih. Kako je 2daj doma? Kaj delajo? Štirinajst dni mi že niso pisali. Sicer pa sani kriv. Prav toliko Časa niso dobiii vesti o meni. Mimo mene gre mlade dekle. Se lapazil Je ne bi bil, ko ne bi vel oci nje lahen vonj heliotropa. Nežen, osvežujoč kakor moje dekle. Ko bi bila tu? Mislil sem bal sem da Je ne bi Ui po/aDil, toda zdaj .ni je dosti bližja, kakor takrat, ko mi je sedela v naročju. Nikamor se mi ne mudi. Prav nikamor. Na stanovanje ne mislim ill. Štirih skoraj golih sten sem že do grla sit. Kavarne in restavracije tudi. 2 j. Moulin Rouge imam piemalo denarja. Nisem brez njega, toda kdo. se hoče tam zabava- NA ULICI Sentimentalen postajam, sam ne me resno se ne drži, prav nič ni vem, zakaj. Vsi moški smo taki. Naj! u^ljena. Še smeje se. bomo zaljubljeni, naj bomo poro- — Lahko. Saj bi bili lahko uga- čeni, vsaka skrivnostna ženska zbudi v nas neko čudno čuvstvo. Ne ljubezni. Neko radovedno razpoloženje. ki prehaja v sentimentalnost. Morda ta ženska ni skrivnostna, toda zame je. Parižanka mora biti. Njen korak je vse bolj siguren kakor moj. Kar :-em v Parizu, sem tudi to že odkril. Da, seznaniti se moram z njo. S;mo kako' Ne bo težko. Predrzen sem dovolj, kadar je treba. In tu v Parizu se tako težko seznaniti s tujo žen-sao. Tudi če me odkloni — kdo bi ^e zato brigal! Obstala je. Pod visokim kandela-biom stoji in nekaj čaka. Bog ve kaj? Popravlja si klobuček in kar na ulici si rdeči ustnice. Kaj hočete, Pariz! Lepa je in rnteresantna. Velike nili, da sem zaradi vas obstala. Kaj naj ji rečem? Nič. Saj sama nadaljuje. — Tu blizu je hotel. Petdeset frankov. Tako se zgodi človeku, ki postane v Parizu sentimentalen. IZ ŽIVLJENJA SLATIN PAŠE V začetku tega meseca je praznoval 75-letnico svojega rojstva znameniti sudanski junak Slatin-Paša. Po rodu je bil Avstrijec, vs3 svoje življenje je služil Angležem in sedaj živi v svoji južno-tirolski domovini v Meranu, kjer ima lepo vilo. kot italijanski državljan. 50 let svojega življenja je pra-živel v tujini ket pustolovec, vojak in znanstveni raziskovalec. Kot 17-letni realec dunajske realke, kjer z^lenkas-te oči ima. mačje oči. Titi, kakor se spodobi, mora napraviti" ste oči, ki so na videz tako nedol-Kiiz čez nekaj stotakov. Jaz ga ne ž:ie. In mlada je, to je glavno. — r.orem in ne maram. i Dvajset let še ne bo Imela. Tudi dekletu pred mano se nika- Samemu sebi se moram smeja- mu je pa slabo šlo, je zapustil Du-iiiji ne mudi Ve krat pogleda na- ti, če pomislim, kakšen ogočen -o- nai in šel v Egipt ter v osrednjo ...j. toda vselej tako hitro, da ji £>raz utegne, ko jo ogovorim. Prav Afriko, kjer je študiral zamorske .ie vidim v obraz. Tudi klobuček zato jo bom ogovoril. novade. Pri teh svojih potovanjih v.iia t.i.ko globoko, da je njen obraz — Gospodična, ali vas smem te je sešel z raznimi slovečlmi a-v *<'nci i spremiti? j friskimi raziskovalci. Potem se js He vem, zakaj me ta obraz tako Razorožen sem. Stvar se drugače vrnil na Dunaj ter z 21 letom pozanima Sploh, to dekle. Ko bi se | - azvija, kakor sem pričakoval. Fpnr'gtatl avstrijski častnik in se udele- i.-.ogel z njo seznaniti? S svojim i ______ i£ft bosanske okupacije. Po tej voj- c. k i oni ^-m se na prav tak na-J ! ski ga je poklical angleški general < in PRIREDITEV "BRATSKE, Gordon, s katerim sta bila znan.i Lzpod klobučka ji gledi ob stra- ZVEZ E". i iz prejšnjega potovanja, v Sudan. ni nekaj kodrčkov Dražijo me.j ____.da bi tam deloval preti suženj- Mcje dekle ima prav take. Tudi j j>n.(| iiratkjn, j,. j0 |>j]0 n;, io:n 1 stvu. Kmalu je postal finančni in-hodi -tako eracijozno. __ mestu pororano. da priredi brook-J Spektor in 7.22 leti je bil že guver-Morala Je opaziti, da se zanjo 2a- j lvnsko društvo "Bratska Zveza ' ( ner divje sudanske province Dar-nimam Saj ]e človeku prirojeno.'«i ne 14. avjrusta Izlet. j. ni bilo po- far. Imel je mnogo težav Z upor-da sluti, če ga kdo obilje w4w> kjnn. Zftto porodim roju-! rimi arabskimi plemeni in njiho- U Je korake. Jaz tudi. Moram j kom v <» stale v v zlato vezeni uniformi stopil n.i . , , ;, r ... fl/ • ,.,„ „„,,,1;,,. , J. ^ . , . , sam ti bom kupil eno. Kro^u sredi mrtve poznane zemlje: \ /\e- ladjo. Dobil Je naslov pasa in pu-j 1 . ...... .. . slej ga ves svet pozna le pod ime-1 ^ veselim vzklikom ,ua je potegnila prav jjleni svetlobi, ki je razsvel Ijevala noe, je r.om siatin-paša. Ko je prišel v k sebi. pritisnila njegove ustniee na s\ »ja razloeiio videl njifiovo strupeno zeleno bar-Kairo, os ga čakale nove počastit-i usta "ifl ;va vroee poljllbovala. Ivo. kni 1 i njegove rok-.* vroei. vlažni prsti — potem je bilo mirno, izginila je kakor dni.. Iz daljave se je eni samo še till zamirajor smeli. Ponori je Pn.-reek težko sanjal. Sel je p< > isii po i i. kot danes Lnri nasproti. Toda zgoraj, pri resarskem vrtu je zavil na desno proii (»••osslitlingenu: <-e je bolel ;».li ne. moral je ija. Nekaj ga je suvalo o«L 'zadaj v hrbet, silea veter ga je odnesel. Y daljiivi je •"•td glasove, klieali so in va-t.glasili drugi znani glasovi: — Petereek! Vmes se je '"-u! smeli — zdaj je «"ul Ln-ro. kako je klirala zdaj Tino in poteni so oglasili drugi zimi glasovi: — Petereek! Petereek! Kje se nahaja ? Prestrašen se je uzrl okoli sebe. Sel je po pusl i >tepi. v daljavi je grozno vzdihoval veter. Ni hotel naprej, hotel se je okreniti — njegova noga se je spot ikala ob izumrle štore. dišalo je po smeti in žveplu. Žarer zrak mu je udaril v le-e kot dih plamena, ožgal mil je lase in obrvi ter globoko v telesu srre. Hotel je zakrieati na pomoe. toda ni mogel. Od dalee. prav dale*" se je rulo pasje lajanje — t.» New York, N. Y. Amerika, ^ovMd rtohro. d« najbolje .................. .......M ......Ji • .......35' ___»i .......4« ......MO .......«0 Afitalor (Kerunik) bn«. .. Andrej Hofer ........................ BfwMa vedrievalka _________ Ibplerajidti bi^er ................. Ifrli mereweti ...................... IWf iM«i. mali JiiHMk .......... ItalkaiMlitt-Tur&ka vojska .. Italkauitte« tojMia. h nitkami .........?S t loj In zmaea. povrni .........................tO lilacajua Velikega vojvoda ........... .60 Belfegar .............................................M Ikt). (roman) ....................................65 Kunika vojaka .................................44 Heatin dnevnik ..................................66 ltoll#no darovi ...................................55 lložja pot na' Bledu .............................?6 tloija pot na ftmarnl rorl ................26 i'ankmr: (jrr^nlk I^nard. broA. ...............76 Mimo iivtjoaja _______________________-66 Moj« ilvljenje ..........................15 KomantUne dn&e .......................66 Čarovnica ................................JtS Cvetina Bonirsjski ......................45 Cvetke ...............................................M Čebel Ira .............................................» črtlee Iz iivljenja na knmtlb ______iS ! liti papeža, ve«. ..65 llektorjev mer lledvika ........... .............801 Ljuliljatiske slike. Ill^ni ln^lnlk. .............40i Kii|W:ijskl stražnik, ..........1._ IJrailnlk, Jezii-ni irnn66 Igralec .....................................-..........75 dagnjc..............-....................................36 Janko in Metka (za otroke) ............J36 Jernat Zmagoval. Med plazovi -------.50 Jutri (Strug) trdo vex .......................75 broS..........-...................................J60 Jurtiterl apisi: Popolna izdaj« vseb 10 zvezkov, lejio vezanih ................................16,— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .................------- .75 Juan iMserlja (Povesti is Španskega življenja ..........................-...........Jt Kako se sem jaz likal (AleSovee) I. zrezek _______—.«....60 Kako sem se Jaz Hkal (AleSorec) II. cv.___________..........66 Kako sem so Jaz likal (Ale8ovec( III. zvezek ...........Jt niftir. Klepetulje, Duhovnik, itd....... Natakaren, ...66 ve Angleška kraljica, cesar Franc Jožef in egiptovski podkralj so mi poslali visoka odlikovanja. Postal je angleški lord in avstrijski baron. Tudi vse druge države so ga visoko odlikovale. Še predno se ie vrnil v avstrijsko domovino, je napisal knjigo o svojem pustolovskem življenju: — Ogenj in meč v Sudanu. L. 1898 je angleški lord Kitchener začel osvajati Sudan zopet za An-gicže. V ta namen si ni mogel izbrati boljšega svetovalca, kakor Siatin-p^šo. In angleški polkovnitc Siatin-paša je doživel ponosno zadoščenje. da je njegov bivši gospodar Kalifa iz svoje palače v Ondur-r.ianu bežal pred njim. bežal iz iste hiše. v kateri je Slatin več let -j-p.avljal suženjska dela. Padlo je l.j.000 dervišev v 3ngleškem ognju, njihov Kalif pa je bežal kakor divja zver proti jugu. dokler čez nekaj mesecev tudi cn ni padel v <>- Lov na ženo (rnmnnt .......................M Lucifer ..............................-.............1.— Marjetica .............................................56 ' gnju angleških strojnic. TCa angle- Materina žrtev .....................................56 ' ški trdnjavi Kartum. ki jo je ge- Moje življenje ........................-...........75 reral Gordon junaško branil dn Mali Ijortf ............................-............-J6 Miljonar brez denarja ......................75 Maron. krManski de#ek iz Libanona ......................................25 Mladih zanikernežov lastni žlvo- topis ............................-..............75 Mlinarjev Janez ...............................JO s\ojega slavnega konca, je znova zaplapolala angleška zastava. Ko je bil sklenjen mir. je bil ge-neial Sir Rudolf Slatin imenovan j 7.3 generalenga inšpektorja Suda-j na v angleški službi. Ko pa je iz-I bruhnila svetovna vojska, se jc v Koreji .................................»...Jt Krvna ooveta ..........................—M Kmečki punt (Senoa) .....................—.66 Ktthlnjb pri kraljici gosji notici .-56 Kaj m -je Markam sanjalo ___________.25 Kfcttfcl ..........-..................................-66 Križev P0t patra Kupljenika _______76 Kaj se Je laaiislil dr. Oks ___________JIS Levstikovi zbrani spisi ..................96 Musolino .........................-..............JJ J vrnil v Avstrijo. Angleži so ga ho- Mrtvi (iestac ....................—..............3;») . _ ... Mali Klatež .701 trl1 P^drzati, ker so cenili njegove Mesija !.....................Jt j dragocene iZlfušnje v Sudanu ter ga Malenkosti (Ivan Alhreebt) ..........?5! hotel napraviti za angk ga dr- Mladim srcem. Zbirka povesti za j žavljana. Vkljub temu. da je vzlju- siovenska mladino ...............—........25 ( bil črno pleme, med katerim je de- Miftterija, roman.....................-.......1,— loval toliko let svojega življenja, jc L sv. Pesmi; Ode in elegije; So-netje; Romana. . balade ia leeeode; Tolmaž (Levstik____76 5. sv. SUka Levstika ia njegove M«. Možje ......................................... Na različnih potih ...____—... Notarjev nos, humoreska ....... Narod, ki izmira __________________ NaSa vas, II. del, 9 povesti -Nova Erotika, trdo vez .—..-. Na*a leta, trda vez .. hrošl ra na __________ Na Indijskih otokih - Naii ljudje_____________________ Nekaj iz ruske zgodovina Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvSe- ga slovenskega polka ____________.....1.50 Ob 56 letnici Dr. Janeza E. Krete .-25 Onkraj pragozda.........—--------M Odkritje Aaerike, trdo vezano ...—66 mehko veza/* ______________________..Jt Prapreianove zgodbe______________________-35 Pasti in zanki__________________.35 Pater Kajetan______________________________1— Pingvinski otok .............................66 Povest o sedmih obeienlh _____-________Jt Pravica kladiva ..............................J6 Pabirki Is Roča (Albrecbt)_____25 Pariški zlatar ___________________________________35 Prihajal, povest ______________________.....66 *ožIgaloc ... m,........p.......—.—.—.......35 Papežinja Pansta ........................ 1.66 Paveatl,.pesmi v prosi (Baudelaire) trdo vezano _____________________________1^— odklonil angleško ponudbo in se \rnu na Dunaj. Tudi na Dunaju so bih obzirni z njim. Da bi mu nc bilo treba bojevati se proti svojim dosedanjim prijateljem, so mu dali vodsvo oddelka za oskrbo vojnih ujetnikov pri Rdečem križu. S tem je pa tudi zaključeno doživljajev polno življenje tega čudovitega moža. ki danes sameva kot 75-lelni starec v Meranu. Plat Pri stricu Prst božji .-46 Patria, povest Is irske junaške dobe _______________________________36 Prva ljubezen -----------------------------Jt Po gorah in dolinah --------------------86 Pol litra vipavca -------------------—--66 Poslednji Mehikance ......................... Jt Pravljice H. Majar --------------------Jt Predtržani, PreSern in dragi svetniki v gramofonu-------- Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" »i Ležal j t* z glavo <»!> otroku v u.jouom na-m«\ju; hnžala jt* po laseh in jih ovijala okoli prsta. — Kaj iit>. TVtoriVk. da mi bos kupil ohleko' Ježcš. Marija, to sem vesela! Petereek tako te imam ia in si sukala naol s«- jt* zravnal: «>prt na komolt-r ju je gledal zaljubljeno v smejoi'i obraz. Z roko mu je zbrisala jjube na <"elu in šeelno telo. Kilo mu je zelo vrore. nemirno je dihal: potil se je kljub temu. da sta sla navzdol i:i da je pihala vlažna in prav hladno lioena sapa. V temi je ležal Eifelsehmitt: le iz redkih hiš je svetlikala slabotna svetloba, eesta je bila prazna. Ob enolieiio suniljnjočem vodnjaku je stalo še nekaj žensk in si umivale noge v izdolbenem deblu, ki je služil za korito. Krila so »zpodreeala: v ozkem pramena meseeine. ki je prodrla oblake, so bleščale njihove ^ole roke in noge zapeljivo srebrno belo. > Peter je s]>et začutil neko posebno grozo, tisto čudežno drgetanje, ki ga je spreleta-valo po hrbtu in mu za nekaj trenutkov poledenelo kri, da je poteni še bolj divje za-plala. Nedaleč od njune bajte je šinila mimo njiju postava; Petru se je zdelo, da je spoznal po njenih iskrečih očeh in gibčnih kretnjah Tiiio. Zdi silila je med njima in živo ograjo; za hip je čutil, kako so se dota- \a pomor, na pomor! Začarani krog! Ali mu ni žr njegova mati. ko ga je vodila tam. ko je bil še otrok, križajoč se, plaho šepetala: — Tukaj ni varno! Tu so plesale nekdaj čarovnice i:i plamreč ogenj je prasketal. Tla pod njihovimi nogami so zgorela; samo te rastlinire -o pognale, zelena stebel-ra brez listov, edino živo tod okoli. — Peterček. Pelerček! — Kdo ga kliče/ Y svitu plamenov so mu skakale nasproti postave v šunierili krilili in vihrajnčih laseh. klieale so ga "i iztegovale roke ]>o njeni ter vihrale okoli njega v blaznem ognju. Vedno bolj blazne, in blazno — zmerom bolj divje in divje — ženske, ženske, same ženske! In naenkrat j • stala sredi kroga Lnea, čez hrbet je imela ognjen svileni predpasnik kot plašček in oblečena j«' bila v novo rdeče spodnje kri'o — drugega ni imela nieesar na sebi. Tolkla j( druge po stegnjenili prstih in se veselo smejala. — Ta je moj! Odvrgla je spodnje krilo in predpasnik in stala naga in lepa v svitu plamenov ter spregovorila ukazujoče: — Kupi mi novo obleko! < Slasno so zakričale ostale, vreščeč so poskočile v zrak. spremenile so se v plamene, ki so sikali van i -- _ .Tržeš, Marija, sv. Jožef!" — Naenkrat so se mu udrla tla pod nogami, padel je globoko, kot v propad------ S krikom se je Peter prebudil. NADALJEVANJE SLEDl Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. • • njigarna "Glas Naroda" "O ODA" HEW YORK, SATURDAY, JU LY 2, 1932 ' THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. 8. A. CIN GOSPODA PIJA ROMAM IZ ŽIVLJENJA. E3ES Za Glas Naroda priredil I. H. 1 38 (Nadaljevanje.) 16. Piji je bilo zelo težko biti udeležena ipri razgovoru. Skušala p<» je ravnati >e po Lilinem nasvetu, da ne bi pokazala tega. kar se ji je godilo v srcu. Radovedno so visele oei gospe Hedvike na hčerinem obrazu, ki je bil tako bled in žalosten. Bolelo jo je sree. Njena uboga, .sladka Pija, za katero bi šla po zvezde na nebo — zdaj pa ji je sjima povzročila tako velike bolečine! Lahno ji boža roko. ki se strese, in ko se je dotakne, jo skuša odtegniti. Z bolestnim pogledom ji zre v obraz; toda hčerin pogled se ji umakne. Ali je nekaj kratkih minut zadostovalo, da se ji je Pija odtujila? VsJed spretnosti gospe llze se je pogovor gladko nadaljeval, tako da ni bilo nikakega prestanka in prisiljenosti. Trobenje avtomobila vzdrami obe dekleti, ki se zganete ter s? pogledate. Krvavo rdeč postane Pijin obraz, nato pa smrtno bled Srce ji bije burno, da se je bala. da ga kdo ne sliši. Gospa Hedvika takoj opazi nenadno Pijino zadrego, katere s: spočetka ni mogla razlagati. Kmalu pa Je vedela, ko nekaj trenutkov zatem prinese sobarica vizitko Volbenka Kibiča. Težko je vi*el nekaj časa molk nad vsemi štirimi osebami Nato pa vstane gospa Il/a. ki je bila vendar nekoliko ginjena v svojem srcu. — Gospoda Kibiča bom na to pripravila, da ste prišli in ga vam bom predstavila, drajra gospa Hrastnik. In predno je mogla gospa Hedvika ugovarjati, je gospa Ilza ž? izinila v sprejemno sobo. 7 Gospa Hedvika tesno .stisne ustnice; popustiti ni mognla, kar je enkrat rekla. In .V štiri oči bile uprte v njen obraz in ji je smrtno bledi Pijin obraz rezal v srce! Počasi vstane in gre za gospo llzo. Pač ni bilo iz ozira do domače gospe drugače mogoče. — Mama! — zakliče Pija t. napol zadušenim glasom, pa si na-ta s pestjo zatisne ust;l. bi zadržala potok prošenj, ki so ji silile skozi usta. Matere ni mogla prositi, če ni hotela videti, kar se je v njej godilo. Lili poboža Pijina lica: — Ne bodi tako obupana. Pija! Pa tudi popustiti ne smeš! Bojuj se za svojo ljubezen do zadnjega! Zdaj greva tudi medve v sprejemno sobo, da pozdraviva Volbenka Kibiča, kajti njegov obisk velja tudi za naju. Pija se trese po celem telesu. — Ne morem. Lili! Ne! — Široko iztegne sklenjene roke. jih položi na mizo in nanje položi glavo. V tem njenem položaju je bilo toliko bolesti, tla je bila drugače vedno vesela Lili globoko ginje na, da bi se tudi na rajše sama izjokala. Z lahnim priklonom odgovori gospa Hedvika gospej Ilzi, ko ji predstavi Volbenka Kibiča. V svoji notranjosti ji je dala prav — Volbenk Ribič je bil zelo prikupijive zunanjosti in je bil popolnoma zmožen zmešati dekliško srce. Toda bil je nečak Jurija Lončarja — in tega ni bilo mogoče pozabiti. Izmenjali so .^i nekaj brezpomembnih besed, nato pa pravi Volbenk : — Milosti jiva gospa, naključje — ne. reči moram, neka višja moč je določila naše srečanje in srečen seni nad tem, da mi je dana prilika, krivico, ki vam je bila storjena, saj nekoliko popraviti. K«j je se bilo potreba odlašati, da se takoj pogovorijo! Gospa Barbičeva mu je točno vse pojasnila, kako stališče zavzema gospa Hrastnikova. Treba je bilo samo še premagati njen odpor, da si pribori svojo izvoljenko. — Za to se prav nič potegujem, gospod Ribič in vas prosim, da se v tem oziru prav nič ne trudite. — odgovori gospa Hedvika. — Poleg tega bi pa to bilo zelo težko po volji gospoda Lončarja. — Moja navada je. da vse svo"e privatne zadeve obravnavam po svoji razsodbi in nagnjenjih. In vedno me je bolelo, da je moj Uric ono nesrečno zadevo tako brezobzirno in sovražno uredil. Zaničevalno zategne gospa Hedvika usta. — Imel e pravico do tega. Prav ničesar mu ni mogoče očitati! Volbenk jo resno pogleda. — Res ne.' Mu v resnici ničesar ne očitate? Resno zamahne gospa Hedvika z roko. — Menda mi ni treba dati računa o mojih občutkih! — pride poniwno skoz njene ustnice. Volbenk >e uljudno nasmeje. — Ta odgovor mi zadostuje. — Menda ne bomo več brskali po preteklosti. Nima nikakega pomena gospod Ribič. Po mojem mnenju da. milostljiva gospa. Vrjemite mi, v ploho,nni svojega srca je moj stric pozneje občuti veliko kesanje" in mogoče bi mnogo da! za to, ko bi mogel napraviti, da ono dejanje ne bi bilo nikdar storjeno. Hladno se mu nasmeje gospa Hedvika. — Mogoče samo zato. ker je izvedel, da se mi je navzlic njegovo krutosti posrečilo ustvariti življenje ali pa mogoče tudi iz hvaležnosti do mojega sina, ker mu je rešil življenje. Saj veste o tem! Da. milostljiva gospa ; žal. pa da isem o tem pozneje izvedel, kdo je bil oni zdravnik, ki ga je operiral! Na njem sem opazil veliko izpr. inernbo. ko se je ozdravljen vrnil domov. Postal je popust-jlivejši. prijaznejši, kar sem smatral za posledico njegove bolezni, zaradi katere se sedaj nahaja v Kraljeviči. — In bilo je še nekaj drugega. Stric je iz hiše. v kateri stanuje moja mati, poslal zbirko umetniških naortov, ki pa so bili vrnjeni, v*led česar je bil zelo ozlovoljen. — Da. ker moj sin ni hotel od Jurija Lončarja sprejeti nobenega darila, kar je po postavi bila njegova last. Te načrte je moj mo obljubil mo>mu Kinu — naj bi jih dobil, kadar bi nam naznanil prvo oparacijo, ki jo je sam izvršil. Mojemu sinu je bilo zelo težko odreči se jim. Toda t akrat se je gospod I^ončar obnašal tako nenavadno, da se * njim ni hotel prepirati za svojo lastnino! Toliko nam je vael, da smo mogli tudi to pogrešiti. In ako je hotel Lončar s j ♦em mojemu sinu poplačati, je bilo odveč. Dolžan mu ni bil nič. kajti za to, kar je moj sin napravil njemu kot zdravnk, je plačan s «vojo alužbo. Neopažena je zapustila gospa IIza sprejemno sobo, kjer je bil sprejet Volbenk Ribič, ker je mislila, da je njena navzočnost pri tem razgovoru odveč. Obe dekleti sta še vedno Kedeli na terasi. Pijin žalostni obraz, ki ji je gledal nasproti tako obupno, ji je rezal dušo. — Tako hudo je goepodu Ribiču, ker je njegov stric napravil tako krivico — pa pri vsem tem upa, da se bo tako prikuljivemu K sbiču poorečilo mamo ugodno obrniti Pija, — pravi gospa Ilzaa n* m jo poboia po licih. Toda prehitro je je bilo njeno upanje. Medtem ko se je razgovarjala z dekletom, Se je nadaljeval pogovor med Hedviko in Ribičem vedno ostrejše. — Vidim, milostljiva gospa, da me gledate z očmi, s katerimi gledate moje strica in to mi je zelo žal, kajti ž njim se popolnoma nič ne strinjam. * Z okamenelim obrazom sedi gospa Hedvika. Ledeni mraz je pihal i7. nje proti njemu. Težko mu je bilo govoriti o tem. kar je na pon je vala njegovo srce. Toda ni bil. da bi .se ustrašil zaprek. Vedel je. da je bila gospa Hedvika polna sovraštva do njega in to je bilo treba premagati. S prijaznim glasom ji pravi: — Milostljiva gospa, mislim, da vam ni neznan namen mojega obiska. Imel sem veliko srečo, da tsem spoznal vašo hčerko Pijo — to je odločilno o mojem in Pijinem življenju — oba sva čutila, da sva eden za drugega in sva se zaročila. Milostljiva gospa, sedaj vas j.skreno prosim: ne pripisujte meni krivde, ki vam jo je storil moj stric. Dajte mi Pijo za ženo in moja edina želja bo, da jo osrečim. Razmere, v katerih živim, mi dovoljujejo, da ji morem nuditi zunanjo srečo. Toliko iskrenosti in prijaznosti je bilo v njegovih besedah in tako pr iseče so gledale njegove oči. da bi ganilo vsakega — toda Tospa Hedvika ostane neizprosna. — Moja hči se je prenaglila, da se je z vami zaročila, predno me je vprašala. — k tej zvezi ne moreni dati svojega dovoljenja! — pravi trdo. Volbenk prebledi. — Iz kakega vzroka, ako smem vprašati? — Bil je vendar razburjen. — Ali moja oseba in to, kar morem Piji dati, ni zadostno poroštvo za gotovo srečno in brezskrbno življenje ob moji strani? Gospa Hedvika zamahne z roko. (Dalje prihodnjič.) SKRIVNOSTI VELIKONOČNEGA OTOKA Ob zahodni obali užne Amerike eži čilenski otok, ki ga imenujejD -flikonočni otok. Ta otok je poln skrivnostnih, zanimivosti, katere nodijo proučevat učenjaki vsega iveta. Svoje ime je otok dobil za-.c, ker gA je pred nekako 200 leti odkril holandski mornar Rogge-veen ravno na veliko noč. Kakor so •casneje ugootvili, je ta otok že poprej enkrat obiskal angleški mor--iir Davis, ampak tedaj je svet ie .^alo izvedel o tem skrivnostnem ^foku. Zato ga je pravzaprav stre-1 rdečemu svetu odkril šele Holan-dec Roggeveen. Kmalu za tem je prišel na otok Francoz Laperouse. u a je bil prvi znanstveni razisko-.* v.'lec, ki je znanstveni svet z vsem poudarkom opofjoril na ondotn-e Na Velikonočnem, otoku prebiva aeko polinezijsko pleme. Število prebivalcev v zadnjih desetletjih :elo nazaduje. Okrog leta 1900 je bilo na otoku še okrog 500 otoča-nov. Ob začetku svetovne vojne jih ,e bilo samo še polovico tega. Poslej se njihovo število menda ni skrčilo. Neznano je, odkod so se piadedje sedanjih,,prebivalcev preselili na Velikonočni otok. Odgovor na to vprašanje bi bil zelo važen i.a znanost iz nekega drugega ozira. In ta je: Na otoku se nahaja silno mnogo meniki, postavljeni na grobove nekdanjih vladarjev, ki so gospodovi na tem otoku. Če je to res, bi ti spomeniki na Velikonočnem o toku pomenili prav isto? kar pomenijo piramide na grobovih egiptov skih faraonov, ki so nekdaj vladali ob Nilu. Vsekakor pa je velikj vprašanje, ali ta trditev odgovarja resnici. Nikakor pa te orjaške kamnite sohe niso edini ostanek in priča nekdanje kulture. Že pred več časa so na Velikonočnem otoku od-kiili podzemske shrambe in hodnike, podobne labirintu, ki dokazujejo visoko arhitektonsko umetnost, i Na stenah so našli slikarije vseh vrst, ki se zde. kakor ostanki da-, n?s popolnoma tuje umetnosti, i Je pa še tretja uganka, neznana pisava nekdanjih- prebivalcev Velikonočnega otoka, skrivnostni znaki, ki so jih našli vklesane na kamnite plošče, katere so očividno pokrivale grobišča. To pisavo so našli tudi na stebrovju in na drugin kamnitih spomenikih. Pisava je na pivi pogled nekoliko podobna hieroglifom starih Egipčanov, vendar nima nobene sorodnosti s katerokoli znano pisavo, zato je učenjakom popolna uganka. Abecede, ki so jo nsšli na Velikonočnem otoku, doslej ne zna brarti še noben človek. Čez osem dni pa je pripula iz Afrike v Marseille ladja in iz nje se je izkrcal pogrešani zidarski) mojster, živ in zdrav, ter se takoj zglasil na policiji. Tu je povedal sledečo zgodbo: Tisti dan, ko se je zgodila nesreča. je previdno in počasi vozil din a m it proti Marseillu. Ko je bil že blizu mesta, je opazil, da je iz motorja švignil plamen. Vedel je, kaj to pomeni. Komaj je imel še časa. da je ustavil avto. skočil iz njega in zbežal. Komaj je bil kakih 50 metrov stran, je strahovito eksplodirajo. Dinamit je raztrgal njegov voz. Kosci so leteli mimo njega, vendar se mu ni primerilo nič hujšega. Zaradi silnega strahu in razburjenja pa so mu živci tako odpovedali, da je kakor nor tekel po polju. Od časa do časa. tako da se mu zdi. je izgubljal vsako zavest. Slednjič se ne sponi m j a ničesar več. Ko se je zpoet zavedel, da je v svoje veliko presenečenje ugotovil, da se vozi na parniku. ki pravkar vozi v alžirsko luko. Njegovi sopotniki so mu povedali, da so ga našli ležati onesveščenega v marseill-ski luki tik oh parniku. ki je pravkar hotel odpluti proti Afriki. Ker so vsi mislili, da je tudi on namenjen s tem pa mikom in da mu je tik pred vstopom na par-nik postalo .slabo, so ga vzeli na parnik. V Afriki je moral francoski zidarski mojster počakati na drugo ladjo, da, se ;e vrnil v Marseille. Kljub temu. da takole romanje po svetu tja v en dan ni bogve kaj. pravi vendarle mojster Cava lie, da mu je takale neprostovoljna) vožnja v Afriko vsaj stokrat ljubša, kakor pa tudi neprostovoljno potovanje na oni svet, ki mu je pretilo, ko je eksplodiral dinamit. METROPOLITAN TRAVEL. BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM Z A CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ČUDNE POSLEDICE EKSPLOZIJ spominskih ostankov, ki dokazuje-j _ jo, da je Velikonočni otok bil ne-j Francoski listi poročajo iz Mar-koč središče visoke kulture, katera K<>ij]a sledeči dogodek, ki se je ie pa danes popolnoma izginila, — pripetil nekemu zidarskemu moj-Najzanimivejši med temi ostanki so' Ktrn jz Perpignana. Mož je v svo-orjaški kamniti kipi, ki stoje po o-j jem tovornem avtomobilu iz Mont loku. Teh kamnitih kipov je kake-' pellierja vozil v Marseille dina-ga pol tisoča po številu ter so iz-1 mit. Xaenkrat je nekje na samem kiesani iz okamenele lave, katera je I eksplodiral dinamit na vozu. Ko nekoč izvirala iz vulkana, katerega so prihiteli ljudje, so našli raztr- ga danes ni več. Po svoji ogromni velikosti nadkriljujejo vse spomeniki zemlje. Najvišji so visoki 24 metrov, pa tudi manjši so visoki 6—7 Ti. Povečini predstavljajo ogromno svečane človeške glave, tako da se gledalcu zdi, kakor da bi gledal pošastne malike. Prebivalci sami o teh spomenikih ne vedo nič povedati. Neki nemški rariskovalec je mnenja, da so to najbrže nagrobni spo- gane kosce avtomobila in njegove goreče ostanke. Ugotovili so. da je tovorni avto last M. Caval-le/a, zidarskega mojstra iz Perpignana. pa o gospodarju ni sledu. Niti ene človeške koščice niso mogli najti med razvalinami. To je bila velika uganka. Policija je neutrudno preiskovala slučaj, ker je sumila, da se je nad zidarskim mojstrom izvršil zločin. EUDHOV ZOB Burmanski udeleženci lodonske-ga posvetovanja pri okrogli mizi so se na poti domov zadržali v Indiji na in poromali na Cejlon, kjer so si ogleda-li Huddhov zob. najvišjo svetinjo pristašev te veroizpovedi. Zob je v dobro zastraženem "Svetišču zoba" v Kandiju. Leži v zaklenjeni zlati skj-njici. Vsako leto privabi miljone romarjev. a nihče od njih se mu ne sme približati več kakor na •"> metrov. Verniki prinašajo neštevilo kadi la in rož. ki jih pustijo na ozkem vijugastem stopnišču. Romajo po njem skozi te dišave v gorenje nadstropje svetišča. Sredi sobe stoji zlata skrinja, ki vsebuje sedem vedno manjših skrinjic. V zadnji na zlatem lotosovem listu leži zob. Romar poklekne, se dotakne s čelom tal in opravi kratko molitev. Nato mora takoj odkorakati po stopnicah navzdol. V redkih presledkih. o priliki na temelju stališča zvezd določenega "srečnega leta", prinašajo duhoviki zob iz svetišča in ga pokaže:o milijonom buddhistov. ki se zbirajo na ta dan v Kandiju. Obisk je vedno tako velik. Romarji se morajo prijaviti pazniku pri svetišču in potem po več dni čakati dovoljenja. Nihče se ne sme dotakniti zoba. To pravilo velja* tudi za vse bogate indijske radže in kralje brez izjeme. Rajni siamski cesar Čulaljrkorn je obiskal Kandi in prinesel veliko dragocenih daril. Pokleknil je pred skrinjo in prosil, da bi mu buddhovi žreci dovolili videti in otipati zob. T»1 je neizprosno zavrnjen in se hudo razjezil. Takoj je zapustil otok in odnesel vsa darila. Mali Oglasi imajo velik uspeh Prepričajte se Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih jef ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava N.1 S3 5. julija: Cleveland v Cherbourg in Hamburg 6. Julija: President Harding v Cherbourg 7. Julija: £atuinia v Trat lierengarla v Cherbourg -New York v Cherbourg In Hamburg Hresden v Cherbourg in Kremen 8. ju'ija: Majestic v Cherbourg Lapland v Havre 9. julija: lie de France v Havre Bremen v Cherbourg in v Bremen Veendam v Boulogne sur Mer 12. julija: Ruthanibeau v Vigo In Havre 14. julija-: ■A Ibert Balin v Cherbourg in Hamburg Berlin v Cherbourg in Bremen 1C. Julija: A